tehajn vmak Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tei. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 1S/II. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. PoStn; čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST P0MIM2M it. SO._ Ur NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzlone In abb. postale I. gr. ŠT. 154 TRST, ČETRTEK 16. MAJA 1957, GORICA LET. VI. SOVJETSKI UČENJAKI SO SE PRIDRUŽILI PROTESTU NEMŠKIH TOVARIŠEV Zakaj morajo prenehati poskusi z atomskimi bombami Ogrožen je obstanek človeštva in naših potomcev - Vsi opomini in pozivi fizikov in zdravnikov udarjajo še vedno ob gluha ušesa državnikov Vsem je še v spominu odločen protest, ki ga je 18 največjih nemških fizikov, med njimi štirje Nobelovi nagrajenci, objavilo proti Adenauerjevemu načrtu, da opremi vojsko Zapadne Nemčije z atomskim orožjem. Sloviti znanstveniki so pred domačo in svetovno javnostjo poudarili, da v tej stvari na žalost ne morejo in nočejo sodelovati z Adenauerjem, češ da se temu upira njihova vesi. Saj bi bodoča atomska vojna utegnila popolnoma uničiti »razmeroma majhno deželo«, kot je Nemčija. Medtem se je protestu zoper uporabljanje jedrnega orožja priključil ludi poglavar katoliške Cerkve. Pij XII. in skoro istočasno lov nagrajenec za mir dr. Albert Schvveitzer in francoski fizik Joiioit Curie, zahtevajoč, naj se nemudoma prepovejo vsi poskusi z atomsikimi in vodikovimi bombami. Proti nadaljnjim poskusom so priredili na Japo-ns(kem velikanske uličjie demonstracije in japonska vlada je zaradi najnovejših razstreljevanj v Sibiriji uradno protestirala v Moskvi. Ravno tako je Tokio najodločneje ugovarjal poslkusom, ki jih Angleži nameravajo v kratkem izvršiti v Tihem Oceanu. Uspeh je bil samo la, da so Angleži poskuse za nekaj mesecev — odložili! Najnovejše pa je, da se je pretekli teden priključila pogumni izjavi nemških učenjakov tudi sikupina ruskib atomskih -zna n st ve- sta naslovila sličen poziv na ves svet Nobc- nikov. Od hod vsesplošni odpor v svetu? Prv.i vzrok, zakaj se med narodi čedalje bolj širi odpor proti atomskim bombam, je njihova nezaslišana rušilna moč. Da se o tein uvenimo, zadostuje si priklicati v spomin dve imeni: Hirošima in Nagasaki:. Ko so Amerikanci 6. avgusta 1945 odvrgli na Hirošimo prvo jedrno bombo, se je večina mesta sesula v razvaline in od 280 tisoč prebivalcev jih je bilo ubitih 66 tisoč; se pravi domala vsak četrti človek. Druga bomba, ki so jo opustili na Nagasaki, je uničila polovico mesta ter usmrtila 40 tisoč ljudi. Ti dve ameriški bombi sla zadostovali, da je dotlej nepremagana japonska velesila morala na kolena ter se je na milost in nemilost predala zaveznikom. Medtem je pa jedrna znanost silno napredovala; poleg atomske so izumili vodikovo in tako imenovano 'kobaltovo bombo, kate-iib rušilna moč je 200-kral večja. Bomba, s katero so Amerikanci razdejali Hirošimo in Nagasaki, je torej v primeri z novimi iznajdbami prava —' otročja igrača. Z najnovejšim orožjem je mogoče v nekaj minutah izravnati z zemljo milijonska velemesta ter porušiti nasprotni državi najbolj cvetočo industrijo. Nemški fiziki so izjavili, da bi alomsiko bombardiranje utegnilo spremenili Nemčijo v kup razvalin. In takih grozotnih bomb imajo velesile'že v velikem številu nakopičenih v svojih skladiščih ter jih brez prestan.ka množijo. Najhujše pa je, da se je po mnenju učenjakov danes skoro nemogoče braniti pred lemi strahotnimi bombami. Nič ne pomagajo še talko globoka in trdna zaklonišča! Če bi izbruhnila vojna ter bi velesile odprle svoje atomske zaloige, bi se nad človeštvom razdivjal vihar vseuničujoče smrti in le Rog ve, koliko ljudi bi se ohranilo pri življenju. To je prvi razlog, zakaj se ljudske množice tako boje vojne ter obsojajo uporaho atomskega orožja. Vendar to ni še vse. Jedrne razstrelitve lahko ogromno škodujejo tudi zdravju ljudi, ki jih ni bomba zadela, ljudi, živečih daleč v tujih deželah. POGUBNI RADIOAKTIVNI ŽARKI S tem krvavoresnim vprašanjem se bavijo fiziki in zdravniki že več let, in sicer od marca 1948, ko so Amerikanci razstrelili prvo vodikovo bombo na otolku Ri-kini v Tihem oceanu in Rusi svojo v Sibiriji- V prejšnjih časih so ljudje tudi delali poskuse z bombami, vendar je bilo tedaj z eksplozijo vsega konec. Popolnoma drugače pa je z atomskimi izstrelki. Kadar se ti razpočijo, se vzdignejo v zrak brezštevilni prašni drobci, ki jih s prostim očesom nihče ne vi- di, a lahko ostanejo v ozračju dolga (leta. Nekateri drobci razpadejo v nič takoj, drugi po nekaj mesecih, tretji so pa neverjetno trdoživi. Znanstveniki so izračunali, da .traja po atomskem poskusu najmanj 30 do 40 let, predan postane zrak spet čist, kot je bil prej. Oblaki tega nevidnega prahu potujejo v višave in struje vetrov jih nosijo brez pre-stanka s seboj okoli zemlje. Lahki drobci se drže v visokih legah ozračja, težji se pa posebno ob deževju ali sneženih zametih spuščajo na Ila ter padajo v reke, v morje, na zemljo in rastline. Njihova posebnost je v tem, da izhajajo iz njih radioaktivni žarki. Ti sami na sebi niso škodljivi, alko jih je v zraku in v drugih stvareh v primernem številu, v takem številu, da jih človek lahko prenese. Zelo nevarni pa postanejo, ako jih je preveč. Tako je japonska vlada proti koncu aprila pozvala prebivalstvo, naj nemudoma poikrije vsa na odprtem razstavljena živila, da jih zaščiti pred radioaktivnim prahom, ki se je po zadnjih ruskih atomskih poskusili začel spuščati nad državo. Toda vse te zaščitne mere ne pomagajo nič, kadar leže prah v večjih množinah na morje, reke in zemljo. Ribe, ki požirajo prašek, postanejo same radioaktivne in uži-\anje njihovega mesa utegne biti zdravju silno škodljivo. Posebno škodljivo v deželah, kjer je riba glavna brana prebivalstva Zelo hudo je tudi, kadar se nevidni radioaktivni dro’bci zarijejo v velikih količinah na polja. Mi vsi sicer vemo, da bo jedrna sila, če jo bodo pametno uporabljali, močno koristila 'kmetijstvu ter neznansko pomnožila njegove pridelke, toda gorje, če bo radioaktivni prah padal brez nadzorstva in r poljubnih množinah na zemljo! Ogroženo je naše potomstvo Rastline, ki poganjajo iz takih tal, vsrkajo vase ta prah ter postanejo radioaktivne. Kakor je radioaktivna deževnica nepitna, tako utegnejo poslati tudi tovrstne rastline in njihovi sadeži nevarni in zato neužitni. ' Krave in druge živali, ki se rede od take trave in zelenjadi, sprejemajo v svoje tein radioaikitvne drobce in z njimi se s časom prepoji njihovo meso. \a človeka se prenese radioaktivnost že s tern, da pije mleko takih krav. In pri tem je treba pomisliti, da morajo ljudje od nečesa živeti, da se morajo braniti z ribjim in drugim mesom, z mlekom in zelenjavo. Kam bo zabredlo človeštvo, če se bodo zavoljo množečih se atomskih razstre- ljevanj okužila njegova glavna živila! Kakšne so posledice jedrnih