Leto VIII. Stev. 33.
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 20. aprila 1924.
Posamezna Stev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le trikrat na teden.) Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO.
Naslov za
Stane mesečno 25 Din, začasno 15 D. za inozemstvo 35 Din, začasno 20 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajd.
Reklamacije za list so poitn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Za pospešitev dnevnika!
Aprila bo izhajal .Naprej1* po 3krat ca teden ia kolikor bo tiskarna zmagovala delo, toliko številk bomo izdali, proti koncu meseca upamo, da bodo že po 4 Številke na teden in takoj ko pride še nekaj tiskarniških potrebščin, bomo imeli zopet dnevnik.
Naročnina se xato zvišuje in bo veljala:
15 Din za april, 20 Din za maj, 25 Din za junij
in naslednje mesece.
Kdor se bo čudil, da smo imeli prej dnevnik za 20 Din. zdaj bo pa veljal 25 Din. naj upošteva, da. če nam Korunovci niso mogli vzeti delavskih naročnikov, so nam pa vzeli inserate. posebno vse ban-čne inserate. Kakor je bilo na eni strani potrebno, da so nas zapustili Korunovci in bankarji, tako je na drugi strani potrebno da zdaj sami plačamo prostovoljno, kar so nam prej iz žepov na debelo jemali in našemu listu na drobno za inserate vračali. Lani smo prejeli za inserate 90.000 Din, letos ne bomo dobiU niti 30.000 Din. za 60.000 Din mam. na mesec torej 5.000 Din. Teh 5.000 Din ne moremo nadomestiti drugače^ moramo jih razdeliti na naročnike. Ta račun lahko razume vsak. kd^r ga premisli
—	Če se bo proletariat potrudil, izvršiti načelo .Svoji k svojim" tako. kakor so ga izvršile banke. Konsum, Kristan, Korun itd., potem bo tudi ta podražitev zopet odpadla: zbirajte naročnike in inserate. Naročnike dobite, če med delavstvom razširjate razredno zavest, inserate dobite, če ne nosite denarja h kapitalističnim bankam, zadrugam, trgovcem in mojstrom, ampak k tistim, ki jih ni sram v .Napre-ju“ povedati, da so in kje so.
Razsodišče.
Bivši socialistični teoretik je v » Socialistu", ki o njem trdi, da je edini socialistični tednik na Slovenskem (ni to zavestna laž?), sprožil predlog za nekako razsodišče, ki naj preišče gospodarstvo » Sloge “• Kot član sedanjega načelstva »Sloge" nimam ničesar proti temu predlogu, v kolikor gre za gospodarstvo prejšnjega vodstva, ker za to gotovo ne more sedanje načelstvo odgovarjati. Vidi se mi pa umestno, da dotično razsodišče, če se že res sestane, preišče obenem še druge stvari, ki so zopet nam nerazumljive in sicer še bolj nego prejšnje gospodarstvo »Sloge*, kjer je bil g. Uratnik zraven. Če se kdo izkaže za tako kavalirsko radodarnega, mu mora biti gotovo na mestu, da se razčisti še kaj drugega, kar bi bilo za delavstvo prav tako važno, če ne še bolj, nego je „Sloga" sama.
G. Uratnik je že večkrat o našem strankinem gospodarstvu izjavil, da bi rad vedel, odkod prihaja naš denar. Za nas, ki se ba-vimo s praktičnim socializmom, ne pa s teorijami, je odgovor lahek. Ni nam pa razumljivo, odkod prihaja naenkrat denar, ki ga bo treba potrositi za ono razsodišče. Se pred kratkim je sedanji kavalir jamral, da si niti hlač kupiti ne more. Le oglejmo si številke, o katerih on sam trdi da ne lažejo. Povprečno računano znašajo stroški nameravanega razsodišča sledeče vsote: vožnja 320 Din, izguba na zaslužku (ker je g. Uratnik mnenja, da se naj vrši preiskava pri deželnem sodišču, kar je le ob delavnikih mogoče) 280 Din, diete 200 Din, vse skupaj torej 800 Din in tukaj še ni računano eventualno prenočišče. G. Uratnik dobiva plače mesečno 1500 Din, ostane mu torej še 700 Din. Če vzamemo, da stane mesečna soba s perilom, recimo, 300 Din, mu ostane za hrano 400 Din ali
100 Din na teden ali 14‘50 Din na dan. Za to vsoto danes niti posebnega kosila ne dobi. Ker dvomim, da bi socialistična teorija napravila kogarkoli zmožnega tudi umetnosti gla-dovanja, prosim dotično razsodišče, da preišče to kočljivo zadevo. Železničarji ali državni uslužbenci bodo imeli svoj življenski problem takoj rešen, če bo mogoče dokazati, da lahko s 400 Din na mesec živiš. »Edini" socialistični tednik na Slovenskem naj takoj priobči ta izum in namah postane popularen, izginil bo vsak njegov konkurent, o pardon, saj jih ni, saj je „edini“! Splošno veselje bo zavladalo med proletariatom in slaven postane mož izumitelj.
