PoStnlna plačana v gotovini Izhaja rank petok ob 17. Jtova Cena 1.50 Din Redakcija in nprnra: Celje» Stane mesečno po pošti 5 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Strossmayerjeva ulica št 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 41. Celje, petek 27. septembra 1935. Leto XVIL Prikljucitev okoliške obcine k mestni občini cljski Mestno poglavarslvo v Celju raz_ j glaža: j Z ukazom kraljevskib namestnikov ! v. due 7. VIII. 1935, IV. St. 3034/35, ki \ jo bil objvivljen v Služb. iiovinaii kra- Ijevine Jugoslavije z dne 22. VIII. I. I., St. 194/XLV/452, se je na osnovi § (i. in 114. zakona o mestnib občinali pri- pojjla niestni obfini <(iljski občina Celj-e-okolica. V izvršitvi tega ukaza je kr. ban- ska uprava dravske banovine z od- lokorn z due IT. VIII. 1935, II. KJ.973- 21 na podlagi naloga ministi'stva no- tranjib poslov /. tin« 14. VIII. 1035, IV. br. 3034 odredila: 1. Za obeino Celje-okoliea veljavn© občinske uredbe, pmvilniki in ostali obče obvezni preclpisi, razcn finanö- nih, ostanejo v veljavi do nadrJjne odrodbe kr. banske upravo «dn. do njih izpremembe po novem mestnem Svetu. 2. Proračun in finančne odredbe občine Celj-e-okolice ostanojo v ve- ljavi do 31. III. 193«. Obdnske dav- Seine, ki se pobirajo na ozemlju oko- liške občine, ostanejo do omenjenega roka neizpreuienjene; sploli so vrči gospodarstvo za to ozemljo do konea, tekočega proračunskega Fcta, torej do 31. HI. 193(>, še v okviru za okolis- ko občino veljavnega proračuna. Davščino so odvajajo do omenjonoga i tormina ločeuo za niostno in zn oko- ; liško občino. 3. ObCinski urad Celje-okolioa se ukine. Mestni svot, ki jo bil v. odlokoiu kr. banske upravo dravske banovine >>d 5. septembra 1935, II. No. 22078/8 in s pristankorn g. ministra notranjib poslov postctvljen za voliko Celje, jo prevzel svoje poslo 11. septembra 1935. Z ozirom na združitev oeljskih oh- čin se ' , odreja in priobčuje: 1. Urad občinske uprave Celje-oko- jica posluje še do vključno 30. IX. t. I. in se nato ukine. Vso njegove posle prevzamo mestno poglavarstvo celj- «ko, na katero se naj od 1. X. 1935 dalje obračajo stränke v vseb zacto- vah, ki se nanašajo na bivšo oeljsko okoliško občino, in V vseh ostalili poslih, ki spadajo v smislu § 88. za- kolia o mestnib občinab v pristoj- nost niestne občine celjsko. 2. Mestno poglavarstvo celjsko vr- ši z-a celo razširjeno inesto Celje. te-le posle .obCne uprave iz pristojnosti oblastev I. stopnje: sanitetno in ve~ terinarske; tržne; p opredpisili o živ- lenjskib potrebščiuali; o pobijanju draginje in o iiiQi-jeriju; gradbene in požarne; po predpisib o čistoči in o vzdrževanju fest, lnostov, obal, rek, potokov, jarkov, vodnjakov, napaja- lišč in vobče cestnih in vodnib n-a- prav; po predpisib o pospeševanju poljedelstva in živinoreje; gozdarske, lovsko in j-ibolovske posle; poljsko policijo (v srnislu § 89. zakona o mestnib občinab); posle, ki so nann- šajo na trgovino, obrt in industrijo (narodba velikega župana. maribor- ske oblasti od 25. VIII. 192(>, S. br. 1787/3, Ur. list št. 336/79, § 418 zako- na o obrtib in uredba min. za notra- nje posle od 20. 111. 1935, IV. br. 1271, SI. I. št. 189/27); posle, ki se nanašn- jo na stanovske mwtioe in sklepanje zakonov, ljudsko štetje, volitev v za- konodajna zastopstva, social no zava- rovanje delavcev in nainoščencev, vodno pravo, bogočastjo (odredba ki-. banske uprave dravske banovine od 17. II. 1930, 1. No. 2431, Ur. I. St. Kil-34 in uredba. min. za notranje posle od 20. III. 1935, IV. br. 1271, SI. 1. 189-27); j vojašk-e poslo, ki so s posebnimi za- [ koni dodeljcni občuim upravniin ob- | lastvom I. stopnje. Obonem se prebivalstvo mesta Ce_ Ija opozwja. da se pristojnost pred- stojništva mestne polioije celjske, ki je državno krajevno policijsko ob- lastvo za mesto Celje, v smislu § 10. uredbe ministrstva za notranje posle o ustroju in področju predstojništva mestne polioije, razprostira na ves teriio-rij nove mestne občine celjske, torej raz-on mi teritorij bivšega mesta celjskega. tudi na toritorij bivše ob- cine Celje-okolica. Varnostno službo bo vršilo osebje predstojništva. mestne policije dti na- daljne odredbe le v krajib, ki so do- slej spadali k policijskomu raj on u celjskeimi (bivžo mesto Celje, Breg, Gaberje, Lava, Lisce in Z-avodna), zu- nanjo vai-nostno službo v onih delih biže okoli^ko obCine, ki niso pri pa- il ali k policijskemu rajonu celjske- mu, pa bodo ^e nadalje vršile ort>ž- niške postaje. Strokovne nadaljevalne sole Z letošnjim letom se za vse obrtne nadaljevalne sole odreja solski pouk na 9 mesecev. Začel se jo že s 1. sop- tembrom in traja do konca niaja. l'rej se je poučovalo od oktobra do aprila, torej sama 7 inesocev. Na za- časuih strokovnih tečajih z enim sa- mim oddclkom ti'aja šolsko loto (i me- secov, in sieer od 1. oktobra do