PTUJ / PREDAVANJE IN OKROGLA MIZA Slovenii in demokra- iiia - malo ljubezni^ veliko koristoljubia Sociološko društvo Ptuj in Bistra pripravljata v petek, 1. decembra, ob 19. uri v gledališki kleti predavanje in okro- glo mizo z naslovom Slovenci in demokracija - malo lju- bezni, veliko koristoljubja. Vodil jo bo dr. Ivan Bemik, ra- ziskovalec in redni profesor na fakulteti za družbene vede. Večina raziskovalcev družb, ki so nastale po zlomu socializma, se strinja s trdit- vijo, da je stabilizacija teh družb negotova predvsem za- radi njihovega neenakomer- nega notranjega spreminjan- ja. Najhitrejše so spremembe na političnem področju, počasnejše na ekonomskem, spremembe na področju vrednot in norm pa zaostaja- jo. Mnogi avtorji menijo, da je zaostajanje kritično, ker prevladujoče vrednote in norme postšocialističnih družb razkrivajo "civilizacij- sko inkompetentnost", to je nezmožnost prilagoditve na moderen način življenja. To naj bi veljalo tudi za po- litično kulturo. Politična kultura so vrednote, norme in stališča, ki usmerjajo poli- tično delovanje tako posa- meznikov kakor tudi skupin. Prevladujoča politična kultu- ra je lahko resna ovira za utr- ditev nove politične ureditve v postsocialističnih družbah, torej tudi pri nas. Kakšne vrednote, norme in politično kulturo torej ima- mo in kakšen razvoj lahko predvidevamo? Ali bo pot do sodobne demokratične družbe še dolga? Sociologi, politologi, zgo- dovinarji, družboslovci in vsi, ki jih zanima, kaj se do- gaja v naši družbi, prisrčno vabljeni. Tjaša Mrgole Jukič KOMENTIRAMO / SO SE NA MINISTRSTVU PRENAGLILI Smo za nemir vanvan- €ev krivi novinarji? Smo v tednu, ki ga je slovenski Karitas naslovil za Teden solidarnosti in strpnosti do drugainih družin. V tem času naj bi vsak od nas posvetil več pozornosti invalidom, duševno prizadetim in jih končno začeli v svojem okolju sprejemati enakopravno. In kakšno naključje: v ponedeljek me je poklical Milan z zavoda za varstvo in delovno usposabljanje v Dornavi. Od takrat, ko je nastopil kot gost v oddaji na radiu Ptuj, rad pokliče in pove o svojem življenju. Toda ponedeljkov klic je bil drugačen: ves zaskrbljen in vznemirjen preverja no- vico o njihovi domnevni selitvi iz Dornave. Zelo odločno pove, da je v Dornavi njegov dom, njegova služba in njego- va Katica. Noče domov, še manj pa kam drugam, me zelo resno opozarja, in da naj to tudi zapišem v časopis. Iz njego- vega klica pa sem lahko raz- brala, da je vse to povzročilo moje pisanje pred mesecem, kako grad propada in bi ga bilo potrebno obnoviti. Hočem ga pomiriti ter mu dopovedati, da mogoče ta odločitev še ni dokončna. Pa tudi če se to uresniči, še ved- no ostaja možnost, da ostane. Tudi to ga ne pomiri; na- sprotno, ni mu mar za biro- kratske izračune, saj bo izgu- bil svoje prijatelje, svoje tova- rišice, kot on imenuje delavce zavoda, in Katico, ki zdaj sta- nuje v par sto metrov oddal- jenem novem zavodu. Pa tudi na vasi ima prijatelje, ki jih večkrat obišče. Počutim se grozno, saj sem bila prav jaz tista, ki sem s svojim poročanjem nehote porušila njegovo brezskrbno vsakdanjost in prinesla ne- mir. Vseeno me pomiri dejst- vo, da je že za naslednji dan sklicana tiskovna konferen- ca, kjer bodo pristojni z mi- nistrstva za delo, družino in socialne zadeve vendarle po- jasnili svoje namere okrog se- litve duševno prizadetih odraslih oseb. (O konferenci poročamo na strani 11.) Najodgovornejših z mi- nistrstva ni bilo, zato točnega odgovora Milanu še vedno ne morem dati. Ne morem pa mimo slutnje, da ima prav to ministrstvo, ki jim je še letos zgradilo sodobno opremljene delavnice in v bližini novi za- vod, resne namene preselitve. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, so še pripomnili, temveč v dveh letih. Skrajni čas, saj so bivalne razmere v sedanji graščini res zelo slabe. Starši so ogorčeni, saj je dornavski zavod tudi njihova družina in jih za selitev iz njega ni nihče povprašal. Nejasno jim je tudi to, ker so jim na njihova dosedanja opozorila o slabih življenjskih razmerah otrok v baročnem gradu na mi- nistrstvu ves čas dali vedeti, da bodo tudi zanje zgradili nove prostore v Dornavi, saj je za gradnjo že vse pripravl- jeno. Ali bodo odgovorni upošte- vali njihove prošnje, ki so tudi prošnje njihovih "otrok", saj bodo kljub svoji starosti to vedno ostali? Zaskrbljeni so tudi delavci zavoda, saj bi preselitev pri- nesla izgubo okrog 138 de- lovnih mest ter izničila nji- hovo štiridesetletno strokov- no delo. Ob vsem tem ne moremo mimo krutega spoznanja, da so ti dornavski otroci postali soigralci v raznih političnih igrah in osebnih zamerah. Ministrstvo, ki bi moralo biti vsem nam za vzor pri spreminjanju družbene zave- sti, se odloča, da bo gojence zavoda v Dornavi, ki je ves čas sprejemala te otroke in se skupaj prav dobro počutijo, proti njihovi volji preselila drugam. Ali ne gre tu za kršenje osnovnih človekovih pravic? Mariia Sledniak 2 — DOMA IN PO SVETU 30. NOVEMBER 1995 — TEDMIR Ptuiiani o glasilu mestne obilne »Ptuiian« Od leve: Franc Plaveč, Vlado Slodnjak, Sabina Domine, Albin Pišek, Viktor Pilinger in Rozika Vedern- jak. Foto: Kosi Franc Plaveč, diplomiranr ekonomist: "Sem proti usta- novitvi mesečnika Ptujčan, ker mislim, da gre za nada- ljevanje stare politike, da se relativno prevelika srestva trošijo za predelavo starih programov, promocijo in in- formiranje, ki ne dajejo us- treznih učinkov. V končni fazi pomenijo le promocijo neka- terih posameznikov in skupin. Ta sredstva občanov in sred- stva drugih zgrešenih projek- tov bi bilo potrebno nameniti za razvoj gospodarstva in in- frastrukture. Mislim, da trdi- tev o mačehovskem odnosu medijev pri informiranju jav- nosti o delu mestnega sveta ne držijo, ker občani itak na svoji koži dnevno občutijo, da se njihovi problemi ne rešu- jejo, prav tako pa ni idej o reševanju njihovih problemov v bodoče." Vlado Slodnjak, gostišče "Antonius": "Kot občan mis- lim, da ne potrebujemo občin- skega časopisa. Mislim, da so dve strani na teden o delu občine in njenih organov v Tedniku več kot preveč, ker občani želimo prebrati tudi kaj drugega kot o delu oblasti. Tednik je lokalni časopis, ki mora pisati o vsem nekaj, ne samo o oblasti. Z dodatnim časopisom pa je mogoče, da bo padel interes tako za enega kot za drugega." Sabina Domine, adminis- trativni referent: "Odgovorila bom z vprašanjem, ali res ni- majo kam drugam dajati naše- ga denarja kot za novi časopis, v katerem se bodo pokazali v najlepši luči. Vprašujem se, kaj imajo za bregom." Albin Pišek, upokojenec: "Razmišljanje svetnikov ptuj- ske občine so po mojem mne- nju pozitivna, saj moramo boljše obveščati naše pebi- valce o lokalnih dogajanjih in o sklepih mestnega sveta. Ve- liko je problemov, zlasti ko- munalnih, ljudje bi morali več vedeti o pravilni porabi pro- računskih sredstev, vsak voli- lec pa naj bi bil tudi seznanjen s celotno problematiko doga- janja v mestni občini. Menim pa tudi, da bi lahko predvi- dena sredstva za Ptujčana boljše izkoristili, če bi ga izda- jali kot prilogo Tednika. S tem bi mu lahko tudi precej znižali ceno." Viktor Pilinger, davčni in- špektor: "Mislim, da bo Ptuj- čan objavljal informacije o de- lu mestne občine Ptuj. Koli- kor sem lahko prebral, je ča- sopis ptujski Tednik precej zanemaril informiranje ljudi o delovanju mestne občine, zato so se pač odločili, da bodo iz- dajali glasilo, da bodo Ptuj- čani bolje informirani. Ptujski Tednik je monopolni časopis, ki ga po mojem v glavnem fi- nancira Mercator. Mislim tu- di, da je premalo aktualen." Rozika Vedernjak, poslo- vodkinja: "Po mojem mnenju je ptujski Tednik čisto dovolj. Precej informacij pa dobimo s ptujskega radia." MG Podjelništvo na dobri razvojni poti Podjetniki in obrtniki iz občine Kidričevo so v minulem tednu v restavraciji Pan pripravili zanimivo razstavo Podjetništvo občine Kidričevo '95. Na njej je sodelovalo ok- rog 50 podjetnikov Iz občine, še pred zaprtjem razstve pa so pripravili okroglo mizo o podjetništvu In novih smernicah razvoja. Poleg podjetnikov Iz očine so na njej sode- lovali predstavniki Ibčinske In območne obrtne zbornice, Bistre, Zavoda za zapos- lovanje In mestne občine Ptuj. Osrednji temi pogovora sta bili predstavitev programa razvoja podjetništva v občini in nove možnosti zaposlovanja. Podjetniki so želeli z raz- stavo pokazati in predstaviti, kaj zmorejo in kaj veljajo na področju malega gospodarstva v občini. Razstave je uspela in po po besedah Stanka Meg- lica, predsednika občinskega odbora za gospodarstvo, naj bi z leti postala tradicionalna. Posvet podjetnikov in pred- stavnikov nekaterih institucij je bil priložnost, da se pogo- vorijo o smenicah razvoja podjetništva v občini in o te- žavah, ki jih danes tarejo. Pro- gram razvoja podjetništva v občini Kidričevo še priprav- ljajo, za to pa skrbi podjetje Alin. Njegov predstavnik Dar- ko Vidovič je ob predstavitvi nekaterih smernic razvoja de- jal, da se mora občina v prvi vrsti odločiti, kaj pravzaprav želi narediti za gospodarstvo, ki v občini že obstaja. Pri tem se je potrebno opredeliti za nekatere mehanizme razvoja, predvsem pa ima nov razvojni program številne cilje, med prvimi pridobitev novih de- lovnih mest s širitvijo dejav- nosti nekaterih podjetij. V ob- čini naj bi po novem progra- mu izboljšali stanje na po- dročju infrastrukture ter z leti zgradili obrtno cona. Tudi proračun naj bi po novem na- menil več sredstev za razvoj malega gospodarstva, na drugi strani pa že razmišljajo o us- tanovitvi turističnega društva. Občina Kidričevo je za po- speševanje gospodarstva objavi- la razpis za pridobitev razvojnih sredstev na področju malega gospodarstva — temu so name- nili 6 milijonov tolarjev —, in kot je povedal Meglic, sta se nanj doslej prijavila le dva. Ro- man Tomanič, predsednik območne obrtne zbornice Ptuj, je menil, da je razpis do neke mere "socialističen" in da z njim ne bo mogoče najti pravi poti razvoja. Po Tomaničevih besedah je občina Kidričevo po številu zaposlenih daleč pred drugimi devetimi občinami na- šega področja, poleg bogastva in mnogih obljub pa bi morali v prihodnje več pozornosti name- niti sodelovanju z bankami, ki bi lahko več pomagale pri raz- vojnih programih. Štefan Čelan iz Bistre je poudaril, da je osrednji po- gled pri tematiki okrogle mize prav pogled v Evropo in da je pri tem potrebno modern- izirati tehnologijo in širiti pro- izvodnjo. V Bistri se ubadajo predvsem s vprašanjem, kako pridobiti v naše okolje več razvojnega kapitala in njihova prva naloga je, da v ta prostor pripeljejo novo tehnologijo. Gradnjo obrtne cone — ta naj bi bila med Čevljarstvom in železniško postajo —je Čelan ocenil kot sprejemljivo pred- vsem v smeri, da se na novem prostoru zberejo tisti podjet- niki, ki potrebujejo čim več skupnih storitev. Sicer pa, kot je povedal Meglič, je ves načrt v prostorskoureditvenem pla- nu občine. Pridobiti morajo vsa zemljišča, ustvariti primer- ne komunalne pogoje ter zbrati interesente, saj naj bi se ob tem ponujale tudi možno- sti gradnje skupnega objekta. Žare Markovič z Zavoda za zaposlovanje je na okrogli mizi poudaril, da je občina Ki- dričevo prva med novonasta- limi občinami našega območ- ja, ki ima natančen načrt za razvoj politike zaposlovanja. Tatjana Mohor ko TEDNIK je naslednik Rujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta-novil Okrajni odbor OF Ruj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časo- pisno dejavnost RADIO -TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK, celostna podoba In prelom: Slavko Ftibarič. PROPAGANDA: Oliver Težak: telefon 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 95; tel. (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.500 tolarjev, za tujino 9.000 tolarjev. Žiro račun Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št 23/58-92 z dne 12 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Plače po kolektivni pogodbi! Delavke ptujske Delte so izredno nezadovoljne zaradi nizkih plač, ki jih prejemajo, In zahtevajo plače po kolek- tivni pogodbi. Oblikovale so zahteve, ki jih bo obravnaval delavski svet In se do njih opredelil. Pred tem se bo sestala tudi konferenca sindikata podjetja Labod. Glavni direktor La- boda Andrej Kirm je ob tem povedal: "Kot direktor podjetja lahko rečem le, da smo v Delto letos vložili 70 milijonov tolarjev, da bi lahko po novem letu de- lo steklo eni izmeni, kar je za ženski kolektiv še posebej pomembno. Z novim letom naj bi v Delti zaživelo tudi in- validsko podjetje, ki bo — tako sem prepričan — v poslovanje te tovar- ne prineslo tudi olaj- šavo. Delta ima od skup- no 550 zaposlenih 67 invalidov, to je kar 12,8 odstotka zaposlenih. Ob tem ne smemo mimo po- datka, da je Delta tudi v letošnjem letu poslovala negativno. Torej iz tega okvira ni možnosti za uresničitev pobud de- lavk. Zaradi pokrivanja izgube Delte imajo tudi drugi deli podjetja nižjo vrednost točke. Labod je letos v postavitev trdnej- še osnove poslovanja Delte v bodoče vložil ve- liko, boljše poslovanje pa bo edino lahko pri- neslo tudi boljše plače. Naša skrb mora biti tu- di trajnejše zagotavlja- nje čim večjega števila delovnih mest. Tekstilna podjetja širom Slovenije doživljajo stečaje in pris- ilne poravnave. Po po- datkih Združenja tekstil- cev pri GZ Slovenije je bilo samo med junijem in avgustom letos osem takih podjetij. Dodelavni posli pomenijo veliko obvezo, vsak dan zamu- de, nekorektnost v od- nosih ali celo nedelo po- menijo lahko le odpoved tujega partnerja. Zato je treba posvariti pred štra- jkom in pozvati k ustvar- jalnemu pogovoru, k so- delovanju za trajnejše doseganje varnosti in postopno izboljševanje gmotnega položaja. Končno je Labod dobival redne plače in veliko vložil v pogoje, ki naj bi pomagali k boljšim re- zultatom." Pripravila: MG Avtoelektrika Bračič v Super Liju Samostojni podjetnik Fri- derik Bračič, ki ima že osem let dejavnost avtoelektričar- stva v Jurovcih 8, je 18. no- vembra v poslovnem centru Super Li v Osojnikovi cesti 3 v Ptuju odprl trgovino z rez- ervnimi deli za avtoelektrič- no dejavnost. V Ptuj so ga pripeljala prizadevanja, da bi svojo dejavnost čim bolj približal strankam. Ob trgo- vini, kjer so na voljo tudi ob- novljeni zaganjači in alterna- torji, so uredili manjšo de- lavnico za avtoelektrične storitve. BISTROTEKA MARAKUJA — TUDI ZA STAREJŠE_ Po skoraj tridesetletnem delu v tujini sta se v Ptuj vr- nila zakonca Vlado in Roža Ferčec s sinom Aleksan- drom. V mestu sta želela od- preti restavracijo, ker pa ni- sta dobila primerne lokacije, sta pričela na novo urejati bistro in diskoteko v Vošnja- kovi ulici 8. Lokal je prve goste sprejel v ponedeljek, diskoteka pa bo pričala de- lati jutri. Ob petkih in sobo- tah bo odprta za mlade, ob Četrtkih pa bodo vrteli glasbo za starejše, t.i. večno zelene melodije. To novost bodo z veseljem sprejeli sta- rejši nad štirideset let, za katere v Ptuju ni primerne ponudbe. V bistroju bodo gostom postregli z različnimi pijačami, hladnimi prigrizki, domačim narezkom. MG ŠVICARSKI NOŽ S SLOVENSKO ZASTAVO Sredi novembra je zase- bno podjetje Rosler iz Ptuja na Gospodarskem razstavi- šču v Ljubljani javnosti pred- stavilo nož Victorinox s slo- vensko zastavo. Victorino^ je izvirna švicarska blagovna znamka, ki jo pozna ves svet, v Sloveniji pa jo uspešno predstavlja in zastopa pod- jetje Rosler. Nož ima poleg uporabne še nenadomestlji- vo spominsko vrednost. Nje- gova izdelava pomeni krono dosedanjega poslovnega so- delovanja med firmo Rosler Slovenija in Victorinoxom iz Švice, ki svoje izdelke izvaža v že več kot 100 držav, na- jveč pa v ZDA in Nemčijo. MG Nož z uporabno in spominsko vrednostjo BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Po podpisu sporazuma v ameriškem Daytonu že pri- haja do novih zapletov. Bo- sanski