eksplozij, se je v ostalem pokazalo na Japonskem že takoj po prvih poskusih. Radioaktivni žarki so prodrli v kosti in kri oseb. ki so se nahajale v bližini, ter jim povzročili težke in neozdravljive bolezni. V krvi so se začela silno množiti bela telesca ter udarila ljudi s krvnim rakom ali levkemijo. Nekaterim so težko obolela jetra, drugim vraniea alf slezena. pri tretjih je radioaktivnost prešla iz kostnih celic v mozeg. Najbolj strašne so pa posledice radioaktivnih žarkov na potomce. Na Japonskem se je po atomslkih razstrelitvah močno dvignilo (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA ZOLI SESTAVLJA NOVO VLADO Gronchi je poveril nalogo, da sestavi novo vlado, predsedniku Ital, kršč. demokracije Adoniju Zoliju, ki je predlagal za zunanjega ministra Pello, medtem ko naj notranje zadeve ostanejo v rokah Tambronija. Državni1 poglavar je želel, da, bi se tudi nova vlada oslamjala na štiristrankarsko zavezništvo med demokristjani, liberalci, republikanci in socialnimi demokrati, ki bi lahko mirno vladali, ker imajo v parlamentu večino. Toda republikanci so bili nasprotni, fcer hočejo ostati v opoziciji, in tako je misel propadla. Zatem je prišel predlog, da bi vlado sestavile tri stranke: demokristjani, liberalci in socialni demokratje. Ta načrt so pa odklonili socialni demokratje, ker se 'boje, da bi si škodovali v očeh delavstva1, ako bi se preveč tesno zvezali z liberalci, ikii so predstavniki italijanskih kapitalistov. Tako je tudi ta zamisel splavala po vodi. Zato se je Gronchi odločil, da naredi poskus z enobarvno vlado, sestavljeno iz samih demokristjanov. Ti pa v parlamentu nimajo večine in se bodo lahko držali na oblasti sa-ino na ta način, da bodo iskali od slučaja do slučaja pomoči pri nasprotnikih: zdaj se bodo oprli na levico, zdaj na desnico. Talko vladanje je seveda zelo negotovo in nestalno in zato je jasno, da se Zoli ne bo mogel držati dolgo v sedlu. Po mnenju starega politika don Sturza je glavna naloga Zolija, da pripravi nove volitve. VOJAŠKA POMOČ TITU Ko se je po obisku maršala Tita Sovjetski zvezi zdelo, da se Jugoslavija iznova približuje Moskvi, so Amerikanci čez noč ustavili pomoč v orožju, ki so jo dotlej dajali Beogradu. Sedaj so pa sklenili jo obnoviti ter dobaviti Titu 300 letal na reakcijski pogon, (kakor je bilo svoj čas dogovorjeno. Zunanji minister Dulles utemeljuje vojaško podporo Jugoslaviji z dvema razlogoma: najnovejši Titovi spori s Kremljem dokazujejo, da je Jugoslavija resnično »neodvisna od Sovjetske zveze«, razen tega je treba Tita okrepiti, da bo lahko povsem samostojen v razgovorili, ki jih bo imel v nekaj mesecih s kitajskim načelnikom Ču-En-lajem, ko bo ta prispel v Jugoslavijo. Ču-En-Laj ima baje nalogo, da naredi poslednji poskus, ali bi se Jugoslavija vendarle še dala priključiti vzhodnemu komunističnem taboru. ANGLEŽI IN NEMCI Odnošajd med Nemčijo in Veliko Britanijo so se zadnje čase precej poslabšali. To je bila deloma posledica sueške krize, med katero se Nemci niso strinjali s politiko, ki so jo Angleži vodili proti Egiptu. K temu je prišlo še to, da je Velika Britanija sklenila umakniti iz Evrope del svojih čet, ne da bi se prej domenila s svojimi zavezniki. Da bi poravnal ta nasprotja, se je angleški ministrski predsednik Macmillan podal z zunanjim ministrom Lloydom v Bonn na razgovore z Adenauerjem. Na večdnevnem sestanku se Adenauerju ni posrečilo prepričati Angležev, da bi ustavili umik svojih edinic iz Nemčije. Macmillan je izjavil časnikarjem, da bo Velika Bri- tanija do konca leta odpoklicala domov 13.000 mož, kaj bo prihodnje leto, bomo pa »še videli«. Ko so ga vprašali, ali je bil Adenauer s sestankom zadovoljen, se je Macmillan nasmehnil: »Nihče na svetu ni vedno z vsem zadovoljen«. S tem je priznal, da v Bonnu ni bilo doseženo popolno soglasje. V nekaterih važnih stvareh so se Nemci in Angleži pa vendarle zedinili. Za Adenauerja je zlasti pomembna uradna izjava, da je »eden glavnih ciljev britanske politike zo• petno zedinjenje Nemčije«, češ da je po prepričanju obeh vlad »resnična varnost v Evropi vse dotlej nemogoča, dokler ostane Nemčija razkosana«. Na splošno lahko trdimo, da so bili razgovori v Bonnu pretežno uspešni ter učvrstili sodelovanje med obema deželama. KARDINAL VIŠINSKI PRI PAPEŽU Pij XII je v torek sprejel primasa Poljske kardinala Višinskega in tri škofe iz njegovega spremstva. Razgovori so trajali precej dolgo in se bodo še nadaljevali. O čem so razpravljali, leži na dlani. Višinski je papežu podrobno tolmačil razmere v svoji domovini ter navedel vzroke, zaradi katerih se je z ostalimi škofi in duhovščino odločil, da podpre komunista Gomulko in z njim sodeluje. Sliko so gotovo izpopolnili ostali trije škofje, zlasti pa msgr. Koro-mans-ki, ki je vodil v imenu episkopata pogajanja z Gomulko. Kakšno je mnenje Pija XII., iz pisanja glasila Vatikana Osservatora Romana ni razvidno. V njem samo beremo, da je papež sprejel Višinskega in spremljevalce »z očetovsko naklonjenostjo« ter ob koncu podelil h j im in »vsemu ljubljenemu in zvestemu poljskemu narodu svoj posebni blagoslov«. »KAPITULACIJA« VELIKE BRITANIJE Londonska vlada je sklenila, da se podvrže pogojem, ki jih j'e Naser postavil za svobodno plovbo po Sueškem prekopu. To pomeni, da je lastnikom angleških parnikov svetovala, naj »začasno« plačujejo prevoznine Egiptu. Obenem je začel Macmillan pogajanja z Naserjem, da bi se z njim pobotal. Nekateri angleški listi pišejo, da je bil poraz vlade preveč očiten, da bi ga mogel Macmillan tajiti. Edino pametno je zato bilo, da ga je priznal in se po tem ravnal. Ni bilo drugega pametnega izhoda. Takojšnja posledica je bila, da so v Veliki Britaniji odpravili karte na bencin ter da je promet na cestah oživel. Dvignil se je spet tujski promet. Macmilllan hoče tudi obnoviti trgovino z Egiptom. Toda v njegovi stranki so nekateri drugačnega mnenja. Osem poslancev je izjavi lo, da je Macmillanovo dejanje »kapitulacija« pred Naserjem in da se zavoljo tega ne čutijo več vezane na disciplino konservativne stranke. DIVJA KMEČKA STAVKA V krajini Polesine stavkajo že 20 dni kmečki dninarji, zahtevajoč od posestnikov povišanje mezd. Ker se nekateri njihovi tovariši niso hoteli prikljtičiti stavki, so dninarji prešli k nasilnim dejanjem. Zažigajo kope in skladišča sena in slame, izrivajo iz zemlje sadike in ponekod so zastrupili celo vodnjalkle, da ni mogoče napajati živine. V kraju Canda so posekali 300 jablan. Posebno hude so ženske, ki pretepejo' vsakega stavkokaza, če jim pade v roke; ob Padu so s si- lo preprečile prevažanje delavcev čez reko, da bi ne mogli itii odbelovat posestva. Zastran stavke grozi nevarnost, da bo v Polesine propadla vsa rdeča pesa. Oblaslva so morala dvigniti na noge vso policijo, ki na motornih vozilih križari po deželi, da bi zatrla nasilja stavkujočib. VOJNA JE DRAGA REČ Z