Oprosti naj mi vsakdo, da sem tako ekonomičen in da v slučaju takšne požrtvovalnosti pri dotični komisiji predlagam še nekaj, da jo bodo polno izkoristili. Prosim torej, naj preišče, kako in kdo urejuje »Socialista" v prostorih strokovne komisije, ali ima tam svoje plačano osobje in prostor in kateri forum je delal za nastanitev tja in kdaj je dal dovoljenje. V tem oziru bi bilo namreč precej koruptne nemorale, če bi kdo samovoljno uporabljal strokovno osobje, čas in prostor v druge svrhe, nego so za delavski, težko zbrani denar plačane. In poleg tega bi bila še večja nemorala, da bi se za naš denar blatila stranka tistih članov, ki Strokovno komisijo tudi vzdržujejo. Ko je bil Svetek odgovorni urednik „Napreja“ se je moral temu odpovedati, danes pa, ko je vsa Strokovna komisija v službi političnega lista, se nihče ne zgane. Ali to gre?
Dalje predlagam, naj razsodišče ugotovi, kako da so upravni svetniki »Ljudske tiskarne" prenesli »edini" soc. tednik v tujo tiskarno in sicer baš tje, kjer izhaja »Delavec". Tudi tukaj je stvar interesantna. Pasivnemu »Socialistu" poleg aktivnega »Delavca" se tam najbrž bolje godi. Ker so vsi člani dotočnega razsodišča obenem člani Strokovne komisije, upam, da se bodo za vse to zanimali in da bodo tam prav demokratično sprejeti in podpirani. Lahho se tudi pozanimajo za to, kako da je pri štirih uslužbencih Strokovne komisije treba, da piše tedenske preglede za »Delavca" g. Kunaver iz »Jutrove“ okolice za 50 Din tedensko. Tako vsaj slišimo.
Neverjetno je torej, kaj se vse v imenu osvoboditve proletariata dogaja. v*e že mora veljati načelo javnosti in se je sprožila misel preiskovalne komisije, se torej lahko marsikaj pojasni, da se razblinejo yse tihe govorice. Le na ta način bomo prišli do one poštene konsolidacije, ki si je baš g. Uratnik tako želi. Z naše strani se nam ni treba ničesar bati in zato vsak dan lakko zakličemo:
»Grešniki, na dani"	J.	P.
Ne molite zlatega teleta!
[Lastnina je tatvina,]
Naša kultura temelji na krščanstvu. Krščanstvo temelji na judovski veri. Judovska vera ima pa svoj izvor v Mojzesu, ki je govoril z Bogom. Torej je naša kultura od Boga — ne? In ta naša kultura je stara nad 500C let in vseh teh 50f'0 let nas uči: »Ne molite zlatega teleta!’ O veliki noči pa hodijo neši krščanski ljudje v procesijah za zlatimi mon-štrancami in da ne bi izglfedalo to zlato nevarno, pravijo, da nosijo v njem živega Boga. Boga, tistega ki je prepovedal moliti zlato, tistegu so zaprli v zlato ia ga kažejo v zlatu. In to delajo v imenu
Jezusa, ki je še vse bolj odločno preklel zlato in bogastvo, in prav tega Jesusa so naredili za Boga, ki ga nosijo. V njegovem imenu hočejo odrešiti svet s tem, kar je on preklel, — Pa pustimo te pobeljene grobove!