Srbi se ne strinjajo z dogovorom, da srbski del Sa- rajeva postane sestavni del muslimansko-hrvaške federa- cije. Vodja bosanskih Srbov Karadžič je opozoril, da bo Sarajevo, če ostane združe- no, postalo evropski Bejrut. Ameriški mirovru posrednik Holbrooke pa je zavrnil spreminjanje sporazuma do njegovega dokončnega podpi- sa prihodnji mesec v Parizu. Medtem se je na uradnem obisku v Sloveniji mudila de- legacija BiH, ki jo je vodil predsednik vlade Silajdžič. V ospredju pogovorov sloven- skih in bosanskih predstav- nikov sta bila gospodarska problematika in sodelovanje med državama. HRVAŠKA: Dva tisoč Du- brovčanov in Konaveljčanov je demonstriralo proti more- bitni ozemeljski zamenjavi Prevlake za dubrovniško za- ledje v dogovorih mirovnega sporazuma v Daytonu. Hrva- ški zunanji minister Granič je izjavil, da do sprememb hrvaških meja ne bo prišlo in da je Hrvaški zagotovljena ozemeljska celovitost. ZR JUGOSLAVIJA: Ko- nec tedna je v ZRJ začel ve- ljati program gospodarskih reform guvernerja Dragosla- va Avramoviča, s katerim je jugoslovanska valuta devalvi- rala na vrednost 3,3 dinarja za nemško marko. Program se loteva bančnega sistema, predvideva liberalizacijo uvo- za in izvoza, konvertibilnost dinarja, znižanje davkov ter pospešitev prehoda ZRJ v tržni kapitalizem. SLOVENIJA: Slovenija je podpisala dokument o pristo- pu k Cefti, srednjeevropski prostotrgovinski zvezi, kate- re članice so še Poljska, Slo- vaška, Madžarska in Češka. Svojo polnopravnost pri po- speševanju liberalizacije tr- govine med državami zveze bo zaživela L januarja pri- hodnje leto. ŠPANIJA: V Barceloni je potekala dvodnevna konfe- renca zunanjih ministrov 15 članic Evropske unije in 12 severnoafriških držav z ureje- nimi odnosi z EU. Ena os- rednjih tem konference je bila razprava o imigracijski politiki EU, za katero pra- vijo, daje preostra. RUSIJA/ČEČENIJA: V nedeljo je minilo leto dni od začetka ruske vojaške inter- vencije v Čečeniji. Ruska voj- ska je v tem času sicer osvoji- la večino čečenskega ozemlja, postavila ma- rionetno oblast in razpisala volitve pred^sednika Čečenije, vendar so Čečeni uspeli izsi- liti nova pogajanja, s parti- zanskimi akcijami pa še zme- raj motijo začasno ustaljeni ruski"red". AFGANISTAN: Več letal iz oporišča Talibanov na jugu Afganistana je v nedeljskih jutranjih urah na središče Kabula odvrglo devet bomb. Pri tem je bilo ubitih najmanj 39, ranjenih pa 140 civilistov. Talibani niso prevzeli odgvo- rnosti za napad. 1RSK.\: Irci so se odločili za legalizacijo razveze zako- na, ki je bila doslej prepove- dana z ustavo. Ob 60-odstot- ni volilni udeležbi na refe- rendumu je zanjo glasovalo 50,3 odstotka državljanov. Nov zakon bo stopil v veljavo naslednje leto. Pripravil: D S TEDNIK - 30. november 1995 poročamo, komentiramo - 3 398 VLOG m OPPtS POHOPmNE 1 V ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so do 22. novembra sprejeli 398 vlog za odpis dohodnine, v kate- rih občani glede na 118. člen zakona o dohodnini prosijo za od- " pis, delni odpis, odlog plačila ali obročno odplačevanje. Za 350 ; zavezancev plačila dohodnine pa je bil dan predlog za uvedbo : postopka o prekršku, ker napovedi za dohodnino niso vložili v i; zakonitenn roku. OKROGIA mu O TURIZMU V LENARTU Jutri popoldan bo v zinnskem vrtu motela Vindiš v Lenartu okro- ? gla miza o turizmu, na kateri bodo govorili o pobudah in * predlogih za uspešnejšo turistično leto 1996, pomenu novega ■ i; zakona o turizmu in vlogi centra za turistično promocijo Sloveni- Ij !■ je. Gost okrogle mize bo državni sekretar za turizem Peter Vesen- u I jak. Mariborska turistična zveza je nanjo povabila predstavnike f: občin in turističnega gospodarstva iz Maribora, Ptuja, Ormoža, I I Ruš, Lenarta, Slovenske Bistrice, Pesnice, Zgornje Kungote, Šen- ; i tilja, Dupleka, Rač, Frama in Starš, predstavnike sekcij za gos- ; tinstvo pri območnih zbornicah Maribor, Ptuj, Ormož, Ruše, Pe- ■ ii snica, Lenart in Slovenska Bistrica ter nekatere druge turistične i !' delavce s tega območja. ;i mm KRAiiVHIH URADOV !l Na območju nekdanje ptujske občine še vedno dela 23 krajev- ^ nih uradov. Eni so odprti vsak dan, drugi po dva dni v tednu, i : Ker pa ima upravna enota Ptuj na voljo le enajst mAtičarjev, ljudi sproti obveščajo o delovnem času posameznih uradov, kar pa ji seveda povzroča nejevoljo pri uporabnikih. Po številu krajevnih uradov je nekdanja ptujska občina še vedno med prvimi v Slove- niji. Celje, ki ima 65 tisoč prebivalcev, nima nobenega krajevne- ga urada, le upravno enoto, v Murski Soboti jih je šestnajst, v Novi Gorici pa trinajst. Zakon o upravi je namreč krajevne urade ukinil, zaradi političnega pritiska pa so ostali. Po zakonu ima lahko upravna enota izpostave za eno ali več krajevnih skupnos- ti. V ptujski upravni enoti predlagajo, da bi število krajevnih ura- dov zmanjšali za štiri - ukinili naj bi tiste, kjer je bilo najmanj i| dela. Tudi po zmanjšanju števila krajevnih uradov bo na ^ območju nekdanje ptujske občine še vedno največ uradov v Slo- veniji. Po mnenju načelnika upravne enote Ptuj Metoda Graha bi bilo najbolje, če bi bili krajevni uradi na sedežih posameznih občin. ^ v sosoto in mmm shučarski siiim j fo soboto in nedeljo bodo člani smučarskega kluba Ptuj pri- pravili že 16. sejem Zima-šport z bogato ponudbo stare in ^ ; nove zimske opreme. V soboto bo sejem odprt od 8. do 19. ure, js v nedeljo od 8. do 16. ure. g mmuk REVIJA M mmmm ¥ novem poslovnem centru Domino v Trstenjakovi bo v soboto ob 1 7. uri modna revija oblačil za močnejše butika Mozamo i j iz Ljubljane, ki jih prodajajo v but[ku Nina podjetja Support. Kot : ^ manekenke bodo nastopile Iča, Šerbi in nekatere druge znane j Slovenke, ki nimajo manekenske postave, se pa rade modno ; oblačijo. ih treh razredov osnov- nih šol ormoške občine prireditev Cicidan - promocijska pri- reditev, ki jo ob svoji 50-letnici prireja otroškii revija Cici- ban. V vrtcih In šolah omenjeno revijo veliko uporabljajo, saj je polna ilustracij, pesmic, idej in drugih zanimivosti, ki so primerne za otroke te starostne skupine. Prireditev je potekala v polni športni dvorani, ki sta jo Maja in Roman Končar z izvrstnim programom uspela spraviti na noge. Otroci so peli, plesali, ra- jali in uživali. Vse simpatije je požela tudi maskota Cicistre- lus, ki je v tem letu še posebej aktiven. Cicibanovi živžavi so doslej potekali po večjih mestih v Slo- veniji, na našem koncu pa še ne. Ravnateljica VVZ Ormož Mar- jeta Meško je že v začetku leta povabila Ljubljančane na obisk, vendar je prvotna ideja o množičnem poletnem živžavu žal padla v vodo. Torkova prire- ditev je bila prostorsko nekoliko omejena, nastopajoči pa so ob pogledu na oder brez zaščitne ograje izrazili pomisleke. Nava- jeni nastopov pred neukrotljivo malo publiko so bili nad zgled- nim, a sploh ne zadržanim obnašanjem otrok nemalo prese- nečeni. Sicer pa to ni edina zabava, ki jo imajo naši malčki. Vsako leto si privoščijo vsaj tri kvalitetnejše lutkovne predstave. V decembru se razbohoti otroška domišljija, ki se intenzivno vrti okrog Božička in dedka Mraza. Vzgoji- teljice in varuhinje tej temi po- svečajo veliko pozornost. Pripra- ve na praznike se v vrtcu pričnejo zelo zgodaj. Tako bodo od 4. decembra uživali v pripravi pravljičnega vzdušja. V delavni- cah se bodo ukvarjali z izdelo- vanjem raznih okrasnih pred- metov, prisluhnili bodo pravl- jičnim uricam, postavili jelko in okrasili prostore. Zaključna pri- reditev z obdarovanjem bo letos najbrž skupna za malčke, ki obi- skujejo vrtec, in tiste, ki ga ne. Točen datum prihoda dedka Mraza še ni znan. Pričele so se tudi Cicibanove urice, namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Pri tem projek- tu so naleteli na težave, saj tudi po večkratnem oglaševanju ni bilo pričakovanega odziva, zara- di zakona o varstvu osebnih po- datkov pa ne morejo dobiti po- datkov o otrocih, da bi jim pos- lali vabila na dom. Torej vabilo še vedno velja: pridite na zabavo v vrtec. vk Otroci so uživali v programu. KARATE KLUBZANSHIN Km mfoaskem aoliala V bavarskem mestu Niirn- berg je pod okriljem Svetovne karate federacije (WKF) pote- kal evropski pokal Bavarian open. Udeležba je bila množična, saj je tekmovalo 1500 tekmovalcev iz vseh držav Evrope. Iz Karate kluba Zanshin se je tekmovanja udeležilo 10 tekmo- valcev s trenerjem Andrejem Ca- futo, od tega štirje - Lidija Cafu- ta, Klavdija Beber, Bojana Skrila in Jernej Forbici - za reprezen- tanco Slovenije. Najbolje se je odrezala Lidija Cafuta, ki je v starostni kategoriji 18 let zasedla 2. mesto - finalno borbo je izgu- bila z domačinko Violetto Rohls. Ta rezultat ji je odprl vra- ta za nastop na evropskem uni- vertitetnem prvenstvu v Saint Nazairu v Franciji. Klavdija Re- ber se je borila v starostni kate- goriji 16 let. Imela je dve repa- sažni borbi za tretje mesto; v drugi ji ni uspelo zmagati in tako je dosegla peto mesto. Za Karate klub Zanshin so tekmovali še Alen Milinovič, Denis Repič, Uroš Ozmec, Blaž Zagoranski, Elis Turk in Dejan Unuk. Alen in Denis sta tekmovala med dvanajstletniki ter zasedla 5. in 6. mesto, Uroš pa je v kategoriji 13 let prav tako kot Alen zasedel 5. mesto. A.C. Lidija Cafuta (levo) v akciji. PTUJ / PRIZADEVANJA ZA ŽIVLJENJE BREZ TOBAKA Slojnimvim^Hm tobainemu zakonu Prejšnji teden so bile v vseh večjih mestih v Slovenije pos- tavljene stojnice v podporo sprejemu ljudem prijaznega tobačnega zakona. V Ptuju je bila postavljena pred Mestno hišo. Na njej je vsak, kdor je želel, lahko dobil zdravstveno- vzgojno gradivo. Občani so akcijo, ki so jo iz- vedli v okviru preventivnega dela ptujskega društva nekadil- cev in projekta Ptuj - zdravo mesto, dobro sprejeli. Gradivo so z zanimanjem sprejeli tudi kadilci, marsikdo med njimi pa je ob tej priložnosti izjavil, da bi se rad svoje razvade rešil. Tudi zato je potreben ljudem prijazen tobačni zakon. Kar 38 odstotkov Slovencev, ki kadijo, si namreč želi, da bi nehali kaditi, potrebu- jejo pa podporo okolja. Zakon, kot je bil sprejet ob drugem branju, jim bo to tudi omogočil, če ga v tretjem branju seveda ne bodo znova spremenili po meri tobačne industrije. MG STRELSTVO PRVA DRŽAVNA LIGA • Radovljica - Ptuj 1660:1672 Ptujski strelci z zračno pištolo so v I. državni ligi v soboto v Ra- dovljici preprečljivo slavili zma- go nad močno ekipo domačina Kopačevina iz Radovljice, ki je bila prvič poražena. Posamezni zmagovalec je bil domačin Pavel Jereb s 566 krogi, drugi je bil s tremi krogi manj Ptujčan Janez Štuhec (563). Drugi Ptujčan Ludvik Pšajd ml. 558 je imed tretjo uvrstitev in je za tri kroge premagal domačina Miloša Durana 555. Mladinec Sašo Po- rok, ki je zamenjal standardnega člena ekipe Srečka Šerugo, je na- streljal izrednih 551 krogov ter priboril zmago z 12 krogi pred- nosti. Ptujčani vodijo v I. ligi. V pe- tem krogu gostijo ekipo Dušana Poženela iz Rečice. SI DRUGA LIGA • Rečica - Petlja Ptuj 1645:1538 Strelci Dušan Poženel iz Rečic so kot domačin premagali ekipo Petlja Ptuj. Domačini so zas- luženo slavili. Ptujčani so nasto- pili brez Milana Stražišarja ter kar z dvema mlajšima mladince- ma Pavlom Fabricijem in Alen- ko Peteršič 483. Majda Raušla je nastreljala odličnih 539 krogov. SI OBČINSKA LIGA • 3. kolo v občinski ligi nastopajo štiri strelske družine, ki se še aktivno ukvarjajo s strelskim športom v mestni občini. Rezultati: 1. SD MIP - 1918 krogov, 2. SD Poeto- vioavto - 1769 krogov, 3. SD Železničar - 1712 krogov, 4. SD Opekar -1361 krogov. Posamez- no: 1. Ludvik Pšajd ml. - 509 krogov, 2. Danilo Janžekovič - 486 krogov, 3. Zvonko Mlakar - 469 krogov, vsi trije iz SD MIP Ptuj. A. M. Kolesarski klub Per- utnina Ptuj sprejema v svoje kolesarske vrste nove člane. Vpis v kolesarsko šolo začetnikov v kategorijo dečkov velja za letnike: 1985,1984,1983,1982 in 1981. Poimenske prija- ve z letnico rojstva in točnim naslovom pošlji- te na: Kolesarski klub Perutnina, Jadranska 17, p.p. 80, ali ob 20. uri po telefonu na štev, 771- 168. J ROKOMET Tesna poraza Ormoža in Velike Nedelje v vzhodni skupini druge državne moške rokometne lige so bile v soboto tekme osmega kroga. Derbi je bil v Ptuju, kjer sta se pomerili druga ekipa Gorenja iz Ve- lenja in Drava. Tekmo so v športni dvorani Center s 30:24 dobili Ptujčani. Ormož je na gostovanju v Radečah izgubil s 24:27, Velika Nedel- ja pa s 23:26 v Murski Soboti s Poletom. Drugi izidi: Po- murka - Brežice 41:19, Lisca Sevnica - Pivovarna Laško B 31:26 in Dol pri Hrastniku - Krog 30:26. DRAVA - GORENJE B 30:24 (11:11) DRAVA: Mlakar, Valenko, Osterc 3, Pučko 2, Belšak 5, Kolednik, Pisar 6, Žuran 3, Hmjadovič 3, Mergušič 1, Ko- tar. V derbiju druge slovenske rokometne lige - vzhod so ptujski rokometaši zmagali težje, kot so pričakovali. Ali so v srečanju šli s preveč tre- me ali z nekoliko podcenje- vanja, je težko odgovoriti. Oboji so v obrambi igrali dobro, skoraj vedno pa so vo- dili gostje iz Velenja. V 21. minuti so imeli že prednost treh zadetkov, a so domači do konca prvega polčasa ize- načili. Drugi polčas so pričeli bol- je domači rokometaši in pola- goma pričeli igrati tudi v na- padu, kot se od njih pričaku- je. V 33. minuti so gostom po- begnili za tri zadetke, v 40. pa so jih ti ujeli. A to je bilo vse, kar so mladi Velenjčani lahko storili proti starejši in bolj ru- tinirani ekipi Drave. Trener Drave Ivo Hnipič: "Mislim, da smo zasluženo zmagali, čeprav nismo zaigra- li tako, kot znamo. Kar osem- krat smo zadeli prečnik in vratnico. A šteje zmaga in po- trudili se bomo odpraviti svo- je napake." Trener Gorenja B Ivan Vajdl: "Drava je zasluženo zmagali, čerpav smo se dolgo upirali in nudili dostojen od- por. Naredili smo preveč na- pak, da bi lahko pričakovali več. Tudi sodnika nista sodi- la najboljše. Danilo Klafniok DRAVA............................8 7 O 1 219:176 RADEČE PAPIR...............8 6 2 O 207:177 GORENJE B.....................8 6 O 2 200:190 LISCASEVNia...............8 5 2 1 199:178 POMURKA......................8 5 1 2 227:182 DOL HRASTNIK..............8 3 1 4 207:228 CEUE PIV. LAŠKO B........8 3 O 5 218:233 ORMOŽ............................8 2 1 5 194:199 POLET.............................8 2 1 5 179:191 VELIKANEDELJA............8 2 O 6 193:196 BREŽICE..........................8 2 O 6 179:237 KROG..............................8 O 2 6 199:233 V devetem krogu (v soboto ob 19. uri) bo najzanimiveje v Veliki Nedelji, kjer se bodo domači člani pomerili s Po- murko iz Bakovcev. V Ormožu lahko gledalci pričakujejo nove točke, saj prihaja v goste ekipa Dola pri Hrastniku, Drava pa bo po- skusila niz zmag nadaljevati tudi v Brežicah. I.k. PTRAMIDIA - RADGONA 26:26 (11:16) Pyramidia je odigrala še zadnjo, preloženo tekmo je- senskega dela rokometnega prvenstva III. državne lige. Zaradi zasedenosti dvorane v Veloki Nedelji so tekmo proti Radgoni odigrali v Ormožu in izid je bil popolnoma enak kot pred tednom dni na gos- tovanju v Slovenj Gradcu - 26:26. Rokometaši iz Moškanjcev so spet lovili nasprotnika, bili so dokaj nezbrani, izgubljali žoge in prejemali zadetke iz nasprotnih napadov. Vseka- kor pa je treba reči, da jih zadnje čase pestijo poškodbe, zato jim bo odmor med jesen- skim in spomladanskim de- lom prvenstva prišel kar prav. Po jesenskem delu vodi na lestvici Pyramidia pre Pre- ventom B, Rdgono, Vuzenico in Dravo B. Strelci za Pyramidio so bili: Rihtarič 1, Zl. Roškar 4, Ivančič 4, Žnidarič 4, F. Šan- dor 9, Ranfl 4. Manja Beziak PTUJ / ŠPORTNA ZVEZA Izvolili novo vodstvo Na četrtkovi seji skupščine Športne zveze Ptuj so izvolili novo vodstvo. V predsedstvu so Ljubo Čuček, Ivan Go- milšek, Vlado Čuš, Janko Gabrovec, Fredi Kmetec, Albina Murko in Vlado Sitar. V nadzorni odbor so izvolili Branka Resnika, Franca Kolariča in Marka Potočnika, v svet Športnega zavoda pa Ivana Gomilška in Janka