napadom na Egipt in še vedno trajajočimi borbami proti upornikom v Alžeriji so Si Francozi nakopali ogromna finančna bremena. Da bi se izvlekli iz gospodarske stiske, so sedaj prisiljeni povišati ceno bencina, telefonske pristojbine ter povrh vpeljati za 115 milijard novih davkov. COTY V VATIKANU Predsednik francoske republike Coty je zaključil svoj uradni obisk v Italiji. Rimsko prebivalstvo ga je sprejelo z viharnim navdušenjem in mesto je bilo njemu na- čast ponoči razkošno razsvetljeno. Pred odhodom je Cotvja sprejel tudi papež. Vatikanska godba je tedaj prvič zaigrala marseljezo, francosko narodno himno iz dobe velike revolucije. Pij XII. je odlikoval Cotyja z Redom Kristusa, ikii je najvišje viteško odlikovanje, s katerim' papež razpolaga. Ta red ima samo 5 živečih ljudi na svetu. Razgovor med poglavarjem Cerkve in predsednikom je trajal 3 četrt ure. O čem sla razpravljala, ni znano. Spremstvo je le opazilo, -kako je papež, ko je hotel Coty kleče poljubili njegov prstan, sklenil predsednika v objem. Pozneje je Pij XII. poudaril, da je bil sprejem »pomemben dogodek v zgodovini odnošajev med sv. stolico in Francijo«. Razmerje med francosko republiko, kjer sta že dolga' desetletja Cerkev in država ločeni, in Vatikanom se bo bržkone znatno zboljšalo. MESTO DOBITKOV Torino je za ljudi, k,i stavijo na nogomet, se pravi igrajo na »totocalcio«, eno najbolj srečnih mest v Italiji. Njegovi prebivalci so zadeli že velikanske dobitke, pred dvema letoma 50, 70 in celo 90 mili jonov. Tako se je zgodilo- tudi v nedeljo, ko je bila v državi izžrebana ena sama trinajstica. Zadel jo je 74-letni upokojenec Anton Albanese in prejel največjo dosedanjo nagrado1: 164 'milijonov lir. Albanese ni Torinec, temveč iz južne Italije. Če hočeš zadeti dobitek! v nogometu .in postati bogataš, preseli se torej v — Torino. BLAZNE DIRKE Pri avtomobilskih tekmah Mille miglia se je v nedeljo pripetila strašna nesreča. Dirkaču De Portago, ki je vozil s 300-kilometr-sko brzino na uro, je v bližini Mantove počila guma. Vozilo se je dvignilo v zrak ter treščilo v gručo gledalcev in od tod ga je zagnalo med ljudi na nasprotno stran ceste. Umrlo 13 oseb, med njimi 5 otrok. Večina italijanskih listov zahteva od vlade, naj prepove nadaljevanje dirk »na tisoč -milj«. KOLIKO JE LJUDI NA SVETU število ljudi na svetu naraste vsako let1* za 40 milijonov duš. V začetku leta 1957 jf bilo na zemlji več kot tri milijarde prebivalcev. DESET LET SMO LAHKO MIRNI Slavni vojskovodja maršal Montgomery, drugi poveljnik oboroženih sil Atlantske zveze, je dopotoval v Ameriko ter obiskal predsednika Eisenhoiverja. V nekem časniku je izjavil, da trenutno ni nobene nevarnosti, da »bi Rusija sprožila kak atomski napadi« proti zapadnemu svetu. Pristavil je, da je po njegovem prepričanju sploh »skrajno neverjetno«, da hi v teku prihodnjih deset let mogla izbruhniti kaka nova svetovna vojna. Eno desetletje torej po Montgomeryjevi misli lahko ponoči pokojno smrčimo v svojih posteljah. SMRTONOSNI ŽARKI Londonskega prebivalstvu se je v soboto polotila velika vznemirjenost zavoljo smrti 22-lelnega Johna Morbina. Mladenič je umrl za levkemijo, ki so jo povzročili radioaktivni žarki. V njegovem telesu so se pojavili isti znaki, kakor so jih zdravniki svoj čas ugotovili na Japoncih po napadu na Hirošimo in Nagasaki. In vendar se ni Morbin svoj živ dan oddaljil iz Londona! Iz tega sklepajo, da so vetrovi zanesli atomski prah iz Azije do Velike Britanije. Posebno občutljivi Morbin mu je prvi podlegel. Njegov potrti oče je izjavil: »Atomska izžarevanja so usmrtila mojega sina. Tako so rekli zdravniki v bolnici Sv. Tomaža, ki zatrjujejo, da on ni bil niti prvi niti poslednji, ker je londonsko ozračje polno atomskih žarkov«. Istočasno prihaja iz Sovjetske Rusije vesi. da je po zadnjem poskusil z jedrno bombo vbolelo v Sibiriji 200 ljudi. Vse to bi moralo odpreti državnikom oči, da že enkrat prenehajo z razstreljevanjem nesrečnih bomb. Odločitev je odvisna samo od volje desetorice ljudi, ki vodijo svetovno politiko. Če ne ustavijo poskusov, bodo osebno odgovorni za smrt vsakega človeka, ki ga bodo ubili radioaktivni žarki. DVE MARJETI Sestra angleške kraljice Margaret se je morala, kot znano, odreči ljubezni do polkovnika Townsenda, ker je mož že poročen. Podobno Marjeto imajo tudi v kraljevi družini na Švedskem. Ta princesinja Marjeta tudi nima sreče: zaljubila se je v angleškega lorda Viljema Douglasa, ki pa je brez denarja. Revež si služi kruh s tem, da igra klavir v nočnih barih. To je vzrok, da so sorodniki proti poroki. ROMANO MUSSOLINI Sin pokojnega diktatorja Romano je postal godec in ustanovil svoj jazz Trio Mussolini, s katerim je pTed kratkim nameraval nastopili v angleški televiziji. Tedaj se mu je pa pripetila neprijetna stvar: njegovega pomočnika, mladega princa Pignatellija, je caprla policija, ker se je izprijenec ukvarjal z mamili. Nastop je splaval po vodi, kajti Romano Mussolini ne more igrati na harmoniko in obenem tolči boben. PO 32 LETIH Pred dobrim tednom je skupina potnikov iz Torina obiskala Gorico in si ogledala tudi ogromno kostišče v prvi svetovni vojni padlih vojakov v Sredipolju. Med obiskom je stara gospa slučajno uzrla plošče z napisom: »Vojak Karlo VereelJi iz Torina«, in omahnila proti grobu, kot bi jo strela oplazila. Tu so namreč ležali zemeljski ostanki njenega moža. Dva meseca po poroki je moral zapustiti NOVICE mlado ženo, ker so ga poslali na soško fronto, od koder se ni več vrnil. Ves čas ni vdova vedela, kje je pokoipan. Šele po 32 letih ne je razjokala nad kostmi ljubljenega moža. VZORNA ŽENA V Meranu so izbrali kot najbolj vzgledno ženo Italije lepo .Silvano Bertacca ter ji dali 5 milijonov nagrade. Silvana je okusila trpko mladost, ker je bil njen oče slep. Kljub temu se je komaj 17-letna poročila s profesorjem, ki je še pred poroko zgubil vid. Vsi so ji svetovali, naj zaročenca zapusti, toda ona mu je v nesreči ostala zvesta: postala mu je sestra, prijateljica, žena in mati. Zaradi svoje nesebične in požrtvovalne ljubezni je bila tudi odlikovana in nagrajena. PREDRAGA PEVKA Na dunajski glasbeni festival so povabili tudi slovito italijansko pevko Meneghini Callas, ki naj bi pela v operi Traviata.. Za nastop je zahtevala približno 1 milijon in 250 tisoč lir. Toliko za en sam večer! Ker se je zdel Dunajčanom znesek po vsej. pravici oderuški, so pevko odklonili in povabili cenejšo- Virginijo Zeani. Lakomnost nekate-lih umetnic presega res že vse meje. KORISTEN OPOMIN V kanadskem mestu Ouebecu so si na prometnem uradu razbijali glavo, kako bi omejili nevarno dirjanje po ulicah. Mlad uradnik jo je stuhtal. Na njegov nasvet so na ovinkih namestili neznatne tablice z napisom: »Pozor! Za vogalom je cestna policija!