Zdaj je doba socializma. V praznih vražah ne išče noben pameten človek več izveličanja, ampak ga išče v delu, v družabno urejenem in razdeljenem delu, Vse stranke se zato izdajajo za zastopnice pravilne ureditve in razdelitve dela, vse hočejo veljati za socialno pravične in tudi imena socializma se poslužujejo kjerkoli morejo, če imajo opravka s pametnimi ljudmi. Zgoraj omenjeni pobeljeni grobovi izdajajo za svojo grobovsko žlahto .Slovenca", za popolne backe »Domoljuba" in še par za nevedne ljudi raznih stopenj posebe pisanih časopisov, in v vseh teh napadajo socializem kot hudičevo delo, ki nasprotuje njih »veri". Za pametnejše ljudi pa, za industrijske delavce, ki vidijo blagostanje, kako raste izpod njih rok in kako ga pobaše kapitalist vsega, njim pa pusti samo žulje in bedo. za te izdajajo .Pravico", ki zagovarja socializem in ga spravlja v nasilno zvezo z njih malikovanjem, z njih službo zlatemu teletu. Ne imenujejo ga »katoliški socializem", ker ti delavci predobro vidijo, da so protestantski, pravoslavni in drugi delavci enako izkoriščani, pač pa govore o krščanskem socializmu. Pod tem imenom so izdajali dnevnik .Večerni list" in pomagali z njim raznim plačanim kričačem razbijati socialistične organizacije, kar pi bilo težko, saj so koruptni voditelji takratnih organizacij delali svojo korupcijo skupno s klerikalnimi [n. pr. Vojna zveza, poznejša .Nakupovalna"], delavci so bili pa premalo zavedni, da bi pognali take voditelje in očistili svoje vrste, ampak so namesto grešnikov začeli sovražiti socializem in prešli h komunizmu, kjer so padli v roke deloma istim voditetjem, deloma pa podobnim, namesto da bi svoje organizacije vodili sami. Ko je Zaloška cesta pred 4 leti pokazala, kaj je .Večerni list", so izpremenili njegovo ime in začeli izdajati .Novi čas". Pa tudi ta ni mogel nikamor, zdaj imajo že dve leti samo tednik .Pravico". Kakšen je njen »socializem", to se vidi najlepše iz tega, da zaradi lepšega napada kapitaliste [Pollaka oziroma »Indus", Trboveljsko premogokopno družbo in druge pod* jetnike] ter tudi višjo duhovščino včasih, vendar pa dela skupno z njimi isto politiko: za gospode pripravlja nebesa na tem svetu, delavcem jih pa ob-ljuhuje v nebesih. Klerikalci imajo svoje odbornike v vodstvu teh podjetij in dobivajo denarna sredstva od njih. kdo bo potem verjel, da delajo proti njim? Kdo bo verjel, da delajo za človeško družbo [i j. za socializem], ko pa kopičijo bogastva za Trboveljsko družbo, za posarreznike in za mrtvo roko? Ali niste videli uri volitvah v II. rudarsko skupino, da so rudarji že izpregledali vašo igro? Med stavko ste toliko kričali proti Trb. družbi in za rudarje, tudi v parlamentu ste govoričili, naredili pa prav nič asm o premog ste podražili! Niti bombnega atentata niste pojasnili, čeprav ste poklicali na pomoč ljubljanskega detektiva! Morebiti je ta tudi res kaj našel. pa vam ni bilo vieč. kar je našel, zato ste pustili vae lepo skrito, detektiva pa vzeli iz državne službe v svojo in mu dali 4800 Din na mesec! Zaradi nezmožnosti mu gotovo niste dali tako lepe plače [le za 1200 Din manj nego ima g. advokat Topalovič kot centralni tajnik delavskih zbornic!], če je pa dokazal svojo zmožnost, potem nam lahko pojasnite tisti atentat, ne? Rudarji zahtevajo pojasnila, ne le zato, ker ste jih obdolžili atentata, ampak tudi zato, ker morajo oba ta gospoda plačevati!
Da torej krščanski socializem ni socializem, je jasno, Kaj je socializem? Eden prvih socialističnih znanstvenikov Proudhon [čitaj Prud6n] je izrekel in utemeljil pred skoro 100 leti oster izrek: »Lastnina je tatvina*. Ta izrek smatrajo kapitalisti še dandanes za krivičnega, čeprav se ne upajo trditi, da je krivičen Mojzesov in Jezusov nauk, po katerem ne smemo moliti zlatega teleta. Ali je kaj razločka me obema naukoma? Prav niči Mojzes pravi, da ne smeš moliti zlata, Proudhon pa. da ga ne smeš imeti. Prvi je popolnejši, ker ne obsoja samo bogatih kapitalistov, ki zlato molijo in ga tudi imajo, ampak tudi revne kapitaliste, ki zlata nimajo, pa vendar hrepene po njem in ga molijo na vse mogoče načine in greše s tem proti sebi in proti družbi. Sem spadajo n. pr. delavci, ki se ženejo za zaslužkom tako, da delajo več aego 8 ur ia da drugi dt*
lavci potem sploh ne najdejo zaslužka in da so potem prisiljeni delati na pol zastonj, tako da so nazadnje še grešniki sami tudi brez posla. Toda če je prvi nauk popolnejši je pa drugi lažje razumljiv
—	zato je drugi v 100 letih dosegel več uspeha nego prvi v 5000 letih.