Gabrovca. Predsednika in sekretarja bodo izvolili na prvi seji pred- sedstva. Sicer pa so v uvodu poslušali poročilo dosedanjega predsedni- ka Branka Resnika, ki je po pregledu oporavljenega v štiri- letnem obdobju izi)osiavil zao- strene odnose med Športno zve- zo in Športnim zavodom ter znotraj zveze, kar je privedlo do ustanovitve Zveze za šport in re- kreacijo. V zadnjem obdobju pa je prišlo do sodelovanja med zvezama, kar lahko privede do združitve in skupnega urejanja razmerij z zavodom. Med drugim so delegati na to- kratni seji v članstvo Športne zveze Ptuj sprejeli Potapljaško društvo Ptuj, Konjeniški klub Turnišče, Športnoribolovno sek- cijo Ptuj, Atletsko-gimnastični klub Panter Ptuj in Odbojkarski klub Kurent iz Ptuja. V svetu Športnega zavoda Ptuj bo inter- ese novih občin na območju sta- re ptujske zastopal Janko Žnida- rič iz judo kluba Gorišnica, predsedstvo bo začelo aktivnosti za združitev obeh športnih zvez, direktorju Športnega zavoda Ptuj Stanku Glažarju pa so zara- di odnosa do dela izrekli nezaup- nico. I.k. TEDMIK — 30. NOVEMBER 1995 ŠPORT — 15 V klubu so optimisti Nogometaši Aluminija iz Kidričevega v jesenskem delu prvenstva niso igrali tako, kot so pričakovali njihovi navijači. Po dveh dobrih sezonah je nji- hove vrste zapustilo veliko no- gometašev, nekateri so tudi prišli. Z rezultatom v kidričev- skem nogometnem klubu ne smejo biti zadovoljni. Na- sSprotno: ogromno bodo mor- ali narediti, da se rešijo nevar- nih voda, ki vodijo še nižje. Po končanem jesenskem de- lu prvenstva smo se pogovar- jali s predsednikom Aluminija Stankom MeŠkom. # Kako bi ocenili jesenski del prvenstva v 3. ligi — vzhod? "Dejal bi, da smo se v pre- stopnem roku izredno oslabili. Iz kluba je odšlo 12 igralcev, vzrok pa je bila pogodba med bivšim lastnikom Aluminija in nogometnim klubom. Predati smo morali vse izpisnice. Us- peli smo zadržati R. Hojnika, Zeljka Budimirja in Iztoka Fridla, vsa druga mesta smo morali zakrpati z rezervnimi igralci in igralci, ki smo jih na hitrico poskušali dobiti iz oko- liških klubov, a nismo imeli sreče in rezultati so temu pri- merni. Na koncu smo se mo- rali okrepiti še z igralcema Drave. V jesenskem delu pr- venstva so nas pestile poškod- be, pa tudi igra ni bila disci- plinirana." # Osvojili ste verjetno manj točk, kot ste načrtovali? "Popolne analize še nismo pripravili, a v najkrajšem času jih pričakujem od vseh trener- jev. Igralci, ki so prišli, so pri- čeli polagoma odpadati, na- mesto da bi lahko bili nosilci igre; manjkali so, ko je prišlo do poškodb in kartonov. Zrn- ko je odigral samo dve sreča- nji, nato je prišlo do težje poškodbe; enako pri napa- dalcu Robertu Hojniku. Tudi to je vplivalo, da so bili naši rezultati zelo slabi. Trener Franc Panikvar je na začetku in kasneje hotel najboljše. Ne- koliko bolj obrambna taktika se je obrestovala na gostovan- jih. V Kidričevem je Aluminij vedno dobival srečanja z na- padom. a smo izgubili nekaj točk in nam sedaj manjkajo." # Kaj menite o mestu, ki ga Aluminij zaseda na prven- stveni razpredelnici? "Pričakovali smo boljše re- zultate, saj so začetek in pri- pravljalne tekme kazali, da ima Aluminij še čvrsto tretje- ligaško ekipo. To sta pokazali tudi dve pokalni strečanji s ptujsko Dravo. Plan trenerja je bil 20 točk, realizacija pa je precej nižja — 14 točk. Odlo- čilna so bila srečanja proti slabim ekipam. Z borbenost- jo, drugačnim angažiranjem igralcev in načinom igre bi to bile zanesljive točke." e Kako pa je z mlajšimi se- lekcijami?" "Moram reči, da vse igrajo zelo dobro. Trenerji delajo dobro in vidim perspektivne igralce, vzgojene v domačem klubu. Čez nekaj let naj bi Aluminij imel zopet ekipo do- mačih igralcev. Prizadevati si bo treba, da se bo mladina si- stematično vključevala v višje range, da bodo mladi videli perspektivo v tem klubu, ne da bi morali oditi v druge klu- be in so potem izgubljeni za klub, ki jih je vzgojil, ali celo za pravi tekmovalni nogomet." e Kaj vam bo prinesla pomlad '96? "Po pogovoru s trenerjem Francem Panikvarjem in vod- stvom kluba bomo nekaterim igralcem omogočili, da lahko odidejo drugam — predvsem tistim, ki ne delajo resno, ki niso privrženi klubu. S tem pa bo potrebno poiskati druge. Okrepiti želimo našo na- padalne vrsto." • Ste optimist? "Resnično sem optimist, ker vem, da bo ekipa ostala v tretji slovenski vzhodni ligi. Mora ostati, ker če izpade, je vprašljivo sponzoriranje no- gometa na našem območju. Cilj kluba je, da zopet pri- demo do močne ekipe, ki bo igrala opazno vlogo v tem rangu tekmovanja. Za kasneje bomo pa še videli." D.K. NK Aluminij. Foto: Danilo Klajnšek KOŠARKA — SKUPINA D # Zg. Kungota — Ptuj 47:68 (26:42) Z zavzeto igro v obrambi in z nekoliko boljšim napadom so si Ptujčani do konca prvega polčasa priigrali 16 točk prednosti. Pri Ptujčanih je bil najboljši igralec in strelec Kostanjevec. Priložnost za igro so dobili vsi igralci. Strelci: Kostanjevec 25, Kotnik 8, Arnuš 8, Bojnec 8, Damiš 7, Rozman 4, Rojko 3, Ma- jal 3 in Jagarinec 2. • Ptuj — Lovrenc 79:43 (34:20) Kljub temu da je bil zmagovalec znan že vna- prej, so gostje začeli odločno. V izenačenem prvem polčasu so Ptujčani polčas vendarle odločili v svojo korist. V drugem polčasu je tre- ner domače ekipe Lovro Beranič dal priložnost za igro prav vsem igralcem. Peterka Damiš, Ar- nuš, Bojnec, Rojko in Jagarinec ima največ zas- lug, da so domačini v drugem polčasu občutno povečali razliko v koših in na koncu zasluženo zmagali. Strelci: Damiš 15, Kostanjevec 15, Arnuš 14, Bojnec 11, Indjič 8, Jagarienc 5, Rojko 5, Kot- nik 2, Rozman 2 in Majal 2. ODBOJKA # Šentvid - Marsel 0:3 (2:15, 4:15, 8:15)_ Ptujske odbojkarice so na gostovanju pri eki- pi Šentvida zaigrale zelo dobro in zasluženo ug- nale domače odbojkarice. Kljub temu da je re- zultat visok, so za zmago potrebovale 115 mi- nut. Po tej zmagi so na prvenstveni razpredelni- ci četrte in imajo toliko točk kot prvouvrščeno Prevalje, s katerim se bodo pomerile v petek, 1. decembra, ob 19. uri v športni dvorani Mladika. D.K. MALI NOGOMET # Interier — Poetovlo Tok Tok 2:2 (1:1) Strelci: 1:0 Nemec (20.'), 1:1 Čeleš (30.'), 1:2 Jurišič (36.'), 2:2 Sreš (58.'). Nogometaši Poetovlo se iz Ljutomera vračajo z zasluženo osvojeno točko. Lahko bi bilo drugače, vendar niso izkoristili nekaj priložnosti, pa še ize- načujoči zadetek so prejeli slabi dve minuti pred koncem srečanja. V vratih seje pojavil tudi Silves- ter Komik, saj mu je komisija za pritožbo pri SLMN znižala izrečeno kazen. V naslednjem kolu ptujski igralci malega nogo- meta igrajo z zadnjeuvrščeno ekipo Šanpierje. D.K. ŠAH • Vodi Robert Roškar v okviru hitropoteznih tekmovanj v letu 1995 so šahisti odigrali že devet turnirjev. Na zadnjem je zmagal Robert Roškar pred Franjom Lazarjem, tretji pa je bil Zlatko Roškar. Dva turnirja pred koncem (naslednji bo jutri, 1. decembra, ob 18. uri, zadnji pa 2. januarja ob 9. uri.) vodi Robert Roškar, ki je na osmih turnirjih zbral 140 točk, sledijo Janko Bohak 95,5 (8J, Zlat- ko Roškar 90 (9), Jože Čič 71,5 (7), Boris Zlender 53 (7) itd. Silva Razlag ODBOJKA # Liga OŠ_ Popularnost odbojke med osnovnošolkami in osnovnošolci je v zadnjih letih precej narasla, tako v Sloveniji kot tudi v ptujski regiji. Vsi pa si tako kot drugi mladi športniki zelo želijo tekem z vrstniki z drugih šol. Letos jim je to omogočeno, saj se bodo pomerili v ligi osnovnih šol, ki jo orga- nizira odbojkarski klub Kurent. Mlade odbojkari- ce in odbojicarji bodo svoje moči lahko merili vsak mesec. Prvo kolo lige je bilo na martinovo ob 9*^ s tek- mo fantov OS Breg - OŠ Markovci 0:2 (15:17, 3:15). Drugi rezultati: Breg - Kidričevo 1:2 (1:15, 15:11, 9:15), Markovci - Kidričevo 2:0 (15:2, 15:2). Dekleta: Kidričevo - O. Meglič 2:0 (15:2, 15:4), Markovci - Breg 0:2 (4:15, 3:15), Mladika - Videm (ekipe Vidma ni bilo). Delo z mladimi se obrestuje Medobčinska nogometna zveza Ptuj je veliko nogo- metno združenje z množico klubov v vseh starostnih ka- tegorijah. Klubi iz te zveze tekmujejo od najnižjega ran- ga pa vse do državnih lig, S predsednikom zveze Erikom Berčnikom smo se pogovar- jali o končanem tekmovanju, ki ga vodi MNZ Ptuj. # Kako bi ocenili tekmo- vanje v jesenskem delu pr- venstva? Erik Berčnik: "Od 24. av- gusta do 12. novembra je sedemdeset moštev, kolikor jih šteje MNZ, odigralo 266 prvenstvenih tekem. Ome- niti moram, da niso bile odi- grane samo tri tekme, pa še to iz upravičenih razlogov. Za takšen pogon je potrebno angažirati mnogo ljudi. Mo- ram reči, da sem po oprav- ljeni analizi zadovoljen." # Koliko igralcev je nas- topilo in približno koliko je bilo gledalcev? Erik Berčnik: "Vsak ko- nec tedna, enajst krat torej, je nastopilo okrog 1540 ig- ralcev, vsa srečanja v vseh starostnih kategorijah pa si je po nekih ocenah ogledalo ' 22.000 gledalcev. Seveda je bilo za vodenje teh srečanj potrebno moštvo izprašenih nogometnih sodnikov, teh je I okrog 70, in strokovno podk- ovanih trenerjev, ki so vodili ekipe." # Kako bi ocenili razvoj nogometa v prvem kakovost- nem razredu v MNZ Ptuj pri čanskih ekipah? Erik Berčnik: "Če pogle- damo našo nogometno pi- ramido, je na vrhu stabilen drugoligaš Drava, v 3. držav- ni ligi — vzhod imamo ekipi Aluminij iz Kidričevega in Bistrico iz Slovenske Bis- trice, temelj pa so ekipe prve in druge lige v MNZ Ptuj. Marsikateri igralec iz naših lig razmišlja, da bi kdaj zai- gral v dresu Drave ali obeh tretjeligašev. Resnost dela v prvi ligi je boljša. Želimo si, da bi klubi iz višjih rangov pričeli raziskovati potencial v naših ligah in jih pravočas- no vključevati v svoje delo. Tako bi bil izpolnjen namen, da se klubi napajajo s talenti s svojega območja. Če želi- mo dvigniti kvaliteto nogo- meta, je potrebno tudi pri- peljati igralce z drugih ob- močij oziroma si želimo vr- nitev naših boljših igralcev, ki nastopajo tudi v najvišjem rangu tekmovanja." # Na območju nekdanje občine Ptuj je kvaliteta skoncentrirana pri Dravi in Aluminiju. Kako pa je z nek- oliko bolj oddaljenima sre- diščema Slovensko Bistrico in Ormožem? Erik Berčnik: "V zadnjem času opažamo, da je tudi tam večje zanimanje za no- gomet. Pohvaliti moram vestne funkcionarje NK Or- mož, ki so pred letošnjim prvenstvom ustanovili klub in oblikovali tudi mlajše ka- tegorije, s katerimi uspešno nastopajo v tekmovanju naše zveze. Ravno to bo v bližnji prihodnosti dvignilo nogo- met v Slovenski Bistrici in Ormožu na višji nivo, kvali- teta ana anšem območju pa bo nekoliko razdeljena." # Kako ocenjujete delo z mlajšimi selekcijami, ki imajo nekako višji tekmoval- ni nivo od članskih ekip? Erik Berčnik: "Pred osmi- mi leti smo angažirano pri- čeli vzgojo mlajšega nogo- metnega kadra. Takrat je bi- lo veliko odprov, predvsem zato ker je bilo potrebno an- gažirati veliko ljudi, ki bi de- lali z ekipami, in večja sred- stva. V nekaterih klubih so že ugotovili, da ni bilo škoda časa in sredstev, saj so naši klubi sorazmerno dobro uvr- ščena v slovenski mladinski in seveda kadetski ligi, pa tudi reprezentanca dečkov je visoko v državi. Še naprej se bomo zavzemali za strok- ovno delo. Največja vrzel je vsekakor pomanjkanje fi- nančnih sredstev in le z veli- kimi napori entuziastov so te ekipe še pri življenju. Želim si tudi, da bi pomagali tudi starši in bi bila vzgoja pri mlajših kategorijah zado- voljiva." # V najinem pogovoru ne moreva mimo dogajanj, ki ne sodijo na nogometna igri- šča, saj je bilo nekaj tekem prekinjenih. Kako ocenju- jete tekmovanje s te plati? Erik Berčnik: "Disciplina je na tekmah v povprečju zadovoljiva. Vendar od časa do časa prihaja do sporov na igriščih, predvsem ker igralci niso zadovoljni z odločitva- mi sodnika, gledajo na doga- janje iz drugega zornega ko- ta. Zamerim trenerjem in vodstvom ekip, da ne sprem- ljajo srečanj tako, kot je po- trebno, in da takšnega igral- ca ne izločijo, da ne bi prišlo do incidenta. Vsi smo ljudje, lahko se zgodi napaka. Od- ločili smo se, da vse preki- nitve dobro analiziramo in da bodo zadovoljni igralci, trenerji in sodniki," # Ali bodo storilci inci- dentov kaznovani brez po- puščanja? Erik Berčnik: "Pri postop- kih bomo dosledni, razisk^i bomo vzroke, da se izognemo takšnim ali podobnim izgre- dom, kajti nedisciplini po- skušamo priti na konec. Kazni bodo primerne. Žal drugega zdravila zaenkrat ni." O I^j pričakujete v spom- ladanskem delu prvenstva? Erik Berčnik: "Drugi del prvenstva bomo pravočasno pripravili. Ko bo sneg skop- nel in bodo igrišča ozelene- la, znova pričakujem živžav. Igralcem želimo zagotoviti regularnost, gledalcem pa užitek." D Erik Berčnik, predsednik MNZ Ptuj. Foto: Danilo Klajnšek M/sfer Slovenije je Roman Kovaiii v soboto je bilo v Kidriče- vem prvo odprto državno pr- venstvo v bodybuildingu. Osemnajst tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške je nasto- pilo pred približno tisoč gle- dalci, kar je dokaz, da ta šport dobiva v našem prostoru vse večjo veljavo. Za dobro or- ganizacijo je poskrbel Fitnes center Panter Ptuj. Nastopajoči so tekmovali v šestih kategorijah, zmagovalci pa so: dekleta: Eva Pogačnik (Celje); mladinci: Marko Ger- šak (Maribor); do 70 kg: Da- mir Perkov (Hvaška); do 80 kg: Marko Marš (Celje); do 90 kg: Artur Fischbaher (Pan- ter Ptuj); nad 90 kg: Roman Kovačič (Ljubljana), ki je os- vojil tudi naslov mister Slove- nije '95 in mister večera. Med lepo oblikovanimi te- lesi smo lahko videli tudi lepa dekleta iz plesnih skupin Po- vver Dancers in Lore, Silvester in Liljana Vogrinec sta prika- zala borilni šport z meči ken- do, svoje telo pa je predstavil tudi mister universum '95 De- jan Madžarovič. Milan Krajnc V kategoriji do 80 kg je zmagal Marko Marš iz Celja. Foto: Kosi Napovedni koledar za deiember ^^^ Planinsko društvo prireja naslednje pohode in izlete: ntW 9. 12. Šmohor — vodi Franc Kodela 6. 12. ogled jame Belojače — vodi Sandi Kelnerič 26. 12. Donačka gora — vodi Tone Purg 31. 12. silvestrovanje na Žavcarjevem vrhu — vodi Franc Kodela 2. 