« In glej, beseda policija je zadostovala, da so vozači zmanjšali hitrost, in število nesreč je padlo. (Nadaljevanje s 1. strani) število mrtvorojenih otrok, mnoge matere so povile namesto zdravih dojenčkov prave človeške — nakaze. V drugi polovici aprila je bilo v Ženevi mednarodno zborovanje zdravnikov, na katerem so dognali, kako radioaktivnost globoko vpliva na telesne in duševne lastnosti — bodočih rodov. Pri tem so se sklicevali na poskuse, ki ji ji seve niso delali na ljudeh, temveč na drugih živih bitjih. Tako' 60 na priliko obsevali miši in ugotovili, da se je zaradi tega znatno znižala življenjska doba staršev in njih potomcev. Radioaktivne snovi, ki so jih po enem obsevanju prevzeli starši, so bile še v telesih 27. pokolenja. STRAŠNA ODGOVORNOST DRŽAVNIKOV Človekova življenjska doba je kajpada ne. primerno daljša, 27 človeških pokolenj zavzema, če štejemo za en rod 30 let, več ko 6 stoletij. Nikjer ni torej rečeno, da bi pogubile posledice radioaktivnih izžarevanj oh razstreljevanju jedrnih bomb morale biti že danes živečim ljudem v vsem obsegu — vidne. Če se bodo atomske eksplozije nadaljevale in čedalje bolj množile, bodo posledice nosili v celoti šele naši — zanamci. Zgodi se lahko, da se bo s časom ves človeški MLADINSKA LITERATURA Po vojni izhaja vsake vrste tiska, ki kvarno vpliva na mladostnike. V Angliji je izšla pred kratkim še posebna knjižica, iz katere se mladina uči — hipnotizirati. Take bukvi-ce si je omislil tudi 14-letni John Hovvden. Kmalu je zbral okrog sebe krožek prijate-Ijev, ki so se hipnotizirali. Nekega sošolca je pri tem tako uspaval, da se fant ni mogel več prebuditi. Prepeljati so ga morali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki šele po 12 urah spet obudili. Policija je nadobudni krožek seveda razgnala. PLAVAJOČA RAZSTAVA Japonci so preuredili veliko trgovsko ladjo v plavajočo razstavo. Nanjo so spravili vse mogoče industrijske izdelke, od avtomobilov, električnih peči do najmanjših fotoaparatov. Razstavo, na kateri so številni strokovnjaki in zastopniki podjetij, so spustili v morje decembra in odtlej plava brez prestanka po svetu. UTONILA JE V VINU V velikem skladišču vina v mestu Aprilia je postrežnica Ada Maiero snažila hodnike nad globokimi cementnimi posodami, polnimi vina. Pri tem se je tako nesrečno spodrsnila, da je strmoglavila v cementni sod. Ker ni bil nihče v bližini, da bi ji hitro priskočil na pomoč, je v vinu utonila. LEPA NAVADA Črnci v Dahomerju imajo poseben način poravnavanja sporov med zakonci. Kadar se mož in žena skregata, stopita vsak v svoj kot koče z obrazom, obrnjenim proti steni. Nekaj časa molče strmita, nato pa mož trikrat glasno zavpije: »Saj sem res tepec!« Zatem se oglasi žena: »Saj sem res tepasta!« Naposled se oba obrneta ter na vse grlo zasmejeta. Prav lepa afriška navada! Ko se prihodnjič skregaš z njim ali z njo, stori tudi ti tako. rod zdravstveno pokvaril in popolnoma izpridil. Odpor svetovno znanih fizikov in zdravnikov proti bombnim poskusom je potemtakem globoko utemeljen in pravičen. Če vodilni politiki iz obeh taborov nočejo poslušati rotečih opominov strokovnjakov, jemljejo vsak osebno na svojo vest strašno odgovornost. Oni sicer tudi uvide vajo resno nevarnost, ki jo predstavljajo za človeštvo atomska razstreljevanja, a kljub temu brez pomisleka nadaljujejo svoje poskuse. Vsak trdi, da naj poskuse ukine prej drugi tabor in vali vso odgovornost na nasprotnika. Medtem drvi pa človeštvo v pogubo. Nobelov nagrajenec dr. Schvveitzer je napisal, da edino splošni pritisk ljudskih množic lahko prisili državnike, da izvrše svojo dolžnost. Bolj enostavno bi pa 'bilo naslednje sredstvo: vse člane ameriške, sovjetske in britanske vlade ter njihove družine bi bi- lo potrebno pripeljati v bližino kraja, kjer se ima izvršiti razstrelitev bomb, da prisostvujejo poskusu, ki so ga sami sklenili in zahtevali. Če bi se dalo to izpeljati, bi bila čez noč podpisana mednarodna pogodba o prepovedi takih poskusov ter hi se vse človeštvo globoko oddahnilo. Tak edino rešilen (ikrep je pa na žalost neizvedljiv. SL&pihi fr T'tznbliVfjn ŠKODA ZARADI POZEBE NA TRŽAŠKEM Nepričakovani mraz je v začetku preteklega ledna strašno škodoval trtam, povrtnini ler sadnemu drevju. Škoda pa ni bila povsod enaka. V Devinu in Silvanu skoraj ni bilo Silane; v Medji vasi so imeli le rahlo zmrzal, ki je ožgala približno za 10% trtne mPadiike. Mnogo občutnejšo škodo so utrpeli kmetovalci i/, Mavliinj, Šempolaja in bližnje okolice, v Saležu ter Zgoniku. V repen-laborski občini pa je zmrzal uničila vse trtne mladike in povrtnino. V vaseh Tržaškega brega tudi ni bilo večje škode, hudo pa je slana prizadela polja v ravnini, predvsem v okolici Dom ja. Sredi preteklega tedna so si oškodovane kraje ogledali predsednik pokrajinskega .sveta Gregorci ti, slovenski pokrajinski svetovalec Grbec, člani Kmetijskega nadzorni-•itva in naši župani. V petetk so se pa' na Re-pentabru sestali župani kraškib občin in vklenil i, da bodo skupno posredovali pri nblastvih, naj hudo prizadetim kmetom priskočijo na pomoč. Naj še omenimo, da so (kmetje marsikje kurili kresove po vinogradih, a žal povečini /irez uspeha, 'ker je mraz ponekod dosegel tudi 2 stopinji pod ničlo. Kaj mislijo obla-stva ukreniti v korist naših kmetov, nam še ni znano. Sodimo pa, da hi jih morala isckaikor vsaj oprostili davkov. BAZOVICA — GROPADA (Goveja jetika razsaja) Kraška živina je bila daleč naolkoli znana, da ne bojuje za jetiko. Ko pa je nedavno tega pokrajinski živinozdravniik odredil, naj se tudi pri nas uvede razpoznavno' cepljenje živine, so na žalost ugotovili, da je precej goved bolnih za jetiko. Na Bazovici, v Gropadi in v bližnjih vaseh se je cepljenje prav te dni končalo. Da pomirimo naše kmetovalce, povemo, da tovrstno cepljenje ni nobena novost, saj je v vseh naprednih državah celo obvezno, Iker se z njim zaščiti človekovo zdravje. Italija ga sicer doslej ni še uradno uvedla, toda v raznih pokrajinah in občinah ga živinozdravnici že nekaj časa izvajajo na lastno pesi. Zanimivo je na primer vedeti, da v Ameriki jetično živino takoj zakoljejo, država pa daje živinorejcu primerno odškodnino. Slično ravnajo tudi nekatere evropske države, kakor Anglija, Belgija, Nizozemska in tudi Jugoslavija. Tega v Italiji do danes še ni, najbrž zaradi tega, ker so potrebne milijarde, saj je jetika povsod močno razširjena, zlasti pa v Lombardiji, kjer je za lu-berlkolozo bolnih od 40 do 50 odstotkov živine. Bolezen razsaja zlasti v tistih krajih, fcjer drže živino stalno v. hlevih. . Za naše kraje je la pojav čuden, ker je znano, da se naša živina več mesecev v letu pase. Bolezen se je verjetno razširila: po kakem govedu, (kupljenem v Furlaniji, kjer jetika močno razsaja. Njen razvoj so pa pri na* pospešili tudi letošnje neugodne vremenske prilike in slaba krma. Gospodarjem svetujemo, naj ugotovljeno bolno žival odstranijo od zdravih; najbolje je, če j o- preineste v drug hlev. Priporočali bi