konca marca, odnosno od 1. uovembra do konca aprila. Slednje velja samo za tiste kraje, kjer je izixxi 50 do 25 va- jencev in vajenk zaposlenib v vec občiivab skujKij. ZoJo važno: vse obstojoče (delujoče) strokovne nada- ljevalne sole v drnvski banovini, ki doslej niso imele treh letnikov, se morajo s šolskim letom 1935-36 prc- tvoriti v trirazredne stro-. kovne nadaljevalne sole. Izvršna odredba pravi, ;da se sme vi'siti pouk I« v delovnem času in najdalje do 18. urc. Le v primerib, kjer tega ne dopuščajo šolskotebnifi- ni razlogi, so izjenve po prehodni odo- bi'itvi bana dovoljene. Stevilo toden- skih učnih ur je določeno na 9 (prej samo 8). V krajih, kjer so na razpo- lago šolske učne delavnice, se zviša gornje število za 2 tedenski delavniä- ki učni uri (člen 13.). Iz vsega tega razvidimo, da je na- stal velik preokiet v našem strokov- nem nadaljevalnem fiolstvu za obrt- ni in trgovski nai-aščaj. Nekatere so- le so že sedaj raztegnile svoj delo- krog na več obfin do (5 km naokoli in pritegnile vse zaposleno vajence in vajenke po raznih dimgih občinah k obveznemu obiskovanju obrtnih ali kakor so sedaj imenujejo, stro- kovuih nadaljevalnih šol. S ten) se hoče doseei, dw. bodo vsi vajenci obiskovali Sol« ali pa vsaj tečaje — ne pa tako kakor sedaj, da niti polovica ui bila. doležna šolskega. pouka. Nadalje še določa narodba: Šolsko izobraževanje učencev v občinali, kjer ni 25 učencev in kjer ni stro- kovnib iiadaljevalnib šol ali tečajev, uredi minister za trgovino in indu- strijo v sporazumu /. ministroni z« prosveto tako, da hodijo učen.ei (va- jenci) v visjv nacodne sole, ki so v tern kraju (§ 295, odst. (! zakona o obrtih). Posebno poglavjo o teh stro_ kovnih nadaljevalnih Solah in teča- jih pa pravi: Naredba osrednje vla- de: Clen 5. Obfine so doline skrbeti za zgradbo, kurjavo, razsvetljavo, stježbo, šolriko upravo, učila, pisar- niški in učenski mater ml in za vse osfbne izdatke boiun'ai'je svoje so- le in tečaja. Politični pregled p Proglas na prebivalstvo sta iz- dala bana savske in primorske ba- novine, "v katerem opozarjata na predpiso orožnikov glede uponabe orožja in zato svarita vse, da. se ne dado zapeljati po hujskafib. p Odstopi občinskih odborov so nadaljujejo, da bi se s tern i/.silile nove občinske volitve. V križevskem sr(vzu jo to nio so dolgo uv-erjeni, da vse to ni ro^, kar so te dni pisali o njem in o pogrebu njegovem. Saj ga bomo noiiadoma spet zagl'edali, ko pojde po celjski ulici visoko vzrav- nan, z mislijo pod jasnim, pouosnim felom, v. bogftto, idoalno mislijo. Ali pa se bo zgodilo, da ga spet sreeamo na kateri taki priroditvi. ki na njej ne ho manjkal, on ue. Nasmebnil ->e bo, v j'oko si bomo segli, in vs-e to, kar uas je botelo begati, bo deman- tirano in vsem nam odleže spet. In v telovadnici bo izpiegovoril prod so- kolsko vrsto. Njegova misol, beseda njegova bu vodila, misel ndadega, močnega, čistega, tako zgodaj v sebi dozorelega flovtika bo segala v mla- de duše, bo va,nje sadila od svojega bogastva, da še tarn raste in cvote in rodi žlantne pkxlove v ljubezni in de- lu za tisti narod, ki mu je bil Miro tako ves do kraja vdan in je njegovi bodočnosti tako /(>lo zveslo in nese- bično služil. In vondar leži tu pi'ed nami časo- pis s r-rnoobrobljenim imenom nje- govini. In vendar so ga poko])ali in toliko \)v\l\ jo bilo lam in solz. Ali ,je torej bilo res? To jesensko sol nee je svoj zlati sijaj sipalo njemu v grob, zadnjič So, in potem so ga v krsti nam in solncu z-akrile grude, ki so trdo padalo kakoi- nam na sroa, na ski-ufi'ona, bedna, osirotela. Tista noč, ki je v njej uiniral on, bila je vsa v zvezd-ab. Mi mo njego- voga okna sem ^el, ko j-e umiral, ob- stal sem in zrl gor v ok no in v zvez- de. In žal mi je bilo do smrti zanj, ki mu zadnje žive tronutke sijejo zvezde, ki bi mu moglo blostoti bo- gato kako dolgo šej Živel je Miro kratko, ali vendar ni se dal napisati življenjepis o njem, dvaindvajsetl'otniku. Koliko obširnej- ši in bogatejši bi tak življenjepis bil od življoujepisov kolikili osemdosot- letnikov! Ne vem, morda je to tragi- ka baA naša slovenska, da nam naj- boljš-a življenja ugašajo, ;5e preden se i'azplamte v vsem žaru. Kaj vse bi nam njegovo življenje lahko poveda- !o o b-orbi za pot, za prostor, za soln- ce, koliko trpkih besed o vsem, kar j jjc zapuščal rodno pokrajino onkraj v meso ria- &ega narodnega telesa zarezanih me- ja, kako je tu med nami bil z nami v dobrem in slabem, v radostnem in bridkem, in kako mogoCno je moral ljubiti vse uaše, d«. je vselej zmago- vito ostalo v njem ono, s čimer se je ogreval v idealnem optimizmu, ki mu ga. je dajal krepak dub. Njegova pot je kruto koncana. I'od- It^Pl je, pad«l je kot borec, junak, ne da b,i bij v sebi ornalinil. Z'ato mu je bilo slovo težko, prestal pa g^a je s heroizmom, Ceprav je moral z muko ]>ustiti