1. pohod na Kum — vodita Franc Kodela in Uroš Vi- dovič Razpisi za vse akcije bodo objavljeni v okencu društva, vse informacije pa lahko dobite na sedežu društva ob torkih in petkih od 16. do 18. ure. Vsem planincem in ljubiteljem planin sporočamo, da je naše društvo končno dobilo telefon s telefonsko tajnico. Za vse in- formacije lahko pokličete na ® 777-151. Tako si boste spri- hranili pot do pisarne in kljub temu dobili želene informacije. Odbor za informiranje in propagando 16 - za razvedrilo 30. november 1995 - TEDNIK TEDNIK - 30. november 1995 za kratek cas - 19 Info - glasbene novice! Infp - kviz Ali veste, kdo je pevka na sliki? Izrežite glasovnico, vpišite od- govor, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko (če verjame- te ali ne, tako naj bi se po sloven- sko imenoval CD). Da je bil pred štirinajstimi dne- vi na sliki Scatman John, je med drugimi ugotovil Boštjan Krajnc, Zg. Hajdina 7 c, 62250 Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ted- nik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek, 7. decembra. Reševalec: Naslov:_ Ime pevke: Ali se glasbena zgodovina ponav- lja? Evropo je v prejšnjem tednu po- novno zajela beatlomanija! Paul McCartney, John Lennon, George Harrison in Ringo Star so bili člani najuspešnejše skupine vseh časov THE BEATLES. Prvi uspeh je liverpoolski četverici prinesla pesem Love me do zadnji album Let it be pa so skupaj posneli leta 1970. John je bil uraoijen, vendar je napisal in del- no posnel skupaj z Beatli novo pe- sem FREE AS A BIRD (Svoboden kot ptica). Po 25 letih doživlja današnja generacija sodobno beatlo- manijo, ki je podprta tudi z odličnim albumom Anthology 1! Britanski pop-rock kralji so BLUR, ki imajo na tržišču album The Great Escape. Kvartet BLUR se je proslavil s skladbami Giris & Bovs, Parki ife, Country House, sedaj pa jim dodajajo skladbo z naslovom THE UNIVERSAL. THE CRANBERRIES so za TV hišo MTV posneli akustični koncert MTV Unplugged. Koncertna plošča skupine THE CRANBERRIES je podprta s pesmijo DREAMING MY DREAMS. Islandska pevka BJORK je svojo glasbeno pot pričela pri neodvisni ročk zasedbi Sugarcubes. Drugi al- bum pevke BJORK se imenuje Post, nova jazz obarvana pesem pa se ime- nuje irS OH SO OUIET. (***) ENJA je v karieri posnela dva izvrstna albuma: Watermarkt in Sha- pered Moons. Irska pevka ENJA je izvrstna glasbenica, kar je dokazala s skladbo ANYWHERE IS, pri kateri je sama odigrala vse instrumente. škotski pevec EDWYN COL- LINS je prišel med popularne s su- per hitom A Girl Likeyou. EDWYN je bil v začetku 80. pevec skupine Orange Juices in sedaj solo pot na- daljuje s pesmijo IF YOU COULD LOVE ME. Evropske najstnice norijo za mod- nimi skupinami, ki se lahko bolj po- hvalijo s svojo lepoto kot s svojo glas- bo. Predstavljam vam tri močne pop skupine z novimi popevkami: You Know - CAUGHT IN THE ACT, Father and Son - BOYZONE, Stay ^^ prodajalna ^^ TEHNIKA EMONA MERKUR d.o.o. PTUJ together - BED & BREAKFAST. Ameriška soul skupina MAX-A- MILLION je naredila dobro prired- bo skladbe SEXUAL HEALING, ki jo je v originalu prepeval pokojni Marvin Gaye. švicarski slaščičar D.J.BOBO je končal svetovno koncertno turnejo z naslovom There is a Party. BOBO je posnel nov plesni album Just for you, ker pa se bliža božič, pa je izdal ko- mad IT'S TIME FOR CHRIST- MAS. (****) Glavni adut založbe Mute je sku- pina ERASURE, ki jo sestavljata Andy Bell in Vince Clark. Duo ERASURE še vztraja na nekaterih lestvicah s komadom Stay with me, ki mu sledi nov tipični komad FIN- GERS AND TUMBS. (***) RIGHT SAID FRED so uspeli z zanimivim komadom Tm too Sexy. Po dveletni pavzi se trio vrača s ko- madom LIVIN' ON A DREAM. / si^ si/ \ ^ ^ ^ ^ ^ J ikikik Britanski kvartet M-PEOPLE slo- vi po komadih Moving on up, Sight for Sore Eyes in Search for the Hero. Z albuma Bizarre Fruit predstavljajo M-PEOPLE novo uspešnico IT- CHYCOO PARK. (****) /. Heaven for Everyone -OUEEN 2. Gangsta's Paradise 'COOLIO&LV 3. Exhale - WHITNEYHOUSTON 4. Lucky Love; Beautiful Life -ACEOFBASE 5. Wtiere the Wild Roses Grow-NICKCAVE&KYUE MINOGUE 6. l'dLieforyou -MEATLOAF 1. Like a Rollitig Stone - ROLLING STONES 8.You'IISee-MADONNA 9.Stayifi'Alive-N-TRANCE &RICARDODEFORCA 10. Lietome-BONJOVI I- I Lestvico POPULARNIH 10 I lahko poslušate vsak petek v ! večernem sporedu radia Ptuj. Mladi dopisniki RDEČA KAPICA V SOLI Zadnja šolska ura. Slovenščina. Tovarišica piše na tablo besede, ki jih verjetno malokdo razume. Pišem po mizi in se zamislim. Na- enkrat zagledam pred tablo Rdečo kapico, ravno tam, kjer je prej stala učiteljica. Ozrem se po razredu in skoraj omedlim. Dominik, Tomaž, Mitja, Dejan, Tomi, Iztok, Boštjan so oblečeni v smešne ru- darske hlače. Ugotovim, da so se spremenili v sedem palčkov. Ve- sna je Sneguljčica, Vanja je Pepel- ka, Andrej je Jaka Racman in tudi drugi so risani junaki. Pogledam se in ugotovim, da sem Robin Hood. Na vrata potrka maskirani tovariš in se spremeni v hudobnega volka. Preganjati začne Rdečo kapico, ta pa mu iz košare začne metati težke besede, kot so: skladnja, ideja, sa- mostalniki in še bi lahko napisal. Volk omedli in trije prašički ga zvežejo na klop s posebnimi vrvmi. Te vrvi so zgrajene iz stilno zaznamovanih besed. Ubogi volk jih ne bo nikoli pretrgal. Naenkrat stopijo v razred trije hudobni raz- bojniki ter nam hočejo vzeti telo- vadbo, glasbo, etiko in jih zamen- jati z matematiko, slovenščino, ampak mi se ne damo. S skupnimi močmi jih zapremo v omero. Tik za tem prihiti tovarišica X in hoče ukrasti petminutne odmore ter jih nadomestiti z enominutnimi. Tudi njej se ne pustimo in jo s časovnim strojem pošljemo v leto 1915 na soško fronto. Ko se tako znebimo vseh nasprotnikvo, pričnemo pravi pouk. Pri telovad- bi gledamo karate film, ker je v njem veliko razgibalnih vaj, na koncu pa igramo nogomet. Pri slo- venščini si pripovedujemo šale v slengu in pogovornih besedah. Pri glasbi plešemo, poslušamo glasbo, pojemo moderne pesmi. Naenkrat v učilnici nekaj zaropota in ves šolski objekt je v megli. Ko se me- gla razpodi, je spet vse po starem. Učiteljica piše po tabli, jaz pa ugot- avljam, da bom moral pošteno pljuniti v roke in se začeti učiti. Čeprav ne vem, ali je to bilo vse re- snično, ne morem mimo dejstva, da sem v torbi našel pero. Ravno takšnega je nosil Robin Hood. Marko Bauman, 8. a OŠ Kidričevo KOPANJE, PLAVANJE - ŠOLA V NARAVI v tretjem razredu smo izvedeli, da bomo šli v šolo v naravi. Srečna sem bila in sem o tem razmišljala vse počitnice. Prišel je pričakovani dan. Slovo od staršev je bilo težko. V Izoli smo najprej dobili ključe sob. V vsaki sobi smo bile štiri. Še tisti dan smo se kopali. In to v morju. Bilo je krasno, samo malo mrzlo. Zato smo se nekajkrat kopali tudi v ba- zenu. Na koncu je bilo tekmovanje v pla- vanju. Osvojili smo delfinčke: na- vadne, srebrne in bronaste, slado- led pa tisti, ki jim plavanje ne gre najbolj od rok. Malo smo se tudi učili. Nad tem nismo bili najbolj navdušeni. Srečnejši smo bili, ko smo se zaba- vali, šli na sprehode in plesali v disku. Z ladjo smo se peljali v Piran. Og- ledali smo si akvarij in muzej. Bilo je lepo, vendar smo po nekaj dne- vih ugotovili, da bi radi domov. Da pot ni bila tako dolga, smo se ustavili v Postojnski jami, si ogle- dali kapnike, se peljali z vlakom. Na koncu pa smo se vrnili domov. Alenka Plohi, 4. b OS Juršinci MED TABORNIKI Nekega dne je mamica po radiu slišala, da v Mozirju organizirajo taborjenje za šolarje. Z Matejem naju je vprašala, ali bi šla. V začetku nisem bil navdušen, saj sem mislil, da mi bo tam dolgčas, ker nikogar ne poznam. Dva dni pred pričetkom pa sem si premis- lil. Predzadnjo avgustovsko soboto smo se Matej, mamica, ati in jaz odpeljali v Mozirje. Ker drugih ta- bornikov še ni bilo, smo si malo ogledali tabor. Čez nekaj časa so prišli še drugi. Bili so iz Ljubljane, Polzele, Kran- ja ... Vodja tabora nas je postavil v vrsto in nam na kratko razložil, kaj bomo počeli. Potem smo si izbrali šotore. Že prvi dan smo se vsi spoznali. Vsako jutro smo po umivanju šli k telovadbi. Po zajtrku smo pospra- vili tabor, jedilnico in stranišče. Dopoldne smo igrali razne igrice. Zelo natančno smo se seznanili z orientacijo v naravi, tekmovali smo tudi v pikadu, lokostrelstvu, odbojki, hokeju na igrišču, med dvema ognjema. Kopat smo se ho- dili v Savinjo. Vsi, ki smo prvič ta- borili, smo imeli taborni krst. Ku- rili smo tudi taborni ogenj. Ker je vsega lepega prehitro ko- nec, je tudi ta čudoviti teden minil prehitro. Z bratom Matejem nama je bilo tako všeč, da bi šla nas- lednje leto spet med tabornike. Mitja Zupanič, 6. b OŠ Gorišnica SVETI MARTIN JE SPRE- MENA MOŠT V VINO Viijec Slavko nas jepovaba v broje. V sobto vutro smo se otpelali v Šardije, gi so nas že čakali berači. Viina Branka je mela že kuhano kislo žiipo, se jo mojo berači naj- rajši. Ko smo se najeli, smo šli v gorico. Berači niso meli dosta dela, se je viijec meja že podberk. Piitari pa so se malo boj mantrali, se so nosili pute skoro dvestu metrof na prešo. Tak daleč so zato nosili, ke je viijec preša pr sosidi, ki še ma staro prešo na obroče. Preša je cela lesena razviin kamna, keri se siiče pa stiskavle. Preša je fejst zanimi- va, ke maš kej viditi. Nareta je s prešpana, žmeka, verige, podna, obročof, kamna pa pejičof. Preša se tak, da se grozdje streta, te pa se naloži v obroče. Gdo pa se enkrat pošteno stisne, se prekople, pa še enkrat stisne. To se ponovi dva- krat, včasih celo trikrat. Na preši sta ponavadi dva prešara. Tan pa je tiidi leseni škaf z vodoj, takej si fsa- ki prešar spuca črevle. Nekda je bilo več lesa kak gnešji den, zato je preša cela lesena. Viijec si hidravlične preše neče kupti zato, ke če vsako leto zbiditi nekdešje cejte pa navade. Kdo se je obralo, so ble že kredi ci- gejnske pečenke, kere je speka vii- jec Tina. On je za taka dela ena A. Speka nan je tudi ražniče, mi pa smo jih z veseljen vnesli. Seveda nismo samo jeli, tudi pili smo, kej- ko nan je pač gazda da. Žendžali smo do teme, kdo se je šlo še tretjič prekopalo. Tan v goricah je navo- da, tekej se pred tretjin prekopon trjanče. Trjanče se tak, takej glav- na prešara pa gazda s pejiči trkajo po podni preše. Toto broje si bon posebek zapuna, zato ke presaja na obroče nebon več tak hitro vida. Viijec pa mi je obluba, tekej de drugo leto opet preša na toto prešo. Vse to je viijec tudi posneja na kamero, tekej do tudi naša deca pa vnuki vidli, kak se je nekda prešalo. Gnes pa je god svetega Martina. Toti godovjak nan je ponoči ves mošt fkra, viitro pa smo najšli v polovjakih pa štirkah samo vino. Nocoj pa mo martinovali. Kak pa de se to odvijalo, pa van nebren prebrati, ke še sn ne napisa. Do driigega leta bon morti že. Vsen zbranin pa na zdravje z mla- din vinon, pa dober tek, kdo te se z Martinovo gosko mastili. Aleš Belšak, 6. a OŠ Gorišnica (Spis je bil vključen v kulturni pro- gram, ki ga je pripravila OŠ Gorišnica ob martinovanju na gradu Bori 11. novembra.) 20 - poslovna sporočila 30. november 1995 - TEDNIK TEDNIK - 30. november 1995 poslovna sporočila - 21 PTUJ / DAN ODPRTIH VRAT V PODJETJU AVTO JERENKO Obletniia prodaje avtomobilov Seat 28. novembra se je zaokrožilo leto uspešnega sodelovanja med ptujskim podjetjem Avto Jerenko in uvoznikom avtomobilov Porsche Inter avto iz Ljubljane. Po Ptuju in okolici vozi že skoraj sto av- tomobilov s španskim temperamentom, ki z napisom na okvirju tablic povedo, da so bili kupljeni na Zagrebški cesti 53. Avtomobili IBIZA, CORDOBA in TOLEDO so torej osvojili tudi ta del slovenskega tržišča. Obletnico uspešne prodaje so v podjetju Avto Jerenko slovesno zaznamovali v soboto v prisot- nosti številnih dosedanjih kupcev, prijateljev, župana in pred- stavnice dobavitelja. Uspeh enoleme prodaje vozil SEAT iz družine Volksvvagen je nedvomno v njihovi kakovosti, pristopnih cenah, ugodni kredit- ni in leasing ponudbi ter v dejst- vu, da prodajalec zagotavlja tudi rezervne dele in servis. Podjetje Avto Jerenko se je v kratkem času s treh povečalo na deset zaposlenih. Poleg kom- pletnega programa Seatovih vo- zil imajo dobro založeno trgovi- no z rezervnimi deli in servis za številne druge avtomobilske znamke. Veliko razlogov torej za zadovoljstvo ob uspehu in za praznovanje. JB PREJELI SMO Demokrati Ptuja o Gledališču lato Rezultat zadnjega pogovora prvakov ptujskih političnih strank kaže, da bi na profesiona- lizacijo gledališča ob nekaterih pogojih vendarle pristali. V Tedniku (16. novembra 1995, stran 5) je bilo objavljeno, da spre- minjajoče se mnenje svetnikov ovi- ra odločitev. Demokrati OZ Ruj ni- mamo predstavnikov v občinskem svetu, zato svoje ugotovitve, mnen- ja in predloge o ustanovitve zavo- da Gledališče ZATO posredujemo svetnikom, Zvezi kulturnih organi- zacij in ptujskim občanom s pomočjo Tednika. Gledališče je del kulturne ponud- be, ki ima za cilj oplemenititi in iz- popolniti človekovo nrav. Z občasnim in načrtovanim propa- dom meščanstvo pri nas. ki je osnovna moč gledališča, imajo gledališča novejšega časa osnovo v intelektualnih krogih. Kulturo in s tem tudi gledališče si večina na- vadnih politikov, in to na vseh rav- neh in v vseh okoljih, želi podrediti m spremeniti v orodje, ki bi služilo njihovi promociji, dvigu ugleda, nastopu v ponovno nastajajoče meščanstvo in prisotnosti v intelek- tualnih skupinah. V kontekstu te zadnje ugotovitve - pa naj nam bo oproščeno - gledam tudi na občinski akt iz leta 1993. Bližalo se je namreč leto, v katerem ie prišlo do nove lokalne samou- prave in do volitev v občinske sve- te. Akt je bil sprejet s "figo v žepu" - ne vseh, nekaterih pa gotovo. Mnenja smo, da o problemu ptuj- skega poklicnega gledališča ne moremo razpravljati tako, kot da bi bilo izvzeto iz slovenskega kultur- nega prostora. Kultura je občutljivo področje in je bila v zgodovini pre- večkrat vprežena v politične vozo- ve, včasih za dosego nizkotnih cil- jev različnih oligarhičnih skupin. V programu Demokratov, za kate- rim stojimo kot člani demokratske stranke, je zapisano: "- Vztrajamo pri dosledni uveljavitvi in spoštovanju koncepta politike, distanci države do kulture, vemo, da je potrebno to doslej zakono- dajno zanemarjeno področje ure- diti, še zlasti kar zadeva ustrezno davčno politiko (olajšave), ki naj prepreči politično selekcijo v kulturi na račun proračunskega financi- ranja. - Zavzemamo se za sprejem nacio- nalnega kulturnega programa in pospešeno urejanje vprašanj po- klicne, polpoklicne in amaterske kulture na lokalnih ravneh ..." Kulturniki, ki rinejo pod proračun- ski dežnik, si delajo medvedjo us- lugo, prej ali slej bodo postali uslužbenci politike. To pa za kultu- ro ni dobro. Jasno nam je, da gre za zavod, to je za scenarij, kako na drugačen način, na osnovi nekega zakona, ki nima nobene zveze s kulturo, priti do dela proračunskih sredstev. Tudi prav! Žalostno je, da se vsa polemika vodi po političnih krogih. Na začetku projekta (prispevki v Tedniku) je kazalo drugače. Skoda. Svetnikom predlagamo, da prebe- rejo programe svojih strank in v skladu s sprogramom tudi ravnajo, pa se jim mnenja od seje do seje ne bodo spreminjala. Predlagamo tudi, da programe med seboj za- menjujejo in dobro preučijo po- glavje o kulturi. Predstavniki nestrankarskih list pa naj predlagajo ustanovitev zavoda za odkrivanja vetra v megli. ZATO, pa lep pozdrav! Ignac Vrhovšek Dan odprtih vrat in možnost poskusne vožnje z vozili Seat: Iblzo, cordobo in toledom. 