celo, naj bolno govedo dajo v zakol, če bi to ne povzročilo preveč škode. Ugotovljeno je nadalje, da tele le redikoikdaj podeduje bolezen po materi. Vsekalkor je najbolje, če tele odstraniš od bolne matere kmalu po porodu. Današnji zdravstveni predpisi dovoljujejo, da se meso živali, bolne za jetiko, prodaja kot ostalo zdravo meso, bolne dele pa morajo v klavnici odstraniti. Za to skrbi živinozdravniik, (ki nadzoruje mesarjevo delo v Iklavniei. OPČINE Predpreteklo soboto in nedeljo sta Glasbena matica in Slovensko narodno gledališče uprizorili v Prosvetnem domu na Opčinah opereto Radovana Gobca »Planinska roža«. Obe ipredistavi sta privabili izredno veliko ljudi, tako da je bila dvorana obakrat nabilo polna. Med gledalci je bilo tudi neikaj (tukajšnjih Italijanov, ki so se prav tako od srca nasmejali šegavkn igralcem in pevcem kot mi. Mnogi udeleženci so izjavi- li, da bi prišli še drugič gledat predstavo, če bi se jim nudila priložnost. Razgovor naših Opencev se je nekaj dni pletel le okoli »Planinske rože«. Takih uprizoritev bi bilo potrebnih še več, 'ker bolj pritegnejo gledalce (kot običajne predstave Slovenslkega narodnega gledališča. Prav po tej poti bi mnogi prišli tudi do tega, da bi razumeli in vzljubili miselno globlja dela ter si izbrusili okus. Glasbena matica in Slovensko narodno gledališče sta \ redna vise pohvale za posrečeno pobudo. Želimo, da bi »Planinski roži« sledile še druge enako uspele operete in glasbene komedije, če ne v tej, pa v prihodnji sezoni. Pri bodočih predstavah hi bilo morda tudi možno popraviti razne majhne pomanjkljivosti (n. pr. v kostumih plesalk, ki niso bili ravno najelegantnejši). Vendar to ni motilo. Vse izvajalce in tudi plesalke moramo kljub teinu kar najbolj pohvaliti in jim biti hlaležni za izredni užitek, s katerim so nas presenetili in razveselili. Na zadnji seji tržaškega mestnega sveta, ki je bila pretekli peteik, je bil za novega Župana izvoljen socialni demokrat prof. Dulci. Na ožjih volitvah je namreč prejel 25 glasov, in sicer 2 več kot njegov tekmec Giamni Bartoli, za katerega so glasovali demokristjani, predstavnik liberalcev in oba monarhista. Dueija so poleg socialnih demokratov podprli vsi levičarji s komunisti vred. Republikanci, fašisti in dir. Agneletto i-o pa oddali bele glasovnice. Taikoj po izvolitvi je novi župan izjavil, da iz mnogih razlogov ne more prevzeli odgovornega mesta in da odstopa. Socialnodemokratska stranka je namreč postavila Dul-pijevo kandidaturo satu o zato, da bi preprečila sestavo enobarvnega, to je čisto demo-krščanskega občinskega odbora. Ta hi bil po njihovem za občino škodljiv, ker bi ne užival zaupanja večine mestnega sveta. To je po mnenju socialnih demokratov še> zmeraj dosegljivo. Zadostovalo bi, da se demokristjani sporazumejo s tako imenovano demokratično levico ter sprejmejo neikaj njenih osnovnih socialnih in gospodarskih zahtev, kakor so na priliko prosta cona, pravičnejša davčna politika, primerno zastopstvo vseh [ DEVIN ■Slikovite pečine, ki se med Devinom in Sesljanom več sto metrov navpično dvigajo nad morjem, so bile preteklo nedeljo prizorišče enega najbolj presunljivih poskusov samo-mora, ki bi se bili kdaj pri nas pripetili. .V tem divje romantičnem kraju, ki mu domači-.ni pravimo »Na stenah«, je namreč namerava. Ui'končati svoje dni 25-letna Tržačanka Lueil-la Baldi. Okrog 14. ure so nekateri izletniki, ki so se nahajali v borovem goizdu, raztezajočem se vzdolž obale, opazili mlado dekle, >ki se je zamišljeno sprehajala ob obronku bližnjih strmih pečin. Nenadoma sto pa zaslišali klice na pomoč, katerim so se takoj odzvali. Ko so dospeli na rob prepada, se jim je nudil grozen prizor. Več ko 30 metrov pod njimi je v močno razraščenem brinje-vem grmu ležalo dekle ter se obupno opri-jemalo vej, da hi ne zdrknilo v nad 100 rne-Irov globoik prepad, ki se je pod njo odpiral. Dva mladeniča sla takoj splezala do dekleta ter ji nudila prvo' pomoč, medtem ko so ostali poklicali policijo in gasilce. Ti so jo pritrdili na vrvi in jo po dvournem napornem delu potegnili iz brezna. Deklo so prepeljali v tržaško bolnico, kjei 6e bo moralo zdraviti približno mesec dni. Izpovedalo je, da se je nameravala usmrtiti zaradi nesrečne ljubezni. Božja previdnost pa je njen nerazsodni sklep preprečila, taiko da je na njeno samomorilno pot postavila brin jev grm, ki je nesrečnega de/klet a rešil gotove in strašne smrti. OBVESTILO REJCEM BIKCEV živinorejce opozarjamo, da bo prihodnji mesec redni spomladanski pregled bikcev. Kmetovalce obveščamo tudi, da zakon ne dovoljuje reje nad 10 mesecev starih bikcev ali takih, za katere nisi še vložil prošnje za potrditev. Kdor ima v hlevu bika, ki bo junija izpolnil 10 mesecev, naj na županstvu vloži do konca maja prošnjo in naj jo naslovi na Pokrajinsko komisijo za potrditev bikov - Trst, ul. Ghega 6-1. Prav isto naj narede živinorejci za že potrjene bike, ki pa morajo junija bili ponovno pregledani. Prošnjo izpolniš na obrazcu, ki ga dobiš na županstvu. strank v občinskih (komisijah in podjetjih itd. Kol drugi vzrolkl svojega odstopa je Dulci navedel, da so zanj glasovali komunisti, katerih glasovi da so bili odločilni. Če bi ostal, hi bil torej nekak (komunistični župan. Na koncu je izrazil prepričanje, da bo v bodočnosti kljub vsemu prišlo do sporazuma med katoliškimi im socialističnimi delavci. To j« bil namig, naj demokristjani predlagajo za župana novega človeka tor žrtvujejo Marto-lija. Modlom jo bil Ikonec preteklega tedna občni zbor tržaške dernokrščaniske stranko, na katerem so razpravljali tudi o krizi mestnega sveta. Zdi se, da je Bartoli sam umaknil svojo kandidaturo, čeprav se jo v poslednjem Irenu liku priključil tako imenovani »demokratični iniciativi«, to je skupini, ki je te dni strmoglavila dosedanjega tajnika prof. Reden tu Romana, ki ga Slovenci ravno tako kol Bartoli ja prav gotovo nimamo v dobrem spominu. V sredo ho mestni svet najprej razpravljal o odstopu Dulci j a in ga bo verjetno sprejel. Doslej ni znano, 'ko.ga nameravajo, demokristjani predlagati za župana. Novi tržaški župan je odstopil STEVERJAN Domače in goriško SKPD sta na dan prvega maja imela veliko prireditev med našimi lepimi borovci. Slavja se je udeležilo precej Goričanov in tudi nekaj Tržačanov. Najprej so »druženj pevski zbori pod vodstvom pevmskega organista g. Franceta Valentinčiča zapeli venec narodnih pesmi. Ob koncu so pa združeni pevski zbori iz Perne, Št a n dr ež a, Rupe, Jazbin in Števerjana pod vodstvom domačega organista g. Hermana Srebrniča izvajali Jerebovo1 »Smo fantje z vasi«, Vodopivčevo »Po-bratimijo« in Filejevo »Jaz pojdem med polja«. Pred tem je še spregovoril g. Kraner o dr. Janezu Evangelistu K roku in njegovem zgodovinskem posilanstvu med Slovenci. Po govoru je dramatski odsek goriškega SKPD odigral Molierovo komedijo Scapino-ve zvijače, ki jo je režiral g. Maks Komac. Igralci so se dobro odrezali, vendar 'bi bil potreben zvočnik, kajti kljub vsemu njihovemu hvalevrednemu naporu, jih vse občinstvo ni razumelo. Požrtvovalnemu duhu prirediteljev, pevcev in igralcev naj gredo naše čestitke. V nedeljo se jc na ovinku pri orožniški postaji precej težko ponesrečil 26-letni zidarski pomočnik Cvetko Kavčič s Peči. Na ovinlku pri postaji se je zakadil v njegovo vozilo pes, nakar je vozač izgubil ravnotežje. Zatradi nasutega grušča je zletel z vozila in se pobil po glavi. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer so ga zdravniki pridržali na opazovanju. Vsi mu želimo, da bi kmalu popolnoma okreval. Predpretelkdo nedeljo je bila izredna seja občinskega sveta, na kateri so občinski možje razpravljali zlasti o gradnji otroškega vrtca ob naši ljudski šoli. Zemljišče je v glavnem občinsko, le majhen del stavbenega prostora so morali odkupiti od zasebnikov , da se omogoči dohod moramo na vsalk način nastopiti proti tem škodljivcem: oškropiti jih je treba s svinčenim arzenatom ali gesarolom. Ker se pa vsi metuljčki ne razvijejo istočasno iz bub (to traja vise do konca junija), moramo škropljenje ponoviti vsakih 10 dni vse do konca junija. Le lako uničimo ves prvi rod. Poškropiti pa ne smeš samo jablan in hrušlki, temveč tudi breskve, slive, češplje, marelice in tudi orehe. Za to delo je priporočljiv gesarol. TOVARNA Jhitfieie JKRM1N - CORMONS TELEFON ŠT. 32 lidelnje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhinje itd. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči ui solidno delo. V j— C^porini pregled VELIK DAN JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETA V lepem sončnem popoldnevu smo se v nedeljo napotili proti stadionu Dinama v Zagrebu z bojaznijo, da bomo prisostvovali le srečanju dveh trdnih obramb in dveh neučinkovitih napadov. Stadion je bil nabito poln ,saj se je tekme udeležilo nad 45 tisoč gledalcev, od katerih jih je bilo 4000 iz Italije. Z igrišča pa smo se vrnili z globokim vtisom, da smo bili priča velikemu dogodku, veliki zmagi Jugoslavije, ki je do tal porazila italijansko državno moštvo. »Sei a uno« so Zagrebčani z neprikritim za dovoljstvom vpili proti številnim italijanskim avtomobilom ter v potrdilo izida kazali po šest prstov. V nedeljo je bil zares velik dan za jugoslovanski šport, saj so domači skromni igralci pokazali dvajsetkrat bolje plačanim Italijanom, kako je treba igrati moderni nogomet. Po tako velikem uspehu bi bilo odveč poudarjati, da so Jugoslovani zmago povsem zaslužili. Takoj po začetnem udarcu so domačini prevzeli vodstvo igre in ga obdržali do konca. Srečanje se je pravzaprav spremenilo v neprestan napad »belih«, ki so zabili vrsto nepozabnih golov, številni italijanski navijači so morali že v začetku umolkniti in začudeno gledati, kako se pred njihovimi očmi oblikuje eden največjih porazov v zgodovini italijanske- JUGOSLAVIJA — ITALIJA 6:1 (3:0) Gole so dosegli — Za Jugoslavijo: Zebec v 11. minuti, Milutinovič v 27. in Lipošinovid v 41. minuti prvega polčasa ter Milutinovič v 3., Rajkov v 4, in Vukas v 35. minuli drugega polčasa. Za Italijo: Cer-vato Z enajstmetrovke v 11. minuti drugega polčasa. JUGOSLAVIJA: Beara; Spajič, Crnkovič; Mitič, Krstič, Boškov; Rajkov, Milutinovič, Zebec. Vukas, Liposinovič. ITALIJA: Lovati; Magnini, Cervato; Chiappella, Orzan, Segato; Boniperti, Gratton, Virgili, Montuori, Prini. Sodil je Ceh Mačko. ga nogometa. Sličen izid so Italijani doživeli pred davnimi 33 leti, ko so v Budimpešti bili poraženi s 7:1. Toliko opevana obramba Fiorentine, ki je državnemu moštvu dala kar 9 igralcev, se je takoj v začetku zrušila zaradi silovitih in hitrih prodorov jugoslovanskih napadalcev. Italijanski napad sploh ni obstajal in je čast svojega moštva moral ponovno rešiti branilec Cervato. Bolje kot v Torinu Jugoslovani so igrali bolje kot v Torinu. Napad je bil tako učinkovit kakor že dolgo ne, saj je kar šestkrat potresel nasprotnikovo mrežo in bi jo lahko še večkrat. Gledalci so z navdušenjem spremljali dogodke, ki so se bliskovito vrstili na zelenem polju. Junak dneva je bil to pot plavolasi Milutinovič, čigar igra spominja na Kocsisovo, saj je povsem zmedel branilce. Vse moštvo je bilo popolnoma vi-grano, nogometaši so se otresli individualne igre ter pokazali, kako je treba izvajati WM sistem. Vsi so natančno izpolnili naloge, ki jim je zaupal zvezni trener Tirnanič, ter pokazali tiste odlike, ki jih vsakdo upravičeno pričakuje od članov državnega predstavništva. Jugoslovani so dosegli tako velik uspeh predvsem zato, ker se niso kakor po navadi zgubljali v zamotanih in prefinjenih kombinacijah, temveč so po najkrajši poti, in sicer preko kril prodirali do nasprotnikovih vrat. Bleščeča zmaga nad dvakratnim svetovnim prvakom je toliko več vredna, ker je prišla nepričakovano. Zdi se, da so Jugoslovani preboleli dolgo krizo in da lahko z velikim upanjem gledajo na bodoče svetovno prvenstvo. Res je sicer, da ena lastovka ne naredi pomladi, a v Jugoslaviji je toliko zares dobrih nogometašev, da bi ji ne bilo težko sestaviti dve enakovredni državni reprezentanci. Za tamkajšnje nogometaše je namreč značilno, da z neverjetnim znanjem obvladajo žogo in da so telesno dobro pripravljeni. Njihova prefinjena tehnika jih celo prevečkrat tako prevzame, da pozabijo streljati v gol, kar pa je pravzaprav končni cilj nogometne igre. Jugoslovani si bodo že prihodnjo nedeljo po tekmi s Češko na jasnem, ali je bila zmaga nad Italijo začetek nove, svetlejše dobe jugoslovanskega nogometa. O italijanski reprezentanci smemo upravičeno trditi, da je na zagrebškem stadionu v nedeljo nudila povsem verno sliko današnjega laškega nogometa. Izkazalo se je, da tudi še tako prefinjena obrambna taktika prav nič ne pomaga, če igralci nimajo najosnovnejših pojmov nogometne tehnike. Laški igralci so poleg tega izgubili tisto razboritost in voljo, ki sta bili tako značilni za nekdanje »azzurre«. To med drugimi že dolgo trdi Vittorio Pozzo, eden najbolj uglednih športnih novinarjev in vodja laške reprezentance, ki je dvakrat zaporedoma osvojila svetovno prvenstvo. Italijanski listi so te dni začeli tudi hudo napadati voditelje bogatih klubov, češ da razmetavajo težke milijone za nakup tujih igralcev, namesto da bi ta denar uporabili za vzgojo domačih nogometašev. Časopisi obenem ostro žigosajo laške trenerje, ki v čedalje večjem številu uvajajo brez potrebe vsemogoče obrambne taktike, in obenem poudarjajo, naj se nogometaši zavedajo, da ne igrajo samo za denar. Ce bo po teh opominih italijanski nogomet krenil na boljšo pot, bo marsikdo v bodoče blagoslovil veliki poraz v Zagrebu. O nedeljski tekmi bi lahko še mnogo pripovedo vali, toda zaradi pomanjkanja prostora naj povemo le, da ne bomo nikdar pozabili bleščeče zmage jugoslovanske enajstorice in predvsem mojstrske igre Milutinoviča, Vukasa in Beare, ki brez dvoma sodijo med najboljše nogometaše na svetu. D. T. ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo — V nedeljo so se zaključile kar štiri etapne dirke, in sicer: po Španiji (1. Lorono-špa-nija), po Rornandski Švici (1. Forestier-Francija), po Nizozemski (1. Van Looy-Belgija) ter po Luksemburgu (1. Saint-Francija). Na vrsti sta bili tudi dirki po Piemontu ter za Veliko nagrado pokojnega kolesarja Stana Ockersa. Prvo mesto sta osvojila Italijan Ciampi in Belgijec Impanis. Avtomobilizem — Tudi letos je svetovno znana dirka »Mille Miglia« zahtevala 13 žrtev (med temi tudi znanega vozača Spanca De Portaga). Zmagal je Italijan Taruffi na vozilu Ferrari. Nogomet — V nedeljo je Italija žela še drugi poraz, in sicer v Pescari. Državna reprezentanca Eg*P‘ ta je z izidom 1:0 porazila italijansko »B« moštvo. OHO, KAJ PA Z£ TO? IZPOD ...DA, POD KLOPJO SE NEKAJ PREMICA! KLOPI v SOSEDNJI CE* ZVITOREPEC., _ KAL"'12 SREČEN Sl. DA VIDIC V JEČI ?! RAJ SE Tl TE ZMEŠALO? JAZ Dl LE RAD VEDEL, RDO ME 3£ VTARNIL VANJO'. POSTI TO, DRAGEC/TO SEDAJ NI VAZNO.TO IMAŠ KLJOčTpoTIUEM ODKLENI,NATO PA ORRADI SPE IČEMU STRAŽARJU RL3UČ.E IN ODPRI CE MENI _ RL3UČ MOJE CELICE IMAŠ?..TOREJ Sl ME Tl... STRAŽAR JE ZASPAL ROT KLADA-RAJ NAJ STORIM? E J, RO BI BIL ZVITOREPEC V SO ik£S JE IZPOD LICI PRILEZEL ZVITOREPEC JE. SRRIL SE JE! SEDN3I CELICI, BI BILO VSE TARO ENOSTAVNO... s. EJ. BRATEC, PARO SEM VESEL, DA TE TO NAJDEM!' T£ NISO OD VPILI a „ iin.Vp .NATO SE JE PO PRSTIH PRIBLIŽAL SPEČEMO JEČARJU IN MU IZ MAVNIL KLJUČE IN PIŠTOLO..., BRz.TRDONJA! SICER BI T£ M RAL ZDAJ JAZ POSTITI MALO V RLETVl,DA BI VIDEL, KAKŠEN' UžITEV JE TO! NO,N DOVOLJ JE BEŽIVA! Tl? TISI ME MAUNIL PO GLAVI?! ZVITOREPEC JE VZEL KLJUČ IN OPREZNO ODKLENIL VRATA SVOJE LICE.. TIHO BODI ZDAJ! SEM SE PAČ ZMOTIL ...VSAJ POD VISLICAMI SE NE VRE SAJVA! ODKLENI!.. PIJAN 1s* —H MED TEM JE ČRNI KAVBOJ PRENAŠAL SVOJE ZAViADE V NOYO SURI VALl&fiE.-./V 'v>>' —H PRESNETA REč! ČE SE ZVITOREPEC NI UBIL V PREPADU, Ml LAHKO ŠKODI, VER POZNA MOJ -< BRLOG POD SLAPOM... ČIM PRE5 MORAM DRUGAM!, ŠE ENKRAT SE VRNEM, PA BO VSE ZLATO NA VARNEM. POTEM PA NAJ VAR PRIDEJO, HOHO.. Z VABIM JIH V SVOJO STARO VOTLINO, POTEM PA PRIŽGEM DINAMIT IN...BUMM! HO,NO, HO,TO BO POGLED! KMALU STA BILA IZVEN MESTA... KAR SE DA TIHO STA SE SPLAZILA IZ ZAPORA IN Sl POISKALA KONJA NIKJER NI ŽIVE DUŠE. V6I SO SLI NA TRDA BO PREDLA ČRNUHU. PO SEBNO ZDAJ, KO GA BOVA MIDVA PRIJELA ZA VRAT... DOBER NAČRT LOV ZA ČRNIM KAVBOJEM Q -.... SSSB&e— -_____ n s / s Znanci ob vsem Baškem jezeru so Imenovali rodbino Toma Vr-biča »srečno družino«. Vrbič je pri vsej svoji skromnosti rad pritrdil temu imenu. Bil je v najlepših lejih; petdeset jih je čvrsto nosil in je bil daleč znan kot dober pisatelj. Denarnih skrbi ni imel, 'Mer so njegove romane založniki prav radi sprejemali. Doma ga je vedno pričakovala ljubezniva gospodinja. Tudi zastran treh svojih otrok se ni imel kaj pritoževati. Česa naj bi si torej še želel? Tomo Vrbič si je potisnil na tilnilk pokvečeno tropsko čelado, drag spomin na nekdanja potovanja po Afriki, ter si je udobno prižgal dišečo cigaro. Počasi je polzel njegov pogled po obrežju jezera. Čudovita, la poletna tišina; le od daleč se sliši življenje v oddaljeni vasi. ptičje čivkanje oživlja krasni dan. Pisatelj je sedel sredi jezerskega zaliva precej daleč od brega na lesenem splavu, ki sta ga bila stesala skupaj s sinom. Tu se je moglo lepo pisati in sanjariti! Splav je spočetka služil le kopalcem. Ko so pa domači spoznali, kako ljub je ta kotiček hišnemu očetu, so mu ga kar prepustili, »Pesniški kot«, so ga imenovali. Na deske so pod velik sončnik postavili mizo in pletene stole. Pisatelj je udobno stegnil noge in gledal za kolobarčki dima. Jezero je bilo mirno kot zrcalo. — Vrbiča je iz tihega razmišljanja zdramilo močno guganje. Kako neki v tem brezvetrju? Ko je pa guganje postalo močnejše, je na robu splava opazil dvoje rok, potem glavo in ogorela ramena. Aha — se je namuznil, Gabi! Oče je nekaj trenutkov še ves razmišljen gledal v hčer. ki se mu je poredno smejala: »Čemu tako prodirljivo strmiš?« Gabi je imela sedemnajst let. Bila je živahne ter odločne narave, skoraj južnjaški tip. Zavihtela se je iz vode na splav. »Domov pridi. Kava je že na mizi.« Potem se je obrnila in mahala proti travniku na bregu: »Halo, Vito!« Vrbič je pogledal (jakaj, kjer je delavec pravkar priganjal par volov pred težko naloženim senenim vozom. Za vozom je korakala sirokopleča postava sina Vita. Z roko je zamahnil proti očetu in sestri. Po je pomenilo, da razume in da bo kmalu prišel s čolnom ponju. TEDENSKI KOLEDARČEK 19. maja, nedelja: Peter Cel. 20. maja, ponedeljek: Bernardin 21. maja, torek: Feliks K. 22. maja, sreda: Emil, Milan 23. maja, četrtek: Janez de R. 24. maja, petek: Mar. P. kr. 25. maja, sobota: Urban I. VALUTA — TUJ DENAR Dne 15. maja 1957 si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 626—628 lir 23,75—24,50 lir 90—95 lir 152—157 lir 1660—1720 lir 147—148 lir 14—17 lir 146,50—147,50 lir 711—714 lir 4975—5125 lir RADIO TRST A Nedelja, 19. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — Antonija Curk: »Ugrabljena grofična« (II. del); 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba Franca Leharja; 16.30 Mus-sorgski: Slike iz razstave; 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Brahms: Koncert za violino in orkester; 20.30 Jacques Offenbach: »Hoffmanove pripovedke«, opera v 3 dejanjih; 22.40 Večerni ples. Ponedeljek, 20. maja, ob: 12.00 Življenje in svet; 12.55 Orkester Cergoli; 18.00 Schumann: Kvintet v B-duru, op. 44; 18.30 Iz začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Biografije slovenskih kulturnih revij; 22.15 Vokalni kvintet. Torek, 21. maja, ob: 12.00 Sredozemske države in dežele; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Krenek: Koncert št. 3 za klavir in orkester; 19.15 Zdravniški ve-dež; 21.00 Radijski oder: Frederik Lonsdale: »Drug veter«, komedija v 3 dejanjih. Sreda, 22. maja, ob: 12.00 Iz zgodovine zdravil-sLva; 13.30 Operne uverture; 18.00 Stohr: Sonata za flavto in klavir, op. 61; 18.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Italijansko povojno gledališče. Četrtek, 23. maja, ob: 12.00 Iz kraljestva živali; 13.30 Kmečka glasba; 18.25 Koncert tenorista Duša- na Pertota; 19.15 Sola in dom; 21.00 Dramatizirana zgodba — Ezio D’Errico (IV.) Mesto ponoči: »Nota, ki ubija« (Tretji del); 22.00 Nove knjige in izdaje. Petek, 24. maja, ob: 12.00 O vitaminih; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Mozart: Kvintet v g-molu; 18.30 lz začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Velika arheološka odkritja; 22.15 Stravinski: Ognjeni ptič. Sobota, 25. maja, ob: 12.00 Življenja in usode; 13.30 Pestra operna glasba; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 18.00 Koncert pianistke Silve Krašovčeve; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Kmečka godba; 21.00 Teden v Italiji 21.10 Schumannova glasba; 22.