nedoseženib še toliko eiljev, ki soso mu obotali lepi in borbe vced- ni. Ali, moj'tla mu je bjla piihranjcna prevara, ki bj ga bil«. strla kdaj v tluši? Ne, njega no, samo njega no! Presilen je bi], prebogiit sam v sebi, čemu njemu vse drugo, saj je bil cilj V njem in sam v sebi se no bi bil va- ral nikoli! In naj bi bilo lolikokrat močnejše od njega, kftr ga je obda- jalo v svetu. trdoni. bladnem, cinič- nojn. Tako pa jo sei, ali zatonil ui. Sije uam iz daljin, blesti se nam vzor nje_ gov, in samo na nas je, da ga vidimo in razumerao in mu sledimo povsod. Sledimo v delu in v borbi, v življeuju in v snirti. In ko mu sledimo tudi v poslednjem koraku, ki ga. je Miro Cernigoj zdaj storil, tedaj naj nam bo dobro vsem, njemu in uam ž njim! R. Stran 2. »Nova Doha« 27. IX. 1935. Štev. 41. Domače vesti d Tudi samonpravnim uslužben- cem se znižajo doklade. Minister za notranjo zadove g. Hi1. Anton Korošec je izdal naslednjo naredbo o 7-odstot- nem znižanj,u doklad banovinskim in občinskin» uslužbencem: Na osnovi člena. 10. ui-fidbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in sainouprav- nih uslužbencev z dne 17. septeinbra odrojani: Draginjsko doklade občin- skiin usluxbencem in vpokojencem ter. prejemki banovinskih in obein- skih uradniških pripravnikov se zni- žajo v skl'adu s elenom 5. in 7. omo- njone uredbo, v kolikoi' sedanje dra- ginjske doklade, odnosno pripravniš- ki prejemki niso manjši od prejem- kov po omenjenih členih. Banovin- skim in obeinskini kontraktualnim uradnikom, honorarniin uslužben- cem in dnevničarjem se znižajo me- sečne brutto-nagrad-p v skladu s čle- fioin 8. onienjone uredbe, tako da bo- do v skladu tudi z odstavkoma 2. in 3. tega Ciena. Posebne doklade v de- narju, stalni bonorarji in nagrade, kakor tantijeme, ki jib na kakršni- koli osnovi izplačujejo banovine in občine svojiin uslužbencem ali za- poslenim državnim, banovinskim ali občinskim vpokojencem poleg njiho- vih rednih jn*ejeinkov, se znižajo za 20 odstotkov v skladu s členom 9. omenjene uredb-e. Vse gornje se na- naša tako na banovine kakor na mc- stne in ostale občine. Znižanje pre- jernkov se ima prifreti s 1. oktobrom. Mestne in kmečke občine imajo same izdati nadaljne naredbe o izvrševanju to naredbo, kolikor je t.o potrebno. d Dr. Vladimir Golia — predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Ivan Vrančič, predsednik apelaeij- skega sodišča v Ljubljani je imeno- van za kasaeijskega sodnika pri Sto- iu sedmorice v Zagrebu. Za predsed- nika apelacijskega sodišča v Ljub- ljani j> imenovan dr. Vladimir Golia, sodnik kasaeijskega sodišča v Za- grebu. d Novi podban dravske banovine. V inienu Nj. Vol. kralja Petra II. z ¦ukazom kraljevskega namestništv-a in na predlog notranjega ministra so upokojeni: Dragutin Antic, pomočnik notranjega ministra, dr. Otmar Pirk- majer, pomočnik bana dravske ba- novine, in Janicije Krasojevič, pom. ban«, vardarske banovine. V imenu Nj. Vel. kralja Petra IT. z ukazom kr. namestništva in na predlog notr. ministra so imenovani: Za pomočni- ka bana primorske banovine Hum- bert Luger, načelnik notranjvga mi- nistrstva, za pomočnika bana drav- ske banovine dr. Stanko Majcen, in- spektor notranjega ministrstva. Novi pomočnik bana dravske banovine dr. Stanko Majcen se je rodil 1. 1888. v Mariboru. Promoviral je na pravni fakuJteti dunajske univerze.v Od leta 1913., izvzemši vojna leta, je bil v politično-upravni službi v Ljubljani in Mariboru, 1. 1927. pa je bil pre- meščen v Beograd. d Upokojitev. N kraljevim ukazoin je upokojen dr. Ljudevit Valjavec, fi- Tiančni direktor v Sarajevu. Na nje- govo mesto je imenovan za direktor- ja Ljubiša Vinter, načelnik finančn«- ga oddelka hanske uprave v Nišu. d Tnjski prOmet ,v Sloveniji je bil letos izredno zadovoljiv in je celo prekosil rekord v letu 1930. Zlasti so zadovoljni s tujsko sezono na Dobr- ni, v Rimskih toplicah, Kranjski go- ri, Mojstrani in Bohinju, pa tudi v Rogaški Slatini, LaSkcm, Slatini Ra- deneih in drugib krajih je število tujcev močno porastlo. Ponekod je tujski promet nazadoval, tako zlasti na Bledu in v Kamniku. Med tujei je bilo poleg I-Irvatov in Srbov naj- več Čehoslovakov, dočim so Nernci in Avstrijci letos skoraj popolnoma iz- ostali. d V Savinjskih Alpah so planinske postojanke še vedno odprte. Kocbe- kov dom na Korošici bo oskrbovan do 1. oktobra, Frischaufov dom na Okrešlju pa do 1. oktobra stalno, v oktobru x>a samo ob sobotab in ne- deljah. Planincem so tedaj še vedno nudi prilika za vzpon na znamenite vršace: na Ojstrico, Planjavo, Skuto, Mrzlo goro itd. In baš jeseni je na gorab najlepše, nudijo nam največ krasot, kei" so čiste, jasne. Vse leto je oskrbovan a planinska postojanka Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, ki je oporna točka za pohod v Savinjske Alpe. d štirje gasilci so se ponesrečili pri