22 - poslovna sporočila 30. november 1995- TEDNIK TEDNIK - 30. november 1995 oglasi in ob.tave-23 Namesto zaporni€ IfSfce in pojki Kljub sprejetemu odloku, novi prometni ureditvi ter uvedbi zapornic in dodatnih parkirišč vlada v Ptuju vse večji prometni nered. To je ugotovil tudi oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infra- strukturo mestne občine Ptuj in v svo|em poročilu med drugim predlagal, da se zaradi že skoraj nevzdržnih prometnih razmer v najkrajšem času pripravi nov, ostrejši in učinkovitejši odlok o pro- metni ureditvi Ptuja. Kot je povedal vodja tega oddelka Stane Napast, bodo pri pripravi odloka upoštevali predvsem dejastva, da je potrebno vsem stanovalcem starega mestnega jedra urediti stalni parkirni prostor ter da je potrebno z vsemi firmami doseči dogovor o parkiranju avtomobilov zaposlenih na urejenih parkiriščih. Za nadzor nad mestnim prometom bo potrebno zaposliti več delavcev, vse, ki se predpisov ne bodo držali, pa je treba ostreje kaznovati. Predlagali bodo uvedbo modre cone parkiranja in postopno ukinitev zapor- nic, za napačno parkirana vozila pa bodo poskrbeli tudi z li- sicami in pajki. Čeprav novi podvoz pod želez- niško progo v Ptuju ne bi bistveno zmanjšal mestne pro- metne gneče, so v oddelku razočarani, ker gradnje objekta, za katerega bo državno mi- nistrstvo namenilo 280 milijo- nov tolarjev, ne bodo mogli pričeti, kot je bilo obljubljeno in predvideno, še letos, ampak za- radi izpada sredstev DARS-a šele spomladi. Poleg tega sta se na prvi mednarodni razpis za gradnjo podvoza, ki je trajal dva meseca, prijavila dva izvajalca: prvi, ki je bistveno cenejši a naj ne bi imel dovolj trdnih zagoto- vil, je iz Italije, drugi, nekoliko dražji pa iz Slovenije, vendar naj bi mu dosedanji delodajalci in investitorji resneje zaupali. In končno: šele sedaj naj bi ugoto- vili, da projekt ni povsem dode- lan, saj med drugim ne vključuje podhoda ali poti za pešce in ko- lesarje, zato bo potrebno v pro- jekt vključiti tudi te logične rešitve. V tolažbo ali za nameček pa so obljubili, da bodo spomla- di uporabili tudi novo tehnolo- gijo, ki naj bi rok gradnje podvo- za skrajšala s 16 na 12 mesecev in bi bil potemtakem podvoz ven- darle končan v predvidenem roku. Pa še to: čeprav so v mestni občini Ptuj dosegli, da so izvajal- ci rekonstrukcije mostu čez Dra- vo, za katerega je ministrstvo za promet in zveze namenilo 48 mi- lijonov tolarjev, z deli kar precej pohiteli, so jih nekaj dni pred predvidenim zaključkom del v drugi polovici novembra prepo- dile nizke temperature. Tehnolo- gija za polaganje izolacij in as- faltne prevleke namreč zahteva vsaj 5 stopinj Celzija, žal pa so bile ves prejšnji teden tempera- ture v glavnem pod ničlo. Če bo - kot napovedujejo meteorologi - ob koncu tedna spet topleje, bodo dela lahko končali. In kot je obljubil mestni župan dr. Mi- roslav Luci, bodo v vsakem pri- meru most usposobili za nemo- ten promet do sredine decem- bra. Glede na vse omenjene pro- metne zagate je obetajoče tudi, da potekajo intenzivne priprave na gradnjo novega severnega mostu, ki naj bi povezal staro mestno jedro z desnim bregom pri ptujskih termah. Idejni pro- jekt je že zasnovan, v izdelavi je že lokacijski načrt novega mos- tu, pričeli pa so že tudi oblikova- ti finančno konstrukcijo. M. Ozmec PTUJ # Danes se bodo v galeriji gradu predstavili avtorji razstave Gotika v Sloveniji, o novih odkritjih iz obdobja gotike pa bo govoril dr. Janez Hofier. Na lutnjo iz muzejske zbirke in na lutnjo arabskega izvora bo Igral Boris Šinigoj. LJUTOMER • Danes ob 19. uri se bo v domu kul- ture pričel večer spiritual- ne Indije s koncertom meditativne glasbe, pre- davanjem o bhakti jogi, diaprojekcijo mističnih in- dijskih mest in pokušnjo vegetarijanske jnrane. PTUJ • V gledališki kleti bo jutri ob 19. uri dr. Ivan Bernik predaval o Sloven- cih in demokraciji, malo ljubezni, veliko koristol- jubja. SLOVENSKA BISTRICA # V petek, 1. decembra, bo ob 19. uri v viteški dvorani gradu koncert ob petnajstletnici delovanja Okteta Planika iz Slo- venske Bistrice. SPODNJA POLSKAVA # V petek, 1. decembra, bo slovesnost ob poi- menovanju tamkajšnje osnovne šole po poko- jnem rojaku in pisatelju Antonu ingoiiču. Ob 16. uri bodo na njegovi rojstni hiši odkriii spominsko ploščo. Na osrednji slo- vesnosti, ki se bo pričela ob 17. uri v tamkajšnji os- novni šoli, bodo sodelo- vali pesnik Tone Pavček, obrtniški pevski zbor iz Slovenske Bistrice, pihal- ni orkester s Spodnje Polskave, učenci osnov- ne šole in solistka Rosan- da Vujica. PTUJ • DPD Svoboda Ptuj - Plesna šola Tango prireja v soboto, 2. decembra, v športni dvo- rani Center kvalifikacijski turnir v standardnih in la- tinskoameriških plesih. Pričetek bo ob 10. uri. PTUJ • Od 4. do 7. decembra bo gledališka skupina DPD Svoboda Ptuj Stopinje odigrala šest predstav z naslovom Srečna hiša Doberdan za osnovne in srednje šoie. PTUJ • V Mestni hiši je na ogled samostojna razstava siik ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak. PTUJSKA GORA • V Galeriji Paleta je na ogled razstava polsikanih pred- metov Karmen Menoni. SLOVENSKA BISTRICA # V petek, 8. decembra, ob 16. uri bo v pritličnih prostorih gradu odprtje li- kovne razstave aka- demskega slikarja Miša Kokovnika iz Ljubljane. Zfafoporoceiica Frmc in Sfcivvcci Stergar v poročni dvorani v Mestni hiši v Ptuju je bila 18. novembra letos zlata po- roka Franca in Slavice Stergar iz Krčevine pri Vurberku 29. Zlato poroko sta imela natan- ko po petdesetih letih: poročila sta se namreč 18. novembra leta 1945 na Vurberku. Ženin se je rodil 3.10.1921. leta v Krčevini, nevesta Slavica, z dekliškim priimkom Vabič, pa 9. 5. 1921 prav tako v Krčevini pri Vurber- ku. Vse življenje se že uspešno ukvarjata s kmetijstvom. V za- konu se jima je rodilo osem ot- rok - šest sinov in dve hčerki, od katerih je ena umrla. Poleg ot- rok, sorodnikov in prijateljev jima je ob zlatem jubileju česti- talo tudi dvanajst vnukov in dva pravnuka. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo! MG Zlatoporočenca Franc in Slavica Stergar v poročni dvorani Mestne hiše. Foto: Kosi ORMOŽ / VESELI DECEMBER V KNJIŽNICI V okviru prazničnega programa v decembru orga- nizira knjižnica Ormož og- led lutkovnih predstav v ptujskem gledališču. V ponedeljek, 18. decem- bra, 16.30 uri si bodo otroci lahko ogledali predstavo gle- dališča Papilu iz Kopra Kdo bo z nami šel v gozdiček. Gledališče Fru-fru iz Ljublja- ne pa bo v četrtek, 21. decemrba, tudi ob 16.30 uri gostovalo s predstavo Pivov oblaček. Organiziran je avto- busni prevoz z odhodom 15.30 iz Ormoža. Cena posa- mezne predstave je 300 tolar- jev, prijave pa sprejemajo v knjižnici. Haloporoienia Feriec Prejšnjo soboto je bilo slovesno pri družini Ferčec v Apačah 207, kjer so se zbrali sorodniki in znanci ob materi Angeli in očetu Jožetu Ferčecu, ki sta se poročila kmalu po drugi vojni vihri, 25. novembra leta 1945 pri svetem Lovrencu na Dravskem polju. V vseh 50 letih zakona sta bila delovna in srečna, saj sta povila kar štiri otroke - tri hčerke in sina. Ob zlati poroki jima je čes- titalo tudi 8 vnukov in štirje pravnuki. Mama Angela, ki je v 72. letu, je ves čas pridno gospodinjila, oče, ki je v 75. letu, pa je bil za- poslen v takratni TGA Kidričevo kot strojevodja. Zadnji dve leti ga vse bolj daje bolezen, zaradi česar je v glavnem v postelji. In prav zara- di tega so se odločili, da ob zlatu poroki niso stopili pred matičarja, ampak so se zbrali doma in proslavili dogodek. Zlatoporočencema tudi naše čestitke! -OM UMRL NA KRAJU NESREČE v ponedeljek, 20. novembra, okoli 20. ure se je v prometni nes- reči v Žerovincih smrtno ponesrečil 25-letni Zdravko Vočanec, po enem viru informacije naj bi bil hrvaški državljan iz Varaždina, po drugem viru pa je doma v Hrasto- vcu, občina Zavrč. Tragično umrli je vozil osebi avto od Ivanjkovcev proti Žerovincem. V blagem levem ovinku je zapeljal desno s cestišča, avto je zdrsnil po nasipu in silovito trčil v drevo. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da je umrl v razbi- tinah svojega opla vectre. NA MOKRI CESTI GA JE ZANESLO Od Celja proti Slovenskim Konji- cam je v soboto, 25. novembra, ob 8.40 vozil osebni avto 61-letni Juri- ca Z. iz Središča ob Dravi. Pred vi- aduktom Žiče je opazil, da je pred njim vozeča kolona vozil upočasni- la vožnjo, zato je tudi sam začel za- virati. Zaradi mokrega in spolzkega cestišča je njegov avto zaneslo na levo stran cestišča, kjer je najprej oplazil nasproti vozeči osebni avto, potem pa je trčil v osebni avto, ki ga je vozii 24-ietni Zdravko Z. iz Maribora. V nezgodi se je hudo ra- nila sopotnica v avtomobilu Jurice Z., 58-letna Stanislava Z. iz Ljublja- ne, ki so jo prepeljali v celjsko bol- nišnico. Drugi udeleženci v nezgo- di so jo odnesli brez omembe vrednih poškodb, je pa precejšnja škoda na vozilih. MOPEDISTKA LAŽJE RANJENA v petek, 24. novembra, ob 14.30 se je po Potrčevi cesti v Ruju pelja- la na koiesu z motorjem 45-letna Erika L. iz Slovenje vasi. V bližini avtoprainice Raj je z desnim blatni- kom trčil v krmilo njenega mopeda neznani voznik tovornjaka zelene barve s priklopnikom, ki je prevažal i hlodovino. Pri tem je bila mope- distka lažje poškodovana, voznik tovornjaka pa je odpeljal naprej. Policisti so pozvali voznika in mo- rebitne očividce, da se jim oglasijo in pomagajo razjasniti okoliščine nezgode. PRIJETI OSUMLJENCI ŠTEVILNIH VLOMOV Kriminalisti UNZ Maribor so s pomočjo policistov iz Ptuja in Slo- venske Bistrice sredi minulega tedna aretirali 28-letnega A.K., avtomehanika brez zaposlitve, 25- ietnega R.R, brezposelnega dela- vca, 19-ietnega S.L., strojnega me- hanika brez zaposlitve, in 35-letne- ga B.Ž., delavca brez zaposlitve. Vsi štirje so doma iz okolice Slo- venske Bistrice in so utemeljeno osumljeni, da so na območju ptujske in slovenskobistriške občine opravili okoli 30 vlomnih tat- vin. Osumili so tudi 35-letnega za- sebnega obrtnika D.R., ki naj bi po- magal prikrivati in prodajati ukra- deno blago. Policisti so pri vseh osumljencih opravili hišne preiska- ve in našli precej ukradenih pred- metov ter jih zasegli. Preiskovalni sodnik je za vse štiri osumljence odredil pripor. Podrobnejšo preis- kavo nadaljujejo. Po doslej zbranih podatkih so od maja letos vlamljaii v hiše, trgovine, bifeje, šoie in dru- ge objekte. O teh vlomih smo večkrat poročali tudi v naši rubriki. RAZMEROMA MIREN TEDEN Za minuli teden lahko zapišemo, da je bilo na našem območju raz- meroma mirno. Ni bilo večjih pro- metnih nezgod, ne vlomnih tatvin, požarov, ne drugih nesreč in de- janj, ki spadajo v črno kroniko. Tega pa ne moremo trditi za celot- no mariborsko območje in za vso državo. Samo minuli konec tedna je biio v Sloveniji 61 hujših promet- nih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 8 ljudi. Na območju UNZ Maribor je bila najhujša nesreča v torek, 21. no- vembra, na Rujski cesti v Maribo- ru, ko sta ob 23.30 čelno trčila osebni avto in manjši avtobus, v katerem se je peljalo 17 maribors- kih odbojkarjev. V silovitem trčenju sta umrla voznik osebnega avto- mobila, 46-letni Franc Šerbinek, in njegova sopotnica, 29-letna Cilka Bec. V avtobusu sta bila šofer in sopotnik lažje ranjena. RODILE SO - ČESTITA- MO: Rozalija Stočko, Ko- renjak 11, Zavrč - Patricijo; Darinka Gavez, Brezovec 62, Cirkulane, Aljaža; Mile- na Prelog, Bukovci 131, Markovci - Kristijana; Ivanka Horvat, Mestni Vrh 54, Ptuj - Marsela; Marjetka Kocuvan, Vitomarci 4/a, Vi- tomarci - Jana; Nada Sker- biš, Stogovci 19, Ptujska Gora - deklico; Marijana Šprinzar, Juršinci 58, Juršinci - Barbaro; Marija Jakob, Destrnik 25, Destr- nik - Davida; Andrejka Grlica, Hum 42, Ormož - Davida; Vida Šilec, Vito- marci 74, Vitomarci - dekli- co; Jasmina Ivezič, Pivkova 4, Ptuj - deklico; Klavdija Belec, Trgovišče 64, Velika, Nedelja - Patrika; Maja Vaupotič, Mihovci 10/a, Ve- lika Nedelja - Ano; Dragica Vidovič, Tibolci 14/a, Gorišnica - deklico; Minka Kralj, Vuzmetinci 28, Miklavž - Matejo; Darinka Matjašič, Stojnci 51, Mar- kovci - Tadejo; Milena Za- muda, Borovci 91, Dornava - Rebeko. POROKE - PTUJ: Boštjan Fajt, Šalek 88, Velenje, in Vesna Bochl, Paka pri Ve- lenju 39/d. UMRLI SO: Blaž Šibila, Apače 239, ❖ 1935 - t 17. novembra 1995; Rozalija Kaučevič, Gorca 91,1913 - t 17.^ novembra 1995; Franc Štrafela, Markovci 31/c, 1924 - umrl 18. no- vembra 1995; Aloizija Vilčnik, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, 1908 -1 17. novem- bra 1995; Alojzija Stiplovšek, roj. Brenčič, Volkmerjeva c. 7, Ptuj, 1906-t 18. novembra 1995; Frančiška Žlebnik, Prevalje trg37,;i: 1909,1 18. novem- bra 1995; Franc Breznik, Zgornji Velovlek 19, 1919 - umrl 20. novembra 1995; Minka Jagarinec, Volkmer- jeva C. 10, Ptuj, 1908 - t 20. novembra 1995; Jožefa Kolar, roj. Bukšek, Zetale 78, JfJ 1903 -120. novembra 1995; Marija Hajšek, roj. Frangež, Sestrže 97, 1911 -t 16. novembra 1995; Vin- ko Frigl, Trnovski Vrh 7, 1928, t 26. novembra 1995; Alojz Zavec, Zagojiči 20, ❖ 1931 - umrl 21. novembra 1995; Marija Horvat, Rogaška cesta 2, Ptuj, -t^ 1919 -124. novembra 1995. PRESENETILI PREKUPCE- VALCA Z OROŽJEM Mariborski kriminalisti so že ne- kaj časa sumili 31-letnega M.Š. iz Majšperka, ki je zaposlen v Avstriji kot gradbeni delavec, da se ukvar- ja z nedovoljeno trgovino z vojaškim orožjem. V četrtek, 23. novembra, so ga na parkirišču v Hočah prijeli in v prtljažniku našli odprt črn kovček, v njem pa puške M 70, več nabojnikov in čez 230 nabojev Za tem so opravili še hišno preiskavo in našii še nekaj strelica. Kriminalisti sumijo, da orožje izhaja iz Hrvaške, in nadalju- jejo preiskavo v tej smeri. FF TEDNIK - Četrtek, 30. novembra 1995 25 TRNOVSKA VAS, VITOMARCI / SKRB ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE Hiška, stara 217 kt Pot po krajih občine Destrnik - Trnovska je razpeta med griči in dolinami, med hišami in pustinjo, kdaj pa kdaj se znajdeš tudi v delčku tistega dela narave, kjer je moderni svet še uganka. Pa vendar so desetletja pustila v teh krajih bogastvo, ki je danes del kulturne dediščine, in njen kar velik del je Pihlarjeva domačija, nekdaj Jurtelova, kjer jesen življenja preživlja Ivana Simonič. Ivana danes šteje 76 let, zdravje ji v zadnjih letih nagaja, a s palico v roki, pravi, se da premagati marsikatero težavo. Na Pihlarjevi domačiji živi že od leta 1949, takrat se je namreč presila v te kraje s svojim možem. Danes je prav ponosna na že več kot 200 let staro lepotico. Temeljito zunanjo, pa tudi notranjo obnova je hiška dobila v letošnjih poletnih mesecih, ne- kaj dela je ostalo le še pri obno- vitvi strešnega dela. Simoničevi so se kar namučili, ko so za strešni del iskali žitne snope, ali kot jim pravijo v teh krajih - "pajdrajčake". Hiša z gospodars- kim poslopjem je ohranila do današnjih dni vse, kar vzbuja spomin in pomeni dragocenost mnogim, še posebej pa Ivani, ki je v svojem domu srečna. "Na neki način je ta moja lepotica, ki ima že 217 let, zaščitena, veliko dela je z njo, pa vendar se v njej zmeraj dobro počutim. Tudi za njeno okolico sva s sinom Stan- kom poskrbela, urejava še gos- podarsko poslopje. Danes me ni več strah močnega vetra, ki je pred leti podrl del poslopja ob hiši, saj ga varujejo mogočna drevesa v bližini. Ja, pa na stude- nec ne smem pozabiti, tudi zanj skrbim," je povedala Ivana, ko smo jo pred dnevi obiskali v pri- jaznem okolju Pesniške doline. Pihlarjeva domačija, katere idiličnosti in lepote ni mogoče spregledati, bo morda v pri- hodnje postala muzej, sicer pa se za njeno prihodnost zdaj ni potrebno bati. Ivanina hiška za- vidljive starosti z novo preoble- ko mirno čaka na zimo. Pihlarjeva domačija v Trnovski vasi. Taicoie prijazna je stara domačija pri Hrgovi iVIariji v Vitomarcih, ali kot ji pravijo v kraju, pri Grilovi Micki. OBČINA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS b osebne iikaznke Občina Destrnik - Trnovska vas je sestavljena iz treh krajevnih skupnosti: Destrnik, Trnovska vas ter Sv. Andraž v Slovenskih Goricah. Destrnik je razloženo naselje, ki leži skupaj z nekaterimi bližnjimi vasmi v jugoza- hodnem delu Slovenskih goric na razvejanem slemenu vzhodno od ceste Ptuj - Lenart in severno nad široko dolino potoka Ro- goznica. Tu sta svoj prostor z mnogimi dobrimi naravnimi razmerami našla vinogradništvo in sadjarstvo. Trnovska vas je središčno na- selje, ki leži sredi spodnjega dela široke Pesniške doline, na za- hodnem obrobju pa so njen ses- tavni del ločeni strnjeni deli za- selkov. Osrednje mesto sta tukaj našla poljedelstvo in živinoreja. Tudi Vitomarci, sedaj kra- jevna skupnost Sv. Andraž, so kot kraj zapisani razvejanemu in ne prestrmemu slemenu nad vzhodnim robom spodnjega dela široke Pesniške doline in so ne- kako središče tega dela Slovens- kih goric. Občina šteje 5.103 prebivalce, od tega ima destmiško področje 2530, KS Trnovska vas 1308 in KS Sv. Andraž 1265 prebivalcev. Sam občinski prostor zajema 1723 gospodinjstev; 23 stano- vanj je v stanovanjskih blokih, vsi drugi pa stanujejo v stano- vanjskih hišah. Po zadnjih po- datkih je v občini nezaposlenih okrog 700 ljudi. In kako je občina razdroblje- na po posameznih KS? KS Destrnik ima 17 naselij: Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja, Gomila, Gorniki, Janežovci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Levanjci, Ločki Vrh, Placar, Strmec pri Destmiku, Svetinci, Vintarovci, Zasadi in Zg. Velovlek. KS Trnovsko vas sestavlja 7 naselij: Biš, Bišečki Vrh, Črmlja, Ločič, Sovjak, Trnovs- ka vas in Trnovski Vrh. Tudi v KS Sv. Andraž je 7 na- selij : Drbetinci, Gibina, Hvale- tinci, Novinci, Rjavci, Slavšina in Vitomarci. GOSPODARSTVO IN MALO GOSPODARSTVO v občini Destrnik - Trnovska vas je 56 obrtnikov oz. podjetni- kov, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Med njimi je na- jveč avtoprevoznikov, gostincev in pleskarjev. Druge dejavnosti so manj zastopane; to so; gradbena oz. zidarska dela, ser- vis kmetijske mehanizacije, vo- dovodne instalacije, tekstilna ga- lanterija in šiviljstvo, krovstvo in