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester, op. 35. VPRAŠANJA IN ODliOVORI Vprašanje št. 372: Ali so res na svetu 1000 let stara drevesa? Kakšno starost lahko dosežejo? Odgovor: Kakšno starost lahko dosežejo živali, je skoraj natančno (Za vse vrste-ugotovljeno. Pri rastlinah moremo starost pa lc približno preceniti, ker natančnih zapiskov opazovanj zaenkrat še ni. Znanstveniki trdijo, da je baobab pravi Matuzalem med drevesi, ker dočaka do 5.000 let starosti. Na drugem mestu bi bila tista z 2.800 leti. Sledijo: olivno drevo z 2.000, hrast s 1.600, lipa s 1.150, cedra z 800, javor s 720, oranža s 630, kostanj s 600, macesen s 575, hruška s 400, cipresa si 350, brest s 335 in smokva z 250 leti. Vprašanje št. 373: Naročil sem iz inozemstva stare piščančke, rečeno je bilo križance med Leghor-nom in New Hampshirom, ki imajo izrazito rumeno kožo. Moji doraščeni piščanci pa nimajo izrazite rumene kože. Ali se je dobavitelj pomotil (po domače rečeno me »osleparil«), ali pa je kakšen drugi razlog, da ni koža tako rumena, kot jo želi trg. Odgovor: Barva kože pri piščancih ni odvisna samo od pasme, temveč tudi od prehrane. Za rumeno barvo je potrebno, da vsebuje krma določen odstotek rumene koruze in deteljine moke. Nekateri pe-rutninarji si pomagajo tudi tako, da dodajo krmi neki pripravek na podlagi »karotena« (pridobivajo ga iz rumenega korenja). Poleg tega je potrebno, da piščanci v zadnjih tednih pred prodajo uživajo mnogo sonca. MALI OGLAS Dvočlanska družina išče hišno pomočnico za nekaj ur dnevno. Ponudbe na Upravo Novega lista. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Franč>ška 20 Telefon 29-477 Gospodinjski kotiček KAVNI MADEŽI izginejo, če jih namažemo z glicerinom in nato izperemo v topli vodi. Ako je madež na volnenem blagu, namoči listi del blaga v slano vodo (žlica soli na kozarec vode). S svile pa izginejo madeži, če jih previdno drgnemo s svetlo flanelasto cunjo, namočeno v milnici. NI TREBA POMIVATI Amerikanke kupujejo večkrat že kuhano kosilo, položeno v papirnate krožnike. Ko pridejo domov, postavijo kosilo v segreto pečico in čez nekaj minut je kosilo pripravljeno. Ko pojedo, vržejo papirnate krožnike v smeli. OREHOVA TORTA V skledi zmešaj 10 dkg presnega masla, 4 rumenjake in 18 dkg sladkorja, da naraste. Nato primešaj 8 dkg zmletih orehov, 2 žlički črne kave, 15 dkg presejane moke, med katero si že prej vmešala pol zavitka pecilnega praška in 2 del mrzlega mleka. Zmes vloži v dobro namazan in z drobtinami potresen oblikovalnik ter speci. Pečeno in ohlajeno torto zreži na tri enako visoke plošče in jih namaži s čokoladno kremo. Nato jo sestavi in potresi s sladkorjem ter postavi na hladno. Torto serviraj s stepeno sladko smetano. DROBNI NASVETI — Cc hočeš hitro zlikati perilo, ga ovlaži s krtačo, ki si jo prej namočila v mlačni vodi in takoj likaj. — Ce ne želiš imeti vonja po ribah, ko jih pečeš, jih poškropi z mlekom ali z limoninim sokom. — Riž vsrkava vlago; zato bo nekaj zrnc riža v solniku preprečilo, da sc ti sol ne strdi v kepe. — Umazane fotografije najlepše očistiš s kosmičem vate, pomočenim v vazelin. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V soboto, 18. maja, ob 21. uri v Sv. KRIŽU Armand Salacrou ZGODBA ZA SMEH GOSTOVANJE GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA IZ KOPRA V soboto, 18. maja, ob 20.30 in v nedeljo, 19. maja, ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Morelo y Cabana DONA DIANA komedija v treh dejanjih in 5 slikah Prej pa je še z živahno kj-etnjo nažgal pipico. Lagodno je stopil proti bregu. Krasen dečko', la Vilo!, se je veselili Tonio. Zanj ni treba biti v nobenih skrbeh. V njem bo gotovo imel veliko oporo, Pljusk — cel slap miu je brizgnil na glavo. Gabi je z glavo naprej skočila v vodo. Prikazala se je na hrbtu in vpila očetu: »Zaplavam k čolnu, da ne bo Vita strah!« Z velikimi zamahi je že zginila [troti bregu. Malo vstran pod dolgo padajočimi vejami vrbe se je gugal mo-torni čoln Vrbičevih. Gabi je opazila, da jo je Vito že prehitel. Kot peresce je potegnil njeno vitko .postavo iz valov v čoln. Gabi se mu je v zahvalo obesila krog vratu in mu pritisnila poljub. Vito se je delal, kot da mu je neprijetna ta sestrina ljubezen: »Nikar ne bodi taka šema, Gabi. Saj nisva zaljubljenca. Tudi časa nimam. Pojdiva po očeta!« »Medved«, ga je zavrnila Gabi in se je ubogljivo stisnila na klopco. Šumeče je čoln zarezal brazde proti splavu. Gabi je vstala in vrgla z mornarsko spretnostjo1 vrv proti oče-lu. Tomo Vrbič je pobral strani rokopisa z mize in je skočil v čoln. Obenem je pozvedoval. kb je Vito- zasuknil čoln: »Končano s senom, Vito?« »Zadnja vožnja je že v skednju, očka.« Njemu je bil današnji dan prav po srcu. Delo pri senu ga je vedno veselilo. Vito je bil kmet z dušo in telesom. Oče mu je po dokončanih študijah na' poljedelski fakulteti prepustil domače posestvo. Fant je rad slišal, če so ga v hiši (klicali »naš kmet.« Medtem ko je Vito krmaril čoln proti bregu, se je Gabi ovila v kopalni plašč in se stisnila k očetu. Pazljivo ga je pogledala, nato brata. Končno je na glas povedala1: »Vesla kaj, mi smo zares srečna družina. Ena takih kot v očkovih romanih, mislim. Ti. očka, si glava. Častita glava, kaj ne, Vito? Mamica je pa naše srce. Miha je glasbeni um, jaz sem pa, no, iskra...« Vilo je tlesknil z jezikom. Prekinil je sestro kar s pipo v ustih: »No, in jaz kaj sem?« »Ti« je rekla Gabi, »si pa goli razum med tolikimi čustvenimi ljudmi. Pa naj ti ne bo kar nič žal. V idealni družini mora bili tudi eden talk,.« Še preden je mogel fant odgovoriti, je dekle poskočilo iti mahalo s kopalnim plaščem proti lesenemu pomolu ob bregu. »Mama nas že pričakuje.« Tomo Vrbič je z roko pozdravil, Vito je kar s pipo pomahal. Eda Vrbičeva. srce družine, se je zadovoljna smehljala. Tomo Vrbič je še nekaj razmišljal. Kaj je dejala Gabi? Da smo čustveni ljudje? Obrnil se je. Tam zadaj, precej daleč proti sredini jezera se je zibal splav. Tam jc tihota in mir. Dosti je že preživel in videl. Še več domislil kot pisatelj. Toda, ali se ne bo morda kaj spremen 11 o. »Ljuba nebesa«, je vzdihnil, »da bi vsaj ostali srečna družina.>( * * * Prav v tem času se je Miha Vrbič, glasbeni talent družine, ukvarjal pred poslopjem glasbene visoke šole v prestolnici s posebno zadevo. Na vse p ret ege se je trudil, kako bi v dvosedežni avto sošolca V i rgjilliu Novica spravil zaboj z velikim čelom. Končno je s pomočjo dveh lovnrišcv le šlo. Mihael se je še enkrat obrnil proti šoli. V toplem poletnem dnevu so bila \sa okna odprta. Nastavil je dlani v trobilo in zavpil »Adrijana!« Na oknu v prvem nadstropju se je prikazala lepa. temnolasa glavica. (I)aljc prihodnjič)