gašenju. Dne 21. t. m. okrog 20. se je vnel velik kozolec posestnika gospo- da Avgusta Vebra v Dol-enji vasi v bližini Št. Pavla pri Preboldu. Devet gasilskih čet je bitelo na pomoč. Ga- silcein ijjp uspelo obvarovati sosed- nja poslopja, ki so bila v veliki ne- varnosti. Ce bi ne bilo gasilcev, bi se bil ogenj katastrofalno razsii'il in povzročil milijonsko skodo. Kozolec, v katerem so bili shranjeui poljski pridelki in zaloga lesa, je pogorel do tal. Skode je okrog 50.000 Din. Pri gašenju so se pon-esrečili štirje gasil- ci. Gi'egoi* Goropevšek, čl-an gasilske čete v Dolenji vasi, je dobi tako hu- de opekline, da so ga morali prepe- Ijati v eeljsko bolnišnico. d številčni pregled radijskih na- ročnikov v evroi)skib državali glede na število prebivalstva prinaša nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo »NAŠ VAL«. Dalje so za novo številko prispevali Gustav Strniša »Viničarja«, Josip Ribičič satiro »Pro- blem«, Danilo Gorinšek bogato ilu- striran članek o mariborskem Na!- l'Odnem gledališču v pretekli in novi sezoni, nadaljuje se Vukov roinan iz naüih krajev »Gospa Mica«, Regally- jeva potopisna reportaža »Pokrajina, ki umira in vstaja v novo zivlj'enje« in v prilogi za ljudske odve. slovita ruska drama »Tuji kruh«. Bogata, kakor vedno, je modna priloga in za_ bavni del, v katerem je izšla ZošCen- kova duhovita črtica »Grozna zade- va«, križanke, nagradna vprašan,ja in zabavne zgodbice. Na posebni, 12 strani obsegajoči prilogi najdemo smotreno urejene in pregledno raz- vrščene sporede vseli važnih oddaj- nih postaj in seznam oper, operet, zvočnih iger in koncertov, ki jih pre- našajo naše in tuje postaje. »NAŽ VAL« je edina slovenska bogato ilu- strirana revija za radio, gledališče, film, sport in modo. »NAŠ VAL« je je najcenejSa slovenska tedenska re- vija. Zabtevajte tudi vi brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite nai naslov: Radijska revija »NAŠ VAL«, Ljubljana. d Dunajska vremenska napoved za soboto 28. septembra: Pretežno jasno, na mnogib krajih jutranji mraz, porast temperature, na zapadu južni vetrovi. Celje in okolica c Jadranska straža v Celjn je nki- nila svoje delovanje in sicer zato, ker je pet članov odboi-a, ki so javni na- meščenci, s tajnikom vred podaSo ostavko na svoja mesta. Vzroki de- misije so le deloma znani, ker se na- našajo tudi na dejstva, ki še niso postala polnomoCna. Odbor se je so- li darizira) z odstopivšimi člani od- bora. in je ustavil do nadaljnega vsa- ko društvcno delo ter zahteval od centralnega odbora, da stori vse po- trebne korake za to, da se odstranijo ovire za uspešno delo celjskega in tudi drugih odboi-ov. <¦ Cinkarniško delavstvo odklanja dogovor in nadaljuje stavko. V sredo popoldne so se s-estali v cinkarni za- stopniki podjetja in delavstva, rudar- ski glavar g. inž. MoCnik iz Ljublja- ne, ravnatelj Delavske zbornice gosp. Kopač in načelnik II. skupine rudai1- skih zadrug g. Pliberšek iz Trbovelj, ki je bil stopil z vodstvom podjetja v stik zaradi pogajanj. Na sestanku jo bil sklenjen naslednji začasni do- govor: Ciin se stavka kon&a, sprej- Advokat dr. Goričan AIojz je preselil svojo pisarno iz Narodnega doma v Celju w v Ulico dr. Gregorja Zerjava 4-1 (prej Aleksandrova ulica) me cinkarna vse stavkujoče delav- stvo zopet v službo. Vodstvo cinkar- ne izplača delavstvu dvojno božični- oo in sicer prvi obrok pri prvem red- nein izplačilu, drugi obrok pa o bo- žiču. Vsebina tega dogovora je bila ob 17. sporočena stavkujočemu delav- stvu. Po daljšem posvetovanju je de- lavstvo odklonilo dogovor in skleni- lo, da bo nadaljevalo stavko. Delav- stvo je slejkopi'ej zbi-ano v tovarni. V pod jet ju vlada popoln mir. Ali je bilo pametno, da je delavstvo desavu- iralo svoje zastopnike in odklonilo dogovor, se bo kmalu pokazalo. c Franc Rebeuschegg na zadnji poti. V torek popoldne jo nastopil ugledni celjski hotelir, mesarski moj- ster in veleposestnik g. Franc Robeu- schegg pot v svoj postednji dom na mestnem pokopališču. Ob Kj.30 se je zbralo ob lepem solnčnem vreinenu pred mrtvašnico nad 1.0001 ljudi, ki so prispeli z avtobusi, avtoinobili in poš. Navzoči so bili tudi zastopniki obla- stev in uradov, člani mestnega sve- ta z županom, bivši člani niestnega svet-a in okoliškega občinskega odbo- ra, zastopniki Celjske mestne hranil- nice in mestnega avtobusnega pod- jetja, mestni uslužbenci, številni tr- govci in obrtniki iz Celja in raznib drugih krajev, zastopniki Zveze zdru- ženj mesarskih mojstrov za dravsko banovino, Združenja gostilničarjev in kavarnarjev, Združenja mesarjev in klobasicarj'Gv in Združonja pekov- skib mojstrov v Celju, predstavniki drugib organizacij, mnogo pokojni- kovih prijateljev in znancev ter ga- silci iz Celja, Gaberja in z Babnega z dvema praporoma, Po blagoslovitvi trupla sredi mnogib krasnih vencev in cvetja v mrtvašnici