kleparstvo, vulkanizarstvo, električarstvo, mlinarstvo, izde- lava drobnih predmetov iz gume, tesarstvo, lesna galanteri- ja, servis hladilnih naprav in mi- zarstvo. Destrničani se radi pohvalijo še s podjetjem, katerega de- javnost je umetno kovaško, Vito- marčani pa z dvema znanima tu- rističnima kmetijama; ena je pri Vršičevih, druga pri Druzo- vičevih. V občini ima že nekaj let svoje prostore Kmetijski kombinat Ptuj: v Trnovski vasi in Placarju. Občina je precej kmetijsko usmerjena, saj ima dobrih 570 kmetij, 67 občanov je zaposlenih v občini, izven občinskega prostora 630, na začasnem delu v tujini pa je ok- rog 190 ljudi. V občini so štiri prostovoljna gasilska društva: Biš, Destrnik, Desenci in Vitomarci. Lovski družini sta v Trnovski vasi in na Destrniku, pri Sv. Andražu pa so sedaj še v postop- ku za pridobivanje statusa lovs- ke družine. V krajevnih skupnostih Destr- nik in Trnovska vas imajo še krajevni organizaciji Rdečega križa. Po krajevnih skupnostih so aktivna prosvetna društva. V Trnovski vasi imajo v društvo tele sekcije: pevski zbor Jakoba Gomilška kot osrednji zbor v občini, dramsko skupino in knjižnico. Na Destrniku v društvu delujeta dramska in folklorna skupina. Pri Sv. Andražu pa so člani Prosvetnega društva v dramski, recitatorski in pevski sekciji z ženskim pevskim zborom, v knjižnici, otroškem in mladinskem tam- buraškem orkestru. V Vitomarcih in na Destrniku sta aktivni tudi turistični društvi. Občina Destrnik - Trnovska vas grba in zastave še nima, obo- je še pripravljajo. Zupan občine je Franc Pukšič. TRNOVSKA VAS / V TRANCARJEVEM MLINU Danes šteje Trančarjev mlin v Trnovski vasi čez šestdeset let, pa vendar sta se njegova tradicija in dobro ime ohranila vse do današnjih dni. Nje- gov lastnik je Marjan Trančar, ki je iz nekdanjega mlina na vodi naredil sodoben, avtomatski mlin. Sicer se od takrat, ko sta mlinsko kolo poganjala dva težka mlinska kamna, ni ohranilo nič, a Marjan pravi, da ima na prejšnji mlin in svoje delo v njem lepe spomine. V kraju je bilo za mlin zmeraj veliko povpraševanja, zato seje Marjan odločil, da bo tradicijo mlinarstva v družini nadaljeval. Od leta 1966 je mlin v njegovih rokah, poskrbel je za njegovo te- meljito obnovo in danes je moderno urejen. "Ponavadi se pri nas oglasijo kmetje in tisti, ki želijo kupiti naše proizvode, od blizu in daleč. Meljemo vse vrste žit - od pšenice, koruze, ječmena, ovsa do živinske krme. Največ dela imamo v je- senskem času in moram reči, da se tudi pri nas ne dela samo v sezoni, tako kot je bilo to včasih v navadi. Vsak dan je v mlinu veliko dela in za prihodnje dni mi ostaja še mnogo idej, ki jih nameravam uresničiti," je ob obisku povedal mlinar Marjan Trančar. Ob Trančarjevem mlinu je danes tudi moderno skladišče za vse mlinarske proizvode in po Marjanovih besedah se ni bati, da bi tradicija mlinarstva v kraju izumrla. Z vsakdanjim delom in novimi idejami se mlinarju Marjanu Trančarju odpirajo mnoga razvojna pota tudi v pri- hodnje. "V našem mlinu se vsak dan kdo ogla- si," pravi Marjan Tran-čar, mlinar iz Trnovske vasi. 26 četrtek, 30. novembra 1995 - TEDNIK PO DMSTRMISKO - TRNOVSKI OBČINI DESTRNIK / NA OBISKU PRI ZUPANU FRANCU PUKSICU Mnogi res že vedo, da je župan občine Destrnilc - Trnovska vas Franc Pukšič, tudi to, da je včasih na kakšnem sestanku glasnejši od drugih, nejverjetneje pa marsikdo še ne ve, da sta največja sreča in veselje zanj le v krogu njegove družine: žene Kristine, hčerke Tanje ter sinov Marka in Iztoka. Da bi poleg vsega o občini, njenih investicijah in pri- hodnosti izvedeli iz prve roke - torej županove - ter ob tem spoznali še zasebno življenje župana, smo ga obiskali kar na njegovem domu. Lahko bi rekla, da sva se za ta pogovor kar prevečkrat dogo- varjala, vendar sva bila tisto ponedeljkovem jutro pred štiri- najstimi dnevi le uspešna. Pogo- vor je bil dolg; najprej seveda resne in pomembnejše teme o občini, pozneje pa še "skrivnosti" iz zasebnega življenja. In kaj smo izvedeli? TEDNIK: Najprej seveda vprašanja, kaj dela župan občine Destrnik - Trnovska vas. Franc Pukšič: "Rečem lahko, da imam na mestu župana v občini, ki ima več kot pet tisoč prebivalcev in je precej velika ter ima še zmeraj tri krajevne skup- nosti, ki so pravne osebe, kot neprofesionalec ogromno dela. Predvsem je bilo težko na začetku, ko nismo imeli primer- nih občinskih prostorov, ne opreme in seveda tudi ne ljudi - kadra. Poleg mene so na po- membnejših mestih v občinski upravi še trije podžupani, zapos- lene imamo štiri administra- tivne delavce in v prihodnje na- meravamo zaposliti še tajnika. Sicer pa je župan v občini preza- poslen z delom vsak dan, mono- go poti imam tudi v Ljubljano in na posamezne razprave se mo- ram tudi pripraviti." TEDNIK: Težave so bile z občinskim sedežem, ki je določen v Trnovski vasi. Za zdaj je sedež urejen, težave so mimo. Kako naprej? Boste morda prostore še dodatno ure- dili? Franc Pukšič: "Po zakonu je sedež občine res v Trnovski vasi, vendar ni nihče določil, kje pravzaprav v Trnovski vasi - pod katero hruško ali pri katerem kmetu na dvorišču, če se pošalim. Svoje prostore ima v Trnovski vasi le krajevna skup- nost, občina jih nima, čeprav so na krajevni skupnosti Trnovska vas obljubljali, da jih bodo ure- dili v primerni zgradbi. Svetniki so se tudi dogovorili, da skupne- ga premoženja v občini ne bodo ustvarjali, temveč bodo vsa in- vesticijska sredstva in investicije peljali po posameznih KS. Vse tri KS so vložile ustavni spore - želijo namreč samostojne občine -, destrniška pa še dodatnega za občinski sedež. Občinsko upra- vo smo morali tako pozneje ure- diti s sredstvi, ki sem jih sedaj uvrstil v rebalans proračuna. Prostori so sedaj v najemu od KS, odplačali bomo investi- cijska dela in verjetno bi si lahko bili že na začetku poiskali bolj racionalne prostore, denar pa tako in tako gre od davkop- lačevalcev. Primernejši prostori bi bili na Destrniku, kjer smo zgradbo KS preuredili, sicer pa kot župan ne morem glede tega ničesar storiti. Sedež je za- konsko določen, morda se bo kdaj spremenilo, uprava pa osta- ja v Trnovski vasi. Menim tudi, da ni prav, da je ime občine ses- tavljneno samo iz dveh KS, do- dati bi morali še tretjo - Vito- marce, ki so enak sestavni del občine." TEDNIK: Najvažnejša so ver- jetno sredstva, s katerimi razpolaga občina. Kako velik je letošnji proračun in za kaj ste ga v največji meri namenili? Franc Pukšič: "Letošnjih pro- računskih sredstev je okrog 180 milijonov tolarjev. Sestavljen je iz dveh "vreč": ena je za zago- tovljeno porabo, druga pa vsebu- je lastna sredstva. Občina v dru- gi vreči dejansko nima ničesar, sredstva iz nje pa so namenjena predvsem investicijam. Občins- ki svet se je odločil za izredno ra- cionalno porabo zagotovljnega denarja; minimalna sredstva so namenjena za potrebe šolstva, zdravstva, sociale in drugega, npr. cest, nekaj pa vendarle osta- ja in ta del - investicijski - deli- mo po številu prebivalcev v vse tri KS. Po devetih mesecih, od- kar občina dela, smo vsaki KS dali že 36 milijonov tolarjev, predvidenih pa je 50 milijonov. KS kot pravne osebe so tudi pravno odgovorne za trošenje teh sredstev, delajo preko svetov KS in po že pripravljenih pla- nih. Destrničani smo sredstva po- razdelili takole: 5 milijonov to- larjev smo dali za urejanje poko- pališča in gradnjo mrliške vežice, 5 milijonov za nakup zemljišča in drugih potrebnih dovoljenj pred gradnjo prizidka pri OS, nekaj čez 6 milijonov za primarni vodovod Jiršovci - Strmec, ta je do neke mere občinski projekt in smo 15 mili- jonov dobili od države, 2 milijo- na smo namenili ureditvi cest po vaseh in 2 milijona za ureditev občinske stavbe. Vitomarčani so urejali pokopališče, ker je tam nastala škoda po močnem deževju, največ denarja pa so na- menili investiciji, ki naj bi v teh dneh že stekla. Gre za gradnjo primarnega vodovoda Trnovska vas - Vitomarci, za katerega smo 7,4 milijonov sredstev dobili tudi od države. Nekaj investicij, ki že tečaj o, imajo tudi v Trnovs- ki vasi." TEDNIK: Infrastrukturi na- menjate precej pozornosti, vendar pa je v občini precej težav tudi pri šolstvu, predvsem prostorskih. Na Destrniku pa se je vendarle ne- kaj premaknilo - prizidek torej le bo? Franc Pukšič: "Z ravnatelji vseh šol v občini se že dogovarja- mo, da se v prihodnje poiščejo idejni projekti, kako rešiti pros- torsko stisko in šole pripraviti na devetletno šolanje. V obeh podružničnih šolah bi bili mor- da lahko v zadnjih letih naredili kaj več, vendar se to ni zgodilo. Z vso odgovornostjo smo se v občini odločili, da je šolstvo in izobraževanje le na prvem mes- tu. V Trnovski vasi se prostorska rešitev lahko išče v bližnjem domu krajanov, kjer bi lahko uredili telovadnico. Veliko več financ bo potrebnih v Vitomar- cih, kjer je šola prav tako brez te- lovadnice. TEDNIK: Kako kot župan gledate na to, da je bilo v vaši občini že precej sej sveta pre- kinjenih, mnogo težav je bilo pri izvolitvi predsednika občinskega sveta - tega tudi se- daj nimate? Franc Pukšič: "Verjetno bi to bilo bolje vprašati svetnike. V največji meri ne gre samo za strankarske interese. Morda bi bilo delo v svetu le malo lažje, če KS Trnovska vas in Vitomarci ne bi imeli skupne volilne enote in sedaj skupaj osem svetnikov. Mogoče so težave pri samih vodjih strank, vendar po odsto- pu predsednika sveta njegovo delo sedaj opravlja po- dpredsednik. Vse najpo- mebnejše zadeve smo v občini resda sprejeli po odstopu predsednika, vendar vsa stvar teče zelo dobro. Do neke mere podpiram sedanjega po- dpredsednika, da bi morda v pri- hodnje postal predsednik." TEDNIK: Kaj si obetate od delitvene bilance z bivšo občino Ptuj? Franc Pukšič: "Vedeti mora- mo, da to ni samo delitev potice, ampak prihodkov in odhodkov. Delitvena bilanca do neke mere pomeni tudi delitev zaposlenih v bivši upravi, kar smo pri nas že nekako uredili. V prihodnje se bomo morali odločati, ali bomo do neke mere soustanovitelji ne- katerih družbenih dejavnosti (muzej, knjižnica), vendar me- nim, da bi nam to v nekem smis- lu prineslo več finančnih obvez- nosti. Resno se bomo pogovarja- li tudi o programu, ki ga je imela bivša ptujska skupščina, po kate- rem bi nam sedaj pripadala in- vesticija pri gradnji prizidka k OS Destrnik; dvajsetletna amor- tizacija se je doslej zbirala skupaj in po programih so bile pač prej financirane druge šole. Pos- kušali bomo kaj iztržiti, vseka- kor pa se bomo obnašali pamet- no; v pomoč mi bo tudi komisi- ja." TEDNIK: Ureditev deponije v Janežovcih je že stara zadeva. Jo morda nameravate ures- ničiti v novonastali občini? Franc Pukšič: "Odločitev, da se v Janežovce vozijo smeti, je bila sprejeta že pred petnajstimi leti. Do danes se je pri tem mar- sikaj spremenilo, sanira se depo- nija v Brstju in skupaj s krajani smo se o deponiji že velikokrat pogovarjali. S strokovne plati smo pred nekaj dnevi slišali, da prostor v Janežovcih ni prime- ren zaradi tega, ker je na robu vodnih področij. Prepričan sem, da je zadeva z deponijo v naši občini sedaj dana ob stran, v pri- hodnje pa bo potrebna sanacija." TEDNIK: Sodelovanja z občinami, torej vsemi deveti- mi, ki so nastale po spremembi lokalne samouprave je veliko. Zanimivo pa bi bilo izvedeti, ali si župan v občini Destrnik - Trnovska vas lahko v pri- hodnje obeta občinsko vozilo? Franc Pukšič (med smehom): "Občinski avto? Mogoče se bo tudi za to našlo kaj denarja. S svojim avtomobilom naredim veliko kilometrov za potrebe občine, smotrno bi bilo raz- mišljati o avtomobilu, vendar o kakšnem večjem ne. V poštev bi prišli petica, škoda felicia ali clio." SLOVENJEGORIŠKI ŽUPAN MORA BITI GASILEC IN IMETI MORA VINOGRAD TEDNIK: Kako pa živite ta- krat, ko niste v službi in na občinski upravi? Mnogi vas dobro poznajo, predvsem po tem, da se hitro razjezite. Ali to drži? Franc Pukšič: "Mislim, da ni- sem hitre jeze, a rad stojim za stališči, za katera mislim, da so pravilna. Ponavadi sem glasen, kar izvira tudi iz mojega osnov- nega poklica: kar 12 let sem že učitelj, in ker so učilnice velike, otrok pa je mnogo, je včasih potrebno kar povzdigniti glas. Danes v ptujskem Srednješols- kem centru učim strokovne predmete s področja elektrike, predvsem s področja elektroni- ke." TEDNIK: V družini vas je pet članov, imate tri otroke. Ker ste pogosto zdoma, vas verjet- no zelo pogrešajo? Franc Pukšič: "Včasih me pozdravijo s stavkom Dober večer, striček, kar mi seveda da globoko misliti, da se bo moralo tudi v zasebnem življenju kaj spremeniti. Vendar pa so to moji trije "asi", kot jim rad rečem: hčerka Tanja, ki bo kmalu sku- paj z mano praznovala rojstni dan, ona sedemnajstega, hodi v tretji letnik ekonomske šole, sin Marko je bolj športni tip in obis- kuje sedmi razred OŠ, bil pa je že star trinajst let, najmlajši. Iz- tok, ki ga mnogi primerjajo kar z mano, saj imava oba spredaj majhne trebuščke, pa bo star de- set let. Omeniti moram še ženo Kristino." TEDNIK: Kako pa preživite tisti prosti čas, ki vam tu in tam še ostane? Franc Pukšič: "Prostega časa skoraj ni, tisto malo odide tudi v nedeljo, ko pa imamo čas, se ponavadi kaj pogovorimo o družinskih težavah. Tudi moj hobi - šah - je sedaj moral ob stran, kljub temu da sem bil v igri zelo dober. Kakšno nedeljsko popoldne gremo sku- paj še v ptujske Terme in zavije- mo v kakšno picerijo. Znano je, da mora slovenjegoriški župan izpolnjevati dva pogoja: biti mora gasilec in imeti mora vino- grad. To oboje izpolnjujem: doma imamo vinograd in v bližini sadovnjak, ampak v sa- dovnjaku je malo manj sreče, saj tam bolj kot midva z ženo gospo- dari gospod voluhar, ki je že lani naredil veliko škode - uničil je nekaj čez 400 sadik." Sicer pa, kot smo izvedeli, se gospa Pukšičeva le ne pritožuje preveč, ker je mož velikokrat zdoma. Za vse najnujnejše poskrbi sama, v veliko pomoč so ji otroci in skupaj so na očeta - župana zelo ponosni. Ob koncu je župan Franc Pukšič še dejal - kar je zanj zelo pomembno in za mnoge morda sveto -, da bolj kot si bodo občani prizadevali v svojih okoljih in vaseh narediti kar največ s skupnimi močni za boljši jutri, več bodo uspeli na- rediti koristnega za občino Destrnik - Trnovska vas. Pukšičevih pet z Destrnika V ODBORU ZA SOLSTVO Nobena od treh šol nima telovadnice Napovedanega obiska šolskega ministra Slavka Gabra sicer v občino Destrnik - Trnovska vas pred dobrimi tre- mi tedni ni bilo in odboru za šolstvo se tako ni ponudila priložnost, da bi lahko o slabih razmerah v vseh treh os- novnih šolah podrobneje razpravljali z ministrom. Odbor je na zadnjem, tretjem zasedanju ugotovil, da je v letošnjem proračunu premalo sredstev namenjenih mate- rialnim stroškom in izobraževanju. Kot je povedala predsedni- ca odbora za šolstvo Angelca Fras, so doslej o proračunskih sredstvih veliko razpravljali in ugotovili, da je letošnjih 18 milijonov, ki so jih namenili šolstvu, nekako premalo za sprotno finaciranje izobraževanja. "V našem odboru so resnično ljudje, ki o šolstvu veliko razp- ravljajo in skoraj nikoli ne manjkajo na sejah. Doslej smo obravnavali seznam vozačev in denar namenili samo za tiste, ki so do tega upravičeni, torej učenci iz Vitomarcev in z Destrnika. Bišečki Vrh in Trno\ski Vrh v to nista vključeni, saj otroci iz teh dveh vasi hodijo v šolo še zme- raj peš. Letos smo v občini iz pro- računa odobrili tudi šipendijo za študij realitetnega terape- vta. Tudi finančni načrt za šolsko investicijo pri gradnji prizidka k OŠ Destrnik je že izdelan, vendar so stroški fi- nanciranja resnično zaskrblju- joči, saj so krajevne skupnosti v občini precej revne. Moram poudariti, da ob prehodu na devetletno šolanje postajamo zaskrbljeni, saj pogojev za to nimamo in sedaj že zbiramo idejne ponudbe za dograjevan- je šolskih prostorov v Trnovs- ki vasi in Vitomarcih. Vendar je tudi pri realizacije le-tega vprašanje denar. Že nekaj let je tudi znano, da nobena od treh šol v občini nima primernega protora za športno vadbo, in res obžalujemo, da naših sla- bih šolskih razmer nismo mogli predstaviti še ministru Gabru. Naj povem, da smo ga pričakali z vsemi argumenti, zlasti naj bi največ časa name- nili finančnemu planu za gradnjo prizidka pri OŠ Destr- nik," je med drugim povedala Frasova. V letošnjem šolskem letu imajo v občini skupaj 431 učencev in učenk: na Destrni- ku jih je 245, v podružničnih šolah Trnovska vas 88 in Vito- marci pa 98. Frasova je še deja- la, da se razmere v izobraževanju v občini tudi v prihodnje ne smejo znižati, ob sprejetju rebalansa plana pa bodo člani odbora za šolstvo vztrajali, da bo poleg osnovnih sredstev tudi dovolj denarja za izobraževanje učiteljev. 