in cerkvenem obredu ob i-odbinski grobnici, ki ga je opravil opat g. Jurak ob številni asistenci, sta se poslovila od nepo- zabnega pokojnika celjski župan g. Mihelčič v imenu mestne občin-e in g. Zajc iz Ljubljane v inienu Zveze združenj mesarskih mojstrov. Govor- nika sta orisala pokojnikove osebne vrline in poddrt-ula njegove veal ike gospodarske zaslugo. Veličastni po- greb je bil najlepši dokaz, kako zelo priljubljon jo bil pokojnik med pre- bivalstvom. c Komemoracija po Miru černigo- ju. Kako je bil pokojni Mii'o Cerni- goj priljubljen, je pokazala Stevilna udeležba na kom-cmoraciji, ki jo je priredila celjska Soča dne 26. t. m. zvečer v Narodnem domu. Društveni prostor je bil nabito polu Sočanov, pokojnikovih prijateljev, akademi- kov. Komemoracije se je udeležil tu- di naš vneti zagovornik naših zasuž- njenih bratov g. vladni svetnik Emi- lijan Lilek. Poslovodeči podpredsed- nik g. Saksida se je toplo spominjal prerano umrlega Cernigoja. Akade- mik g. Zužič je v lepih, izbranib be- sedah opisal vsestransko, izredno marljivo in plodonosno delovanje po- kojnikovo pri Sokolu, v dijaških vr- stah in pri »Soči«, kjer je s posebno vnemo deloval na ideji za osvoboje- nje naših bednih bratov. Priporočal je vzonvega in zglednega pokojnega Černigoja v trajen spomin in posne- manje. Za g. Zužičom je govoril od- bornik »Soce« ter predstavil Cernigo- ja kot izredno vnetega in ognjevite- ga Slovenca in Jugoslovena — z du- so in tolesom vdanega domovini, ki nujno ])otrebuje vzti-ajnega dela zato, da se obvaruje in ohrani. Povdaril je, da njeg-ov spomin najbolj poča- stimo, ako bomo z isto vnemo delo- val i za tiste vzvišene ideale, za ka- t'cre se je Cernigoj žrtvoval. Pozival je mladino, posebno akademike, naj I primejo za delo tain, kjer je Cerni- goj prenehal, kajti samo premišljeno delo z jekleno vztrajnostjo more re- šiti naša težka vprašanja. S tem se blagemu pokojniku najlepše oddolži- mo. c Spominska maša. V ponedeljek bo leto dni, odkar so je dogodila v Levcu znana katastrofa celjskcga ga- silskega avtomobila. Ob priliki oblet- nico tragičrve smrti gasilskega orga- nizatorja g. Jerneja Vengusta bo v nedeljo 29. t. m. ob 8. zjutraj v mest- ni župni cerkvi spominska maša za žrtve te katastrofe. Prav tako kakor gasilec požar preprečuje &on&i bonbon kašelj PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB c Mašo zadušnico za pokojnim di- jakom celjske gimnazije Milanom Husom, ki je umrl v 1-etošnjih počit- nicah, jo bral v sredo zjutraj g. prof. KovačiČ v Marijini cerkvi. Maši so prisostvovali pokojnikovi sorodniki, profesorski zbor ter vsi dijaki in di- jakinjo celjske gimnazije. c Iz prometne službe. Gosp. Valen- tin Brence, višji kontroloi- na posta- ji Celje, je imonovan za višjega kon- troloi'ja (i. skupino na postaji Ljub- ljana -—glavni kolodvor. c Strokovna obrtna nadaljevalna šola v Celju. llčenci in učenkc dru- gih in ti'etjih razredov naj so zberejo v nedeljo 29. t. m. ob 8. zjutraj na šolskom dvoiišču. Zaradi dodelitve v posamezno oddelk-e in razglasitve ur- nika ter predmetnika je neobhodno potrebno, da je vsak učenec navzoč. Pouk v teh razredih se bo pričel v torek 1. oktobra. — Uprava. c Gostilničarska strokovna nada- ljevalna sola v Celju. Vpisovanje bo v torek 1. oktobra od 14. do 15. v pi- ^arni deške mefičanske sole. Šolo so dolžni obiskovati vsi vajenci in va- jenke gostilničarskega, hotelirskega in kavarniškega obrta. ki hivajo v Celju in okolici. c Drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju jo miuistrstvo za trgovino in industrijo dovolilo, da otvori tudi za I. razred paralelko. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 1. oktobra od 8. do VI. dopoldno v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. c Pevsko društvo »Oljka« prične zopet z rodnimi vajami v torek 1. oktobra ob 20. Vaje bodo v društve- nem lokalu v Obrtnem domu. Isto- tam se sprejemajo novi člani, ki ima- jo veselje do lepe nase slovenske pesmi. Vendar je sprejemanje uovih članov omejeno in traja samo do 15. oktobi'a. Dolžnost vseb dosedanjih Clanov pevcev je, da se vaj v bodoCe tofino in redno udoležujojo. c Odbor pevskega društva »Oljke« bo imel redno sejo v ponedeljek 30. t. in. ob 20. v Obrtnem domu. c Splošni šahovski turnir Celjske- ga šahovskega kluba se bo pričel v torek 1. oktobra. Razpisane so 4 na- grade. Kdor dobi dve tretjini vseh dosegljivih točk, se lahko udeleži glavnega turnirja. Vsak redni clan se lahko prijavi v kavarni »Evropi« z vpisom v poslovno knjigo. — Od- bor CŠK. c Velika trgatev grozdja bo v so- boto 5. oktobra ob 20. v Gozdni re- stavraciji v prid obrtnega tambui'as- koga zbora. Cisti dobičok je name- njon nabavi instrumentov. Na trgat- vi bo nastopil prireditveni župan z osobjeni, ki bo nudilo obilo smelia, c Starešinska organizacij a »Sloga« v Celju je imela pred dnevi I. redni občni zbor v Celjsk-em domu. Stevil- na udeležba je pokazala, da je bila ustanovitev starošinsko organizacije »Sloge« potrebna in koristna. Ta or- ganizadija združuje vse . nokdanje Clane dijaške organizacije »Sloge« na celjski gimnaziji. Doha prvega odbo- ra ni ustvarila z javnostjo skoro no- benih stikov. Naloga novega odbora bo v veliki meri, da pokaže tudi jav- nosti, da veje v vrstali omladine zdra- vejši duh, duh dela, tovarištva in društvenosti. Novi odbor se je kon- stituiral takole: Predsednik Zužič Savo, cand. iur., podpredsednik Ko- stanjšek Danijel, cand. iur., tajnik Vengust Karel, stud, iur., blagajnik Brence Otmar, stud iur., odborniki Grobelnik Avgust, abiturijont, Pe- stevšek Žarko, stud, med., Fink Mile, abit., Jerin Majda, abit, namestniki Šubic Mario, abit., Prekoršek Bran- STOV. 41. »Nova Doba« 27. IX. 1935. Stran 3. kd. abii., Pik Boris, stud. iur. N-ad- zorni odbor: Kalan Boris, cand. iur. Prekoršek Tugonrer, cand. iur., Kem- rov Ivan, davfiii uradnik. • • Mrkonjičev steg skavtov in pla- niak v Celju bo iin-ol vedno skupšči- n*> v nedeljo 29. 1. m. ob 9. dopoldne v \arodnoni donni. . žetev smrti. V celjski bolnišnici je umrl v četrtek 79-letni graditelj uinetnih mlinov Blaž Sajko iz St. Ju- ri ja ob juž. žel., v petek pa 9-letni splavarjev sin Jože Blek-ač s Sp. Po- brežja pri Heriri ob Savinji. N. p. v m.! Barve suhe in oljnate, razne emajle ter druge slikarske in mizarske potrebščine nudi po zelo zmernih cenah Ivan Ravnikar Celje o Avtobusni izlet iz Celja v Celo- vec. Ker se je zadnje Putnikovo po- lovanje z avtobusom občine Vitanj'C v Maria Zell v splošno zadovoljstvo izvršilo, priredi Putnik v Celju \n>- iioviio avtobusni i/Jot, v Celovec in na Vrbsko jezero v nedeljo 6. oktobra. Otlhod lavtobusa iz Celja okrog 5. iz_ prvA\ kolodvora, povratek istega duo okrog 22. Cena vožnje tja in nazaj ifJODin za osebo. Potni list in avstr. vizum ni potreben. Prijave sprejema do 3. oktobra pisarna Putnik, Celje, Trg kraljw Aleksandra 2, toi. 119. < Za mestne reveže v ubožnici jo zbral trgovee g. Franc Peč.uh 550 Din, ki jih je darovalo stalno omi/J^ v ho- telu »Pošti« lranvesto vcncii na groi> g. Franca. Kebeuschegga. >¦ Gabrskim ubogim sta naklonili rodbini g. Franca Pečuba in g. Ru- dolf a Novak a v Gaberju po 150 Din names to venca na grob gosp. Franca Bebeuschegjra. Sivilje za perilo dobijo delo na dom prl tvrdki FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Nainesto venca na grob g. Fran- ca Rebenschegga je podarila rodbina g. B. Gradta 100 Din gasilski in re- Sevalni četi v Celju. c Nočno lekamiško službo inia od 28. t. in. do A. oktobra kr. dvorna le- karn-a »Pri Mariji pomagaj«. *¦ Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo inia od 30. t. m. do 5. oktobra. IV. vod, reSevalno II. skup., inspekcijsko poveljnik g. Koschier. Sedem let za gnusen zločin Pred velikirn senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v to- re>k 19-letni posestnikov sin Franc Glonarič s Sedlarjevega pri Podčetrt- k\i zaradi posilstva, ropa in telesne poškodbe. Senatu je predsedoval s. o. s. dt-. Dolničar, obtožbo je zastopa) namestnik drž. tožilca Antipin, obto- zenca je zagovarjal odvc-tnik dr. l)o_ bovišek. V noci od 11. „a 12. avgusta, kma- lu po polnoči, se je 49-letna posestni- ca Marija PremelCeva na Sedlarjo- vem zbudila v svoji postelji, ker jo je nekdo udril s pestjo pO glavi. Pre- rnel6eva je opazila na postelji bosega in razoglavega moškega, ki je imel na sebi srajco in suknjič. Tepel.jo je. Posestnica je začela kričati, on pa je ¦venomer ponavljal: »Šuti, Suti!« Na- padalec ji je storil silo, nato pa je stopil proti vi-atom, pobral s kreden- ze litrsko steklenico in ukazal Mari- ji, naj prižge luč. Oim je prižgala vžigalico, tisti trenutek pa jo je moš- ki udaril s tako silo s steklenico po g-lavi, da s-e je steklcnica razbila. VJila se je kri. Potem je nasilnež stopil v vežo, se vrnil s koloin in vprašal Premelčevo, kje inia denar. Odgovorila mil je, da v omari in naj si ga sam vzame. On pa je zahteval, naj rim ona izroči denar. Dala mu je dva kovanca po 10 Din. Nato je stopil k oknu, da bi pri svetlobi ugotovil vrednost dob- ljenega denarja. Premelčeva je izra- bila priliko in skočila v vežo, odri- nila zapah na bišnih vratih, zbežal.i yi hiše in začcla kričati. Zloöinec je pritekel za njo, jo dohitel kakih 50 korakov od hiže, jo podrl na tla, pri- öel tolCi po njej s kamnom in jo je sunil v. iTožem. Ranjena od stekleni- ce na glavi je Marija Se krvavela, a zdaj jo je poškodoval še po desnem f)oku, po desni stran i prsi in po le- veni ramenu. V tem se j-e pripeljal inimo jieki voz in napadaler je po- begnil v noč. Premelčeva je pozneje povedala orožnikom, da je zločinec bil France Glonarič in da. se je splazil v njeno sobo skozi podstreSje. Orožniki so nažli