30 četrtek, 30, novembra 1995 - TEDNIK DR. MATIJA MURKO / STOLETJE NARODOPISNIH PRIZADEVANJ NA SLOVENSKEM Mvrkova domaitla fiCi Drsielll nekoi In danes Na prvem drsteljskem vrhu v smeri od Ptuja seje 10. februarja 1861 rodil naš rojak Matija Murko. Hiša na Drstelji, nekoč s številko 14, danes s številko 13, ne ponuja več takšnega VI- DEZA kot nekoč. Nekdaj s slamo krita hiša je danes ohranjena predvsem v Murkovih Spo- minih ter na nekaj fotografijah. Najodločilnejši vzrok za današnjo spremenjeno podobo hiše je zagotovo požar pred 35 leti. Pa ne le ta. In kakšen je torej bil dom Matije Murka v času njego- ve mladosti, se pravi pred dobrimi sto in več leti? "Moj rojstni dom je lesen, po- beljen z apnom, s stanovanjski- mi in gospodarskimi deli pod slamnato streho. Spredaj je bila 'hiša', poleg nje predsoba 'priklet' in kuhinja (kiihnja), naprej 'klet' s posteljami za sestre, s kadmi za zelje in za zalogo živeža, nadalje 'klečanja' za različno orodje, hlev (stala), 'gumno' in v pravem kotu prostor za vozove, gospodarsko orodje in listje za nasteljo v hle- vu (listnjak). Stanovanjska soba, 'hiša', s štirimi okni (dve na vzhod in dve na jug), je imela eno samo posteljo za očeta in mater; jaz in en brat sva spala na nizki posteljici na koleščkih, ki so jo čez noč potegnili izpod pos- telje; drugi brat je spal na klopi poleg peči ali na peči. Majhna kamrica ('štebl', za katero ne znam navesti prave transkripci- je, iz nem. Stiibel) je bila prizi- dana k sobi šele pozneje za sino- ve študente." V tej hiši je bila tudi občinska pisarna, v njej pa so potekale seje občinskih sveto- valcev, saj je bil Murkov oče Martin dolga leta župan (občins- ki predstojnik), ki so ga na splošno imenovali rihtar. Murko nas z informativnim opisom, zapisanim v svojih Spo- minih (1951, str.l 1), seznani s po- dobo svoje domačije iz mladosti. Seznani pa nas tudi s posamezni- mi deli hiše, z njihovim narečnim poimenovanjem, kot tudi z inserti s takratne bivalne kulture v takšni domačiji. Omenjen pristop nas nagovarja, kako uspešno je Murko povezo- val tako jezikoslovno kol etno- grafsko metodo pri raziskovanju stavbne dediščine. In kljub šte- vilnim novostim na področju metodologije in metodike v današnji sodobni znanosti je takšen pristop zagotovo aktua- len še danes. Murko nas v nadaljevanju na- govarja, da "takšna hiša šteje k tipu alpske hiše, kakor se je razširil od zgornje Nemčije tja do gozdnih krajev Črne gore, v Srbiji pa tja do meja Bolgarije. Značilno za takšno hišo je, da se peč v sobi kuri iz kuhinje; pri nas in drugje so v taki 'peči' tudi kuhali, drugod pa v njej le pečejo kruh." In kakšen je bil prostor oko- li domačije, po kateri je Murko hrepenel tudi takrat, ko je služboval v tujini? "Krog hiše so bili vinogradi, polja, dva vrtova za cvetlice in za zelenjavo, velik sadovnjak, v ka- terem se je tudi kosila trava in pasla živina. Večji pašnik (na njem smo si med drevesi delali gugalnice) smo imeli nedaleč od tod v zakupu; svoj gozd smo imeli v sosednji vurberški žup- niji, a seno se je po navadi kupo- valo na dražbi." In kakšna je današnja podoba Murkove domačije in prostora okoli nje? Pred nekaj tedni sem se skupaj s sodelavcem Andre- jem Brencetom, prav tako etno- logom, odpeljal v Drsteljo in to tjakaj, kjer je nekoč s svojimi brati, sestrami in starši domoval Matija Murko. Poslopje s hišno številko 13 nas je najprej nago- vorilo v svoji sodobni preobleki. Hiša, o kateri je tako zavzeto poročal Murko, je ohranjena le še kot zapisan spomin ter kot črno-bela upodobitev na redko ohranjenih fotografijah. Na dejstvo, da je v tej hiši živel veli- kan slovenske kulture in znanosti, nas opozarja spo- minska plošča z napisom: "V tej hiši se je rodil 10. II. 1861 Matija Murko, kulturnmu svetu znan slavist in etnograf. Slava spominu velikega sinu domovine!" Spominsko ploščo na Murkovi domačiji so odkrili 19. oktobra 1952 ter nato, zaradi požara v letu 1960, ponovno leta 1965. Hiša s spominsko ploščo, ki jo občasno obiščejo učenci iz os- novne šole na Destrniku ter iz nekaterih ptujskih osnovnih šol, je pomnik, ki nas nagovarja s svojim kratkim, a povednim sporočilom. Toda to je "le" spo- minska plošča, na Matija Murka pa lahko asociira in spominja predvsem okolje, v katerem je bila hiša postavljena in v kate- rem je Murko preživel "bogato in pestro življenje podeželjskega fantiča, ki je moral pasti živino in pomagati pri vseh poljskih in drugih delih". (Spomini, str. 12.) Ko je Murko služboval v tuji- ni, je tako kot njegov najmlajši brat mnogo prispeval za vzdrževanje rojstne domačije. Le-ta, kot poroča Murko v svo- jih Spominih (str. 15), "je bila prodana v pijanosti in je ni bilo mogoče rešiti za moža moje sta- rejše sestre, ki ji je bil oče kupil hišo na koncu drugega vrha; ta sestrin dom mi je pozneje postal nadomestek za rojstni dom, čigar izgubo sem vselej obžalo- val, zlasti zato, ker nisem mogel vanj voditi svojih otrok." V času Murkovega službovan- ja v tujini ga na rodne kraje ni spominjala le domačija, ki je ni mogel nikdar pozabiti, temveč tudi hrepenenje "po domačem kruhu, kakršnega je pekla mati, po domačem kislem zelju in kisli beli repi, najbolj pa po presnem sadju, obranem z drevesa, tako da sem v mestih jedel z mešani- mi občutji otipavano, v nezre- lem stanju obrano sadje." (Spo- mini, str. 15.) Murkova domačija je do danes zamenjala nekaj lastnikov. Na- jprej je bil lastnik Kranjc, nato pa se je lastnišvo dedovalo znotraj družine: Perko, Caf in Žumer. Zal se je njena podoba po požaru 16. decembra 1960 se- sula kot hišica iz kart. Takrat so si domači poiskali streho nad glavo pri sosedih, medtem pa so na mestu pogorele hiše sezidali novo, ki tudi oblikovno ponuja drugačno podobo kot prejšnja. In tudi ta je bila v preteklih de- setletjih podvržena različnim adaptacijam in spremembam. Kljub temu da je Murkova domačija pogorela, pa nam današnja urejena okolica hiše in pokrajina, o kateri je pisal že Murko, ponuja pogled v prostor njegovega otroštva in z njim po- vezane spomine. Krog hiše so še vedno vinogradi na kolje ter za- nimive brajdne konstrukcije s samorodnicami, še vedno so tu polja in vrtovi, sadovnjak in travnik. Tako kot nekoč je tudi danes na domačiji veliko cvetja. V neposredni bližini hiše sem na svoje veliko presenečenje opazil tudi gugalnice, o katerih je poročal že Murko. Le-te pa niso bile razpete med drevesi kot nekdaj, temveč so v obliki sa- mostojne konstrukcije opozarja- le, da domačija živi z okoljem, v katerega je vzraščena. In ne na- zadnje: mlada petčlanska družina Žumer je za urejeno okolico prejela diplomo občine Desternik. Pred nami je izziv in dolžnost, da razmislimo o možnostih, kako in kje bi lahko najprimer- neje predstavili bogato dediščino prof. dr. Matije Mur- ka, iz katere se lahko še danes marsičesa naučimo. Številna, tudi sto in več let stara zapisana spoznanja so še danes neizmerno aktualna in to še zlasti njegovi Nauki za Slovence. Nemara je pred nami korak in odločitev, da skupaj z lastni- ki hiše razmislimo o možni ureditvi vsaj spominske sobe, v kateri bi lahko tako slovenski kot tuji javnosti predstavili os- novne informacije o obsežnem in plodnem delu našega rojaka prof. dr. Matije Murka in po- menu le-tega za slovensko kul- turo, znanost in narod! •o Aleš Gačnik Današnja podoba Murkove domačije v Drstelji 1 3. Foto: Aleš Gačnik Tako nekoč kot danes se v neposredni bližini Murkove domačije razprostirajo brajde in vinogradi, travniki, polja in gozdo- vi. Foto: Aleš Gačnik PTUJ / PROMOCIJSKE AKCIJE POKRAJINSKEGA MUZEJA Ali nas poznalo? Stalne zbirke, razstave in prireditve ptujskega muzeja je v letošnjem letu obiskalo že 85.000 obiskovalcev, celotno lansko leto pa jih je bilo 70.000 iz domovine in tujine. Povečano število obiskovalcev je prav gotovo rezultat pro- mocijskih akcij mesta Ptuja in promocijskih projektov Po- krajinskega muzeja Ptuj. Precej smo jih v letošnjm letu izpeljali s pomočjo vseh drugih turističnih ponudnikov na Ptuju, prav tako pa je bilo letos posnetih nekaj daljših oddaj o Ptuju za slovensko nacionalno televizijo, na Ptuju pa je re- portažo o mestu, njegovi okolici in vinih posnela tudi ja- ponska nacionalna televizija. V oktobru smo skupaj z ra- diem Tržič pripravili dve kon- taktni oddaji o muzeju, kjer smo poslušalcem zastavili ne- kaj nagradnih vprašanj. Prese- nečeni smo ugotovili, da Go- renjci zelo dobro poznajo na- ravne in kulturne danosti, na katerih temelji razvoj ptujske- ga turizma. Dobro poslovno sodelovanje smo razvili s časopisom Go- renjski glas in lokalno televizijo TELE TV Kranj. Njihovi bralci in gledalci so se odločili za mar- tinovanje na Ptuju. Ob njiho- vem izletu sta nastala dvajsetmi- nutna reportaža in obširen čla- nek za Gorenjski glas. Gorenjci pa so se ponovno izkazali kot dobri poznavalci našega kraja. Dogovorili smo se, da bodo naša srečanja pogostejša, da bo sode- lovanje z njihovimi lokalnimi mediji še bolj intenzivno. Pri promoviranju ptujskega turizma na italijanskem trgu nam že precej časa pomagata ra- dio Koper Capodistria in njiho- va novinarka na italijanskem programu Lucia Fonda Boneti. V novembru je ponovno nastala obširnejša reportaža v itali- janskem jeziku, ki je podrobneje predstavila ptujski muzej in Terme Ptuj. V našem arhivu se je letos nabralo zajetno število reportaž in člankov o Ptuju, ki so bili ob- javljeni v tujih časopisih. Obis- kali in o nas pisali so novinarji in fotoreporterji vseh pomem- bnejših avstrijskih medijev, iz Nemčije, Italije, Švedske ... Ob pomoči urada za informiranje pri slovenski vladi in Gospo- darske zbornice Slovenije smo Ptujčani dodali pomemben ka- menček v mozaik promocije Slo- venije v tujini. Ob vedno kvalitetnejši ptujski turistični ponudbi je promovi- ranje le-te v domovini in tujini pomemben dejavnik razvoja tu- rizma. Ob dosedanjem sodelo- vanju muzeja z drugimi turis- tičnimi ponudniki in še inten- zivnejšem sodelovanju z domačimi in tujimi javnimi gla- sili smo v muzeju prepričani, da bo Ptuj v bodoče obiskalo še več domačih in tujih gostov. Vsi, ki so nas obiskali do sedaj, pa pra- vijo, da smo Ptujčani prijazni gostitelji, in obljubljajo, da se bodo še vračali v zakladnico tisočletij. Obisk domačih in tujih novi- narjev in tour operaterjev pri Foto: Boris Farič. nas, njihova vprašanja, pohvale, pa tudi graje so pomembno vodi- lo za nadaljnje delo na področju razvoja turizma. Kaj jim je všeč, kaj jih moti in katera so njihova najpogostejša vprašanja, o tem nekaj več v naslednji številki Tednika. Srečko Lovrenčič Arkadno dvorišče ptujskega gradu. TEDNIK - Četrtek, 30. novembra 1995 31 VITOMARCI / 100 LET KULTURNEGA DRUŠTVA Ckdališmiki, tamburašf, pevke, MUamH Kulturno-prosvetna dejavnost v Vitomarcih se je pričela v letu 1891 z "bralnim društvom" in knjižnico. Društvo je v poletnem času pripravljajo veselice, na njih pa uprizarjalo mnoge igre. Pozneje so v kraju osnovali tamburaški orkester, uredili Cerkveni dom in dramsko skupino z mnogimi odrskimi uprizoritvami povzdignili proti vrhu. Ljubiteljska kultura pri sv. Andražu v Vitomarcih, kije letos dopolnila polnih sto let, seje zmeraj potrjevala z ustvarjalci na področju gledališke igre, petja in igranja v orkestru, vedno pa je bila velikega pomena za vse, ki v teh krajih živi- jo. Tudi po stoletju ljubiteljske- ga kulturnega ustvarjanja v Vi- tomarcih prosvetno društvo še zmeraj uspešno dela. Vsako leto se z novim premiernim de- lom na odru predstavi gleda- liška skupina, tamburaška or- kestra - tako mladinski kot tudi otroški, ki dela na šoli - vsesko- zi nastopata na srečanjih in tamburaških revijah, uspešno pa se v zadnjem času ponovno dela pevski zbor. Sicer pa v Vi- tomarcih vedno znova poudar- jajo, da si tako ustvarjalnega in uspešnega društva ne morejo predstavljati brez dobrega vodstva ter mentorjev društve- nih sekcij. Vse od leta 1895, ko so v Vito- marcih uprizorili prvo igro Kro- jač Lipe, se je število uprizorje- nih gledaliških iger na odru povzdignilo na okrog sto in tudi v letošnji gledališki sezoni se obeta nova uprizoritev. Mnogo pred Frančkom Tošem, ki vlo- go režiserja odpravlja že dobrih deset let, so se med režiserje za- pisali številni drugi domači kul- turni ustvarjalci. In tudi letošnja komedija Zbeži od žene avtorja Raya Cooneya bo potekala pod režijo Frančka Toša, ki je kot igralec in režiser nekako ujet v začaran gledališki krog. Tamurice se svoj osrednji prostor, tako kot mnogokje v Sloveniji, našle tudi pri ljubi- teljskih kulturnikih v vito- marškem društvu. Oglašale so se že v tridesetih letih, dobrih dva- jset let pa so napolnili že najmlajši v tamburaškem or- kestru. Kot pravi Vida Toš, sedanja predsednica PD, gre v kraju mnogo zahvale ljubiteljskim kulturnim delavcem - nekaj sto je pevcev, igralcev in tambu- rašev -, ki so poleg talenta v sebi našli še toliko moči, da so kljub težavam venomer vztrajali. Mnogo truda so vložili številni strokovno delavci vitomarškega društva - od zborovodjev, režiserjev in dirigentov, saj Toševa pravi, da so zmeraj znali zbrati okrog sebe mlade ljudi in jih s svojim znanjem voditi pri umetniški rasti. V^kraju je danes še kakih 160 kulturnih poustvar- jalcev. Tako kot marsikje drugje, kjer je prosvetno društvo zapisano z mnogimi uspehi in tradicijo, pa ne gre vse gladko pri izbiri pri- mernega društvenega prostora. Zanj so si v Vitomarcih prizade- vali mnogo let, vendar so se nji- hove želje začele uresničevati de- loma v letu 1984, ko so dobili ne- kaj denarnih sredstev za gradnjo prizidka s primernim gleda- liškim odrom h gasilski dvorani. Z denarno pomočjo mnogih, tako ptujske ZKO in krajanov, so že v letu 1986 na odru uprizo- rili prva predstavo. Toševa pra- vi, da je danes dvorana potrebna obnove, sicer pa naj bi kakšen tolar dobili tudi iz novonastale občine Destrnik - Trnovska vas. Obnoviti bi morali tla v dvorani, kupiti okrog sto novih stolov, preurediti garderobo ter kupiti obleke za članice ženskega pevskega zbora. Dramska skupina naj bi v letošnejm letu z novo gledališko uprizoritvijo gostovala v Cer- kvenjaku, Juršincih, Lenartu, pri Sv. Trojici in v Skorbi, pevski zbor pa si želi gostovanja na pevskem taboru v Stični pri- hodnje leto. Društvene sekcije bodo sodelovale na vseh revijah. igralci, režiserji in vodja folklor- ne skupine, ki šele začenja dela- ti, pa naj bi sodelovali na stro- kovnih seminarjih. Vitomarško prosvetno društvo tudi v novi občini dela in ljubi- teljski ustvarjalci bodo s tradici- jo vsekakor nadaljevali, želijo si le posluh pri vodilnih v občini Destrnik - Trnovska vas, saj po- tem tudi v Vitomarcih ne bo bo- jazni, da bi po sto letih druženje ljubiteljskih ustvarjalcev utihni- lo. V gledališki sezoni 1988 so se Vitomarčani v komediji spraševali 'Kam iz zadreg?' GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO IN TURIZEM ie mlllfone tolmrlev za kmeillstva v občini Destrnik - Trnovska vas je devet članov odbora za gospodarstvo, malo gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, po oceni njegovega predsednika Janeza Žampe pa je bilo doslej že mnogo storjenega, čeprav je letošnji proračun namenil le tri milijone tolarjev za kmetijstvo, na preostali dve panogi pa je nekako pozabil. v prihodnje naj bi uresničili dva osrednja projekta: regula- cijo potoka Rogoznica in združitev turističnih prizade- vanj v Slovenskih goricah, obrtniki in podjetniki v občini pa bodo imeli obrtno združenje. V občini so osrednje panoge, ki prinašajo največji odstotek gospodarskega dohodka, gove- doreja, sadjarstvo, vino- gradništvo, prašičereja in tu- rizem. Najbolj je po besedah Ja- neza Žampe zastopana živino- reja, sledita ji poljedelstvo in travništvo ter sadjarstvo in vi- nogradništvo. Precej obdeloval- nih kmetijskih površin pa ima še danes na območju občine ptujski Kmetijski kombinat. "Nekatera združenja so bila or- ganizirana že prej na ninoju bivše občine Ptuj, pred nekaj dnevi je prišlo še do registracije Združenja govedorejcev Slove- nije. Člani tega združenja so tudi iz naše občine. V združenju bodo rejci sodelovali po pasems- kih sekcijah, osrednji namen us- tanovitve združenja pa je bil, da želimo tudi govedorejci biti soodgovorni pri vladinem obli- kovanju cen mleka, mesa in dru- gih prehrambenih proizvodov. V občini nas je zasedaj deset čla- nov in mislim, da bo to število pozneje mnogo večje. Kmetijsko področje v občini pa obsega še dva velikega projek- ta, ki ju želimo uresničiti v pri- hodnje. Prvi je regulacija poto- ka Rogoznica, ki je že dalj časa prepotrebna. Doslej smo imeli o tem že dva sestanka. Skupaj naj bi projekt speljale tri sosednje občine; Lenart, Ptuj in seveda naša občina. Po zadnjem sestan- ku na Vodnogospodarskem podjetju smo se dogovorili, da vsaka občina pripravi posebno poročilo, iz katerega bo mogoče razbrati, v kolikšni meri Ro- goznica ob močnih naliv zares ogroža kmetijske površine. Stro- kovnjaki z Obdravskega zavoda naj bi pozneje dali k temu še strokovno mnenje. Približno 700 hektarjev kmetijskih površin je od izliva do izvira po- toka, o vseh nalogah pa imamo namen obvestiti tudi mi- nistrstvo za kmetijstvo. Naj po- vem, da so idejni projekti že iz- delani," je med drugim povedal Janez Žampa. Janez Žampa ZDRUŽITI TURIZEM V SLOVENSKIH GORICAH "Drugi večji projekt naj bi združil turizem na področju Slovenskih goric. Uredili naj bi dve novi vinski cesti. Tudi ta projekt je skupno delo občin Juršinci, Destrnik - Trnovska vas in mestne občine Ptuj. Prva vinska cesta naj bi pote- kala iz smeri Zamušanov v KS Polenšak prek Juršincev in Vito- marcev do Cerkvenjaka, druga pa od Trnovske vasi prek Bišečkega Vrha, Jiršovcev in Drstelje do Mestnega Vrha, od- sek pa naj bi bil tudi za Destr- nik. Pri uresničevanju tega pro- jekta naj bi nekaj denarja dobili iz sklada za demografsko ogrožene. Nič kaj pa si od letošnjega pro- računa ne morejo obetati obrtni- ki in podjetniki v občini, ki jim letos za razvoj ni namenjen niti tolar iz proračuna. Naš odbor je prepričan, da se mora obrtniška in podjetniška dejavnost razvija- ti, saj lahko le tako v občini računamo tudi na kakšno novo delovno mesto. Obrtniki in podjetniki so pred štirinajstimi dnevi sklenili, da bo prvi decem- ber namenjen ustanovnemu ses- tanku občinskega obrstnega združenja. Vodilno vlogo pri tem pa naj bi imel Jani Volge- mut. Obrtno združnje naj bi os- talo v stiku z občino in našim odborom, menim pa, da je za takšno združenje med podjetni- ki in obrtniki v občini le prema- lo zanimanja. To je pokazal tudi slab obisk na zadnjem sestanku. Ob vsem tem pa ne smem po- zabiti še na en projekt - agrarne- ga, ki za našo občino pomeni tisoč hektarjev razvoja agrarnega prostora. Te površine ležijo namreč na zelo ugodnih legah. Gre za različne nasade, ki pa so potrebni temeljite obnove. S tem bi se lahko v prihodnjih letih povečal dohodek na pribivalca v občini. Dobri, mnogo boljši po- goji poslovanja so se v zadnjih mesecih pokazali tudi pri sode- lovanju naših kooperantov s ptujsko Perutnino," je v nadalje- vanju poudaril Janez Žampa. Odbor za gospodarstvo, malo gospodarstvo, kmetijstvo in tu- rizem bo, po besedah Janeza Žampe, delal največ pri ures- ničevanju zastavljenih pro- jektnih nalog, v pripravi so tudi manjši melioracijski posegi po dolinah potokov. Janez Žampa tudi meni, da bo moral novi pro- račun nekaj sredstev nameniti drugim gospodarskim dejavnos- tim, ki so v občini zastopane po- leg kmetijstva. MORDA V PRIHODNJE TUDI ZDRUŽENJE SADJARJEV? O tradiciji sadjarstva v Vitomarcih bi lahko zapisali mnogo zanimivega. Ta tradicija se tudi danes ohranja v kraju, ki je nekako razpet med vinogradi, sadovnjaki in obronki gozdo- vi. Vitomarčani so svoja jabolka že od nekdaj ponujali daleč naokrog in tudi danes je tako. Eden izmed vitomarških sadjarjev, ki se lahko pohvali z velikimi površinami sadovnja- kov in dobrim vsakoletnim pri- delkom, je Branko Šilec. Na- jveč sadovnjakov ima Branko okrog stanovanjske hiše - te površine v zadnjem času te- meljito obnavljajo. Veliko več sadovnjakov pa je v okolici Ljutomera, kjer je Branko le najemnik. "Naj povem, da pri najemu sa- dovnjakov od ljutomerske zad- ruge ne gre brez težav. Nekaj površin je v zadnjem času v pos- topku denacionalizacije in prepričan sem, da je celoten de- nacionalizacijski postopek le ne- kako prepočasen. Sicer že raz- mišljam, da bi nekaj sadovnja- kov v prihodnje kupil ali pa vzel v dolgoročni najem. Ne boste verjeli, ampak s sadjarstvom se ukvarjam že skoraj 25 let. Mno- go koristnega o sadjarstvu sem v mladosti izvedel od svojega očeta. Tudi on še danes skrbi za velike površine sadovnjakov, skupaj pa jabolka, ki so naš edini pridelek, prodajava doma in v tujini. Največ je izvoza v sosednjo Hrvaško, dobra pa je tudi prodaja na ljubljanski ve- letržnici BTC. V zadnjih letih smo letno pridelali okrog 600 ton jabolk, letos pa je ta številka zrasla na dobrih 1700 ton. K temu je pripomoglo ugodno vre- me, saj je bilo zadosti padavin in vlage, tako da je bila letina zares zelo dobra. Veliko letošnjih ja- bolk smo prodali, preostanek pa smo shranili v primernih prosto- rih hladilnice v Lenartu," je ob našem obisku povedal Branko Šilec. V njegovem sadovnjaku so ja- blane stare med pet in trideset let, vodilna sorta je idared, sledi- ta ji jonagold in zlati delišes, ne- kaj je tudi jabolk gloster. Za dobro in pravilno sadjarjenje v kraju večkrat pripravijo kakšno predavanje in strokoven posvet, osrednji predavatelji pa prihajo- jo s sadjarskega inštituta ljubl- janske biotehniške fakultete. Branko se tu in tam za kakšne koristne nasvete obrne na stro- kovnjake s kmetijskega zavoda, zmeraj pa so jim na voljo za- sebne svetovalne službe. Tudi o sadjarskem združenju v kraju je bilo v zadnjem času slišati, pa vendar je Branko mnenja, da to ni tako potrebno, saj se je zadružništvo pred leti pokazalo v slabi luči. Sam sicer nima namena, da se združi v zadrugo, ima pa še mnogo idej za prihodnost; med drugim so raz- mišljanja o ureditvi turistične kmetije v kraju. Pa vendar naj bo o tem ter novih idejah pri Šilčevih govor še kdaj drugič. Oče Ivan in sin Branko Šilec se že pripravlja- ta na nova dela, ki ju čakajo v sadovnjaku. 32 V TURISTIČNEM DRUŠTVU o MSTRNISKO - TRNOVSKI Četrtek, 30. novembra 1995 - TEDNIK Peftm/sf let druženja O turizmu v novonastali občini Destrnik - Trnovska vas se kaj malo sliši. Tuintam pripravijo kakšno turistično prireditev v kateri od treh krajevnih skupnosti, sicer pa je o smernicah turizma v občini premalo govora. v občini delata dve turistični društvi; eno v Vitomarcih, drugo na Destrniku. Z uspehi in pohvale vrednim delom v okviru društva se lahko pohvalijo na Destrniku, kjer so sku- paj že petnajst let. Letos so že štirinajstič pripravili kmečki praznik, izdali so turistično razglednico kraja, skrbijo za lepšo urejenost in vendar je njihovo osrednje vodilo ohran- janje starih ljudskih običajev. Danes šteje društvo več kot SO članov in lahko se pohvalijo, da imajo mnogo mladih ljudi. "Srečujemo se enkrat mesečno, vsaka dva meseca pa je še članski sestanek, ki je zmeraj dobro obiskan. Naši člani so aktivni tudi zunaj društva, sodelujejo na številnih krajevnih prireditvah, pomagajo likovnikom, ki zadnja leta pripravljajo na Destrniku li- kovno razstavo, skoraj ne- pogrešljivi smo tudi na šolskih informativnih dnevih in pro- jektnih tednih. V šoli zelo uspešno dela turistični krožek, ki nam je pri društvenem delu v veliko pomoč. Ob tem seveda ne smem pozabiti na pustni čas, ko kraj in stare običaje na šaljiv način predstavimo na ptujskem karnevalu. Zelo radi se pohvalimo s kmečkim praznikom, za katere- ga vedo mnogi daleč naokoli. Po štirinajstih letih smo na njem vedno poskrbeli za kaj novega, pripravljamo pa ga predvsem za- radi tega, da predstavimo stare ljudske običaje," pravi Jožica Horvat, predsednica turis- tičnega društva. Destrnik in njegova okolica ponujata za obiskovalca, ki se kdaj ustavi v teh krajih, veliko zanimivega, na poti pa ga vodijo in usmerjajo "turistični kažipo- ti", delo članov TD. Vsako leto se lotijo temeljitega čiščenja po vaseh, in kot pravi Horvatova, se krajani radi pridružijo in še po- sebej ob kmečkem prazniku poskrbijo, da ima kraj lepšo in prijaznejšo podobo. Sicer pa tudi Destrničanom ne manjka težav pri urejanju društvenih prostorov; uredili so si jih v zgradbi zraven gasilskega doma. V notranjosti so poskrbeli za urejeno domačnost v Jožica Horvat kmečkem stilu, tam pa hranijo nekaj starega kmečkega orodja kot ostanek vsakoletne razstave. Prav razstavam dajejo veliko poudarka. Ob tem Horvatova poudarja: "Razstave so pri nas Topiakova viničarija sredi Destrnika šteje 250 let. Jo morda le čaka svetlejša prihodnost? tradicija in prepričana sem, da jih bomo ohranjali tudi v pri- hodnje. Veliko starega kmečkega orodja dobimo od domačinov in mnogi so nam doslej že tudi kaj podarili. Pri nas smo pokazali, kako so nekoč kuhali žganje, spravljali žito, de- lali na poljih in doma, kovali železo, ter ob tem predstavili še cel potek od setve žita na polju do peke kruha. V toplejših mese- cih pripravljamo v domu proda- jo kruha in gibanic, skupaj s pos- peševalno službo iz Ptuja pa poskrbimo za tečaje in izobraževanje. Pričeli smo že prodajati turistične razglednice po domačih gostilnah, v pri- hodnje pa bi razglednici radi do- dali še kratko brošuro s predsta- vitvijo našega kraja. Turistična priznanja so pri nas že v navadi in so namenjena predvsem tistim, ki skrbijo za urejeno okolico svojih hiš. Zani- mivo je, da se je v kraju prav za- radi vsakoletnega ocenjevanja marsikaj spremenilo in da se bo z leti že težko odločiti o najbolj urejeni okolici hiš. In ker smo predvsem kmetijsko-vinorodno področje, vsako leto poskrbimo še za ocenjevanje največjih pri- delkov. Pa da ne pozabim ome- niti, da za vodenje kmečkega praznika in predstavitev na- jvečjih pridelkov na šaljiv način poskrbi naš tajnik Feliks Maje- rič, ki je sicer v kraju bolj poznan kot član gasilskega društva." Turistično društvo Destrnik naj bi že naslednje leto poskrbe- lo za pripravo Osine podoknice Nedeljskega, kmečki praznik pa bo praznoval petnajstletnico. Člani TD bodo torej stare običaje in turizem na vasi ohra- nili in jih peljali uspehom na- proti. KS TRNOVSKA VAS / S SAMOPRISPEVKOM DO NOVIH PRIDOBITEV šolstvu in turizmu Kari Vurcer, predsednik krajevne skupnosti Trnovska vas in ravnatelj podružnične šole v Vitomarcih, pravi, da so v krajevni skupnosti naredili že ve- liko, so v nekaterih investicijah, mnogo projektov pa ostaja le na papirju. Obeta se jim še tri leta sredstev iz krajevnega samoprispevka, s pomočjo katerega naj bi odprli zdravstveni dom, asfaltirali nekaj krajevnih cest, končali priključevanje na mestni vodovod, več poudarica pa naj bi dali kul- turnemu življenju, šolstvu in razvoju turizma. "S sredstvi iz samoprispevka vodimo gradnjo zdravstvene- ga doma - gradimo ga že peto leto in je zdaj že v zadnji fazi ureditve. Načrtujemo, da bi ga odprli v spomladanskih me- secih, iščemo pa že tudi zdravnika splošne prakse in zo- bozdravnika, ki bosta v njem dobila zaposlitev. Ker je zgradba precej velika, se bo lahko v prihodnje v njej našel kak prostor tudi za katero od drugih dejavnosti - med dru- gim smo ga ponudili banki. V zadnjih mesecih smo asfaltira- li kilometer ceste v Bišu, začenjamo zemeljska dela na cesti v Sovjak, v načrtu pa je še asfaltiranje nekaterih drugih cestnih odsekov. Tudi telefonija je pri nas v os- predju, saj imamo v zadnjem času 80 naročnikov, v prihodnje pa se jim bo pridružilo 50 novih. Obnovili smo dom krajanov, vsaj začasno uredili občinske prostore in na neki način dosto- jno počastili 100. obletnico smrti domačina dr. Josipa Muršca," je dejal Kari Vurcer. S priključki na mestni vodo- vod v Bišečkem in Trnovskem Vrhu se je zataknilo, kljub temu da so dela že skoraj končana. 80 naročnikov je svoj denarni prispevek že plačalo, dobili smo nekaj denarja iz državne blagajne ter nekaj iz proračuna. Izvajalec del naj bi BIGA Trgovina s proizvodi za gostinstvo in slaščičarstvo, d.o.o. celotno investicijo pripeljal do konca, vendar mu bo najverjet- neje vreme to onemogočilo. Prav zato načrtujemo, da bomo morali počakati do spomladi ter takrat celotno vodovodno omrežje v omenjenih predelih naše KS priključili na mestni vodovod. ipindlerjeva ul. 8 (obrtna cona) 62250 PTUJ gostinski porcelan Icozarci jedilni pribor oprema za kuhanje dekoracije za sladoled dekorativne sveče serviete kava liolipi 062 / 778-058 odpiralni čas: pon. - pet. 7h - 15h Kari Vurcer Trnovska vas z okolico naj bi v prihodnjem letu bolj zaživela kot osrednji prostor v občini, saj je tukaj sedež občine, tod pa pel- je tudi pot, ki vas popelje z enega konca občine na drugega - z Destrnika do Vitomarcev. Kljub temu da v kraju nimajo popolne osemletke in so le podružnična šola Mladike, si želijo urediti vsaj možnost šestletnega šolanja. Tako bi morali sedanji zgradbi dodati vsaj še eno ustrezno učil- nico in najti primernejši protor za telesno vzgojo - razmišljajo o ureditvi telovadnega protora v bližnji dvorani, a bi ga upo- Trnovska vas in njena okolica se z leti spreminjata. rahljali le začasno. "Kulturno življenje v kraju v zadnjih letih ni zaživelo. Prišlo je do nekega velikega zastoja, a ugotavljam, da se to danes že spreminja. Zaživel je cerkveni pevski zbor - pohvalno je predvsem to, da v njem poje veli- ko mladih; tudi dramska skupi- na se je prebudila, ampak pri vseh sekcijah kulturnega društva se težave pojavijo pri primernih mentorjih. Oživiti nameravamo knjižnične prosto- re, v zimskem času pa pripravlja- ti t.i. zimske večere, ki naj bi dobi- li tradicjo in kjer bi se lahko srečevali ustvarjalci različnih žanrov - od literarnih in likov- nih do glasbenih in mnogih dru- gih umetnikov. Tako bi se naše kulturno življenje vsaj malo dvignilo. Da je turizem prav tako naša šibka točka, ni dvoma. Predlaga- li smo že, da bi se gostinci v kra- ju združili v društvo, predvsem pa so naše želje usmerjene v ure- ditev vinske ceste. Vinska cesta od Trnovske vasi, Bišečkega in Trnovskega Vrha do Jiršovcev bi bila cesta s prekrasno panora- mo. Slabo razvito področje ob cesti že danes ponuja možnosti kolesarjenja skozi avtentično slovenj egoriško pokrajino, odpr- li bi nekaj novih turističnih kmetij ter uredili vinotoče. Na žalost je veliko ljudi v kra- jevni skupnosti nezaposlenih in zanje bomo morali v prihodnje bolje poskrbeti," je med drugim povedal Kari Vurcer, ki si za razvoj kraja in njegove okolice prizadeva že dalj časa. V Trnovski vasi se po mnogih letih v zadnjem času odpira možnost gradnje manjšega sta- novanjskega naselja, v bližini os- rednjega dela krajevne skupnos- ti naj bi z leti zrasla nova ben- cinska črpalka. Ob koncu pa Kari Vurcer izraža svoje želje, da bi občani živeli v občini dos- tojno in prijaznejše življenje. Prilogo Po Destmiško- tmovski občini je pripravi- la Tatjana Moiiorko.