na njegovem domu okrvavljeno srajco. Glonarič je pri razpravi tajil očitana dejanja, zagotavljajoč, da je bil usodno wot doma. Vendar se mu dokaz alibija ni posrečil. Obsojen je bil na 7 let robije, na plačlio 1000 Din povpreenine, ira plačilo stroškov sodnega postopanja ter zasebne od- škodnine v znesku 20 Din in še na 2000 Din za prestani stran. Glonari- c'ev zagovornik je prijavil T'evizijo in priziv. Gledaiišče Omogočite redno sezono celjskega gledališča! Zanimanje za letošnji glcdališki abonma v Celju je pod pritiskom zad- nje redukcije plač tako popustilo, da po dosedanjih prijavah odn. odpove- dib ni izgleda na redno sezono ter bodo morala ljubljanska gostovanja najbrž odpasti. Če se do razpisanega }T>ka 30. t. m. ne doseže zadostno šte- vilo prijav, bo morala, uprava. rnest- nega gledališča v Celju preklicati go- stovalno ponudbo Ijubljanske drarne in opere. Da se Veliko Celje izogne tej kui- lurni sramoti, pozivamo vse intere. sente, da se brez odloga odločijo za vstop v krog gledaliških tabonentov in se prijavijo v knjigarni »Domovi- ni« na Kralja Petra cesti. Sport Celjski derby SK Celie : SK Atletik Z napetostjo prißakovana podsa- vezna prvenstvena tekrna med SK Celjem in SK Atletiko se bo pri fiel a v nedeljo 29. t. in. ob 15.30 na igrišču pri »Skalni kleti«. Moštvo SK Celja bo nastopilo v izpremenjeni postavi in se pridno pripravlja za nedeljski nastop. Atletiki so sedaj v izvrstni formi, kar dokazujejo zadnji rezul- lati v Celju, Kranju in Mariboru. Na derbyju se nam bosta stara ccljska rivala predstavila kot enakovredna nasprotnika, zato bo tökma izredno zaniniiva in napeta — a gotovo tudi fair. Gledalce opozarjamo, da se vedejo v nedeljo med tekmo dostojno in sport.no ter pri navijanju opustijo vsak nedostojen izraz in izpad. lgral- ci in gledalci naj pokažejo brez izje- me, da pravilno pojmujejo pomen sport«: to bo dalo sportnemu Celju najlepše izpričevalo. Tekmo bo sodil g. Vesnaver iz Ma- ri bora. Ob 14. se bo priCela na istem igriš- Cu predtekina rezerv SK Cefja in SK Atletike. t SK Jugoslavia : SK Šoštanj. V nedeljo 29. t. in. ob 10.30 dopoldne se bo pričela na igrižču SK Jugoslavije pri Sp. Lanovžu prva jesenska drugo- razredna prvenstvena tekma in sicer nvod SK .lugoslavijo in SK Šoštanjem. Ker so moči obeli klubov precej \7.- enaßene, je prißakovati napete borbe. t 200. tekmo za SK Celje bo igral v nedeljo 29. t, m. g. Franjo Zupanc, ki je vzor zvestega člana, požrtvoval- nega igralca in resnega sportnika. Cestitamo! Pravi samo s tem znakom Ön Una Oko nosijo nepremočljiv TIVAPHUBERTUS Sokolstvo x Medžupne sokolske tekme v od_ bojki bodo v nedeljo 29. t. m. v Celju na dvoi'iscu mestivc telovadnice. Do- sedaj so prijavljene župe: Kranj, Ljubljana, Maribor in Celje. Teli te- kem se udeležijo prvaki gornjib žup 7. vsemi oddelki. Zmagovalci na ne- deljskili tekmali se udeležijo savez- nih tekem v Beogradu za naslov sa- veznega prvaka. Dosedanje prvenstvo je branil nekaj let mariborski Sokol Matica, vpražanje bodočega prvaka pa je še odprto. Tekme v Celju se priCnejo ob 13. Clanstvo in ostalo ob- činstvo se vabi na te zanimive tek- me. Vstop nine ni. x Okrožne tekme članstva v vseb oddelkih na orodju in laliki atletiki bodo pričele v nedeljo 29. t. m. ob 8. zjutraj v Celju in sicer za Clane n-a dvorišču Sokolskega doma v Gaber- ju, za eianice pa v mestni telovadni- ci. Tekme so bile prvotno dolocene na 22. t. m., a so bile vsled tragiene izgube br. Cernigoja odgodene za te- den dni. Tekme se udeležijo vsa bliž- nja društva, v viftjem oddelku pa ])o- leg Celja tudi društvo Trbovljc. Gospodarstvo g Uradno poročilo hnieljskega trž- nega nadzornika. 7, a I e c , 27. sep- tembra. Položaj zelo čvrst. Trgovina iftee predvsem tretjevrstno blago, ima uekaj naročil za bl-ago po 2(> in 27 Din ter kupuje prvovrstni, gladko-zeleni hmelj, ki ga pa imajo le še redki po- samezniki. Eno partijo takega bme- lja so davi prodali i>o ugodnih dobav- nih pogojih za cono 31 Din. Povpra- ševanle zelo živahno. Dobili smo tu- di na vpogled pri trgovcu V. p-odat- ke in korespond-enco, iz katere je po- vzeti, da bi bilo mogoče dobaviti naS hmelj v Nemčijo za ceno od 35 do 45 Din, (e bi bil naš centralni denar- ni v.avod pristal na to, da vzamemo za izvoženi hmelj deloma devize, (\v- loma bbago. Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalatije. strelovodne naprave Prevzema vsa « zgoral navedene stroke spadajota dela In popravila — Cene zmerne — Postrežba tolna in solidna g Uradno poročilo hmeljskega tržnega nadzornika. Žal^c, 20. sep- tembra. PovpraSevanje zopet znatno živahnejse predvsem po prvovrstnem in tretjevrstnem, bolj rdečem blagu. Izgleda, da lioče trgovska spekulaci- ja priti z živahnejšim povpraševa- njem po tretjevrstnem blagu do drii- govrstnega, ki bi se plačevalo po 22 in 23 Din in ki ga j-e še največ v Sa- vinjski dolini. Todia sanio cn trgovec v Žaleu je izvršil nekoliko kupčije za to ceno. V okolici Žalca so včeraj placevali za drugovrstno blago, ki je bilo pred kakimi 8 dnevi še po 20 Din, po 27 Din in je bil ta drugovrst- ni hmelj prodan kot prvovrsten. Pre- cejšnje število partij prvovrstnega hmelja so sinoči v Zalcu prodali po 29 do 29.75 Din, eno partijo pa po 30 Din. Govorilo se je tudi o neki kupčiji po 31 Din. Računi se, da je prodanega več kakor 80 odstotkov le- tošnjega pridelka. Ponudba spričo tega liialenkostna, položaj zelo čvrst. g Okrog 3000 vagonov jabolk bo prodanib letos v Sloveniji, v prvi vr- sti v Nemc'ijo in ČeŠkoslovaško. Ce- ne jabolk se gibajo na trgu med 1.50 in 2.50 Din. Kupčija z jabolki za izvoz je zelo živahna. Če računamo 2 Din kot povprečno ceno pri jabolkih, lali- ko pričakujemo, da bo Slovenija do- bila letos za jabolka okoli 70 milijo- nov dinarjev. Po svetu s štiri milijarde dolarjev potrošijo lot no v Združenih državab za zaba- vo. Od te ogmmnp vsot.e odpad'e na nakup otroških igrač 75 milijonov, na razno sportno orodje in predmete () milijonov, na fotografif.no opremo 250 milijonov, na nabavo cvetličnih semen 7 milijonov, na nakup svežih cvetlic 250 milijonov, na nakup god- b'cnih instrumentov 23 milijonov in na prehrano psov 40 milijonov dolar- jev. s Kri moškega vsebuje 75, kri Len- ske pa (SO odstotkov vode. s Povprečna dolgost človeškega življenja znaša 70 let. V tej dohi po- rabi človek 13 let za to, da izmenjava svoje misli z drugimi. Od teh 13 let odpade 6 let na razgovore mecl de- lorn, 2 leti na razgovor med jedjo in ft let na zabavne pogovore. V tem oziru ni nobene razlikv med moškim in ženskim spolom. Povprečno izgo- vorirno dnevno nad 18.000 besed, kar Stran 4. »Nova Doba« 27. IX. 1935. Štev. 41'.. znaša lotno skoro 7 milijonov besed. 23 let celotiiega življenja prebijemo v postelji, 20 let v brezposelnosti, (5 let porabiMM). zu zavživanje liraiie, 3 leta za učenje, 2 leti za umivanjo in 5 l«t za razmišijajije. s Tonaža vseh trgovskih ladij na svetu jc znašala ln.iii v deceinbru (54.9 inilijona registrskih ton, to je za f> rnilijouov ton nianj kakor leta 1931. Kljub tomu pa je bilo v pristaniščih š« vedno za 5.3 milijona ton nezapos- lenili ladij; v primeri z letoin 1932. pa se jc položaj vendarle izboljšal, ker je število nozaposlenih ladij padlo. s Konzum piva v Nemčiji se je po- večal v lanskeni poslovnem letu od 33.9 na 3<>.7 milijona hi, to je za 9.7%. s Najmanjši radijski aparat je ua- pravil nedavno 17-letni l'uski i/.naj- ditelj. Aparat je visok 5 cm in širok 10 cm tor sprejema. brezliibno. Kino Kino Union Celje. Petek 27., sobota 28. in ncdolja 29. .septembra: »V zla- tih okovih«. lzredno lep zvoČni vele- lilm. Divni posnetki iz Arg-entinije in a morj«, tor /iinskili poki'ajin v Lake Placidu. Vglavnili vilogali slovita umetnika, Joan Crawford im Clark Gable. (Jlasba: Herbert Stothart. Predigra: zvočni tednik. — V uedeljo 29. t. in. ob 10.30 matineja. Pone- deljek 30. septembra ter v torek 1. in srerto 2, oktobra: »Trafika«. Sijajna komedija po igri, ki jo je napisal Bus- Fekete. V glavni ulogi pred niosoci umrla slavna igralka Hansi Niese. Prfcdig-nft,: zvočrii tednik. »Ali hU" naročeuj na »Tronjbo za- jodnosti«? Ali Vam ug*a ce»i» 7 knjigarna in veletrgovina s papirjem Nalivna peresa v vseh kvalitetah, cena od Din 12'— naprej, z zlaürni peresi od Din 45"— naprej ! Za^ini odsrezki po večini od trdega lesa v suhem stanju po Din 12-— franko Celje dostavlja lesna indu- strija Miklaužina, Braslovče. Stalna zaloga suhih kolobarjev. Odda se velika praxa soba in feuhinja s pritiklinami in električno razsvetljavo v 1. nadstropju na ulico. KONRAD GORENJAK OOSPOSKA ÜLICA 28. Zahvala Ker nam je nemogoče, da bi se vsakomur posebej zahvalili za številne dokaze najiskre- nejSega sožalja ob nenadomestljivi izgubi, ki smo jih ob nenadni smrti našega ljubljenega soproga odn. očeta in sina, gospoda Franca Hebeiischegga prejeli od vseh strani, prosimo vse, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani, da sprejmejo našo globoko občuteno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem dragega pokojnika ter Stevilnim zastopnikom mestne občine, javnih uradov in korporacij, zadrug in društev za zadnjo cast, ki so jo izkazali pokojniku, za mnoge vence in za lepe, pokojniku posvečene poslovilne besede. Globoko sožalje celokupne javnosti nam daje tolažbo v naSi težki boli. CELJE, 26. septembra 1935. Žalujoča rodbina Rebeuschegg Usianovljena leta 6864. Pod stalnlm državnim nadzorstvom Celjska mestna hranimica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palaci pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamä poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Poinik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan četina. — Oba v Celju.