Znanstveniki socializma so namreč razložili, da Prouahon ne misli, da bi bila vsaka lastnina tatvina! To, kar potrebuješ za svoje življenje, to je prav da imaš. napačno je šele. če grabiš na kup več nego potrebuješ in če začneš z bogastvom vladati nad drugimi! Tvoji čevlji, tvoja ura, tvoj krompir itd. — to je lahko tvoje, ne sme pa biti tvoja tovarna, da jo lahko zapreš in vržeš 1000 delavcev na cesto, ne sme biti tvoj rudnik, da v njem lahko uničuješ tisoče trpinov in da ti SBm določaš cene izkopanega bogastva, ne sme biti tvoja železnica, da z njo prevažaš bedo in bogastvo kakor se tebi zljubi. To so stvari, ki se imenujejo delavna in prometna sredstva in ta morajo preiti iz zasebne v družabno last Lastnina takih sredstev je tatvina. O takih sredstvih so pa gg. krščanski socialisti napisali vse polno besed, dokler so razbijali socialistične organizacije, zdaj jim pa njih lastni pristaši rastejo čez glavo in zahtevajo, naj se Pollaki in škofje in prelati in Benkoviči itd. odrečejo take tatinske lastnine in naj jo iz rok delniških družb in posameznikov in mrtve roke oddajo vsej družbi v javno last. Zdaj pa pride »Pravica* in pokaže svoje pravo lice! Takole je napisala 10. aprila:
»Krščanski socializem stoji na stališču zasebne lastnine. Zanikanje zasebne lastnine je možno samo v teoriji, v praksi se pa kot trajna razlastitev izkaže ta teorija ohromela in neizvedljiva... V človeškem srcu klije kal nenasitnega egoizma ... Komunizem pa smatra človeka — po naravi dobrega. Odtod vsi ponesrečeni poizkusi komunizma in socializma ... Ta dva sistema nista upoštevala egoizma.*
Koliko so gg. Gosarji in patri Tominci napisali o grešnem materializmu mednarodnega socializma, ki govori s poštenimi resničnimi številkami, kako so mrcvarili knjigo .Socializem in vera", češ. da je brezverska, zato ker je pošteno razložila za kaj gre — zdaj so pa sami ti pobožni in posvečeni gospodje povedali, da bodo zlato tele še nadalje molili, zato — ker imajo v srcu nenasitni egoizem. Zdaj bo menda vendarle že enkrat konec neumnosti in goljufije, ki je hodila po svetu pod imenom — krščanskega socializma.
Izginila pa bodo še druga lažnjivo socialistična imena. Izpremenile se bodo zadruge, ki jih vladajo posamezniki, izginili bodo iz socialističnih vrst advokati. ki svojih pisaren ne marajo dati v last družbi čeprav jim ta ponuja 21/* krat toliko plače, nego pravijo, da zdaj zaslužijo, za celjskim krojačem Bizjakom bodo morali iti še tudi drugi mojstri če ne bodo hoteli izpremeniti svojih delavnic v zadružna podjetja — pa ne v male zadruge, kjer ima dobiček par oseb, kakor n. pr. pri ljubljanski in mariborski pekarni, pri » Delti” itd., ampak v veliko zadružno podjetje, ki bo obsegalo vse stroke in ki bo v njem odločevalo vse delavstvo. Seveda bo moralo lo delavstvo stvoriti resnično družbo na resničnih obveznih zakonih, ki bodo držali, kakor drži zdaj po dolgih bojih naš strankin pravilnik, ki ga brani javnost in vsi člani s svojim izvrševanjem, ne pa taki zakoni, kakor so pobožne želje Mojzesove, ki jih niti njegovi namestniki sami ne izpolnjujejo: »Ne ubijaj!" kriče —* zraven pa blagoslavljajo morilno orožje.
Razno.
KRISTJANOM IN SOCIALISTOM.
Ko se je začelo novo preganjanje kristjanov, je zapustil Peter Rim, da se umakne pred Neronom in njegovo posvetno močjo. Ker je odšel on, je odšlo tudi mnogo drugih, velika večina pa se jih je potuhnila in delala, kakor da sploh niso bili nikdar kristjani. Ostanke je dal Neron križati, zažgati ali pa raztrgati od divjih zveri. Ce bi bili vsi ostali krščanstvu zvesti, bi do tega klanja sploh morebiti ne prišlo. Vse to je premišljeval Peter, ko je bežal iz Rima. Res je, da sč z mečem ne smem postaviti proti Neronu, toda ali ni krščanska občina že tako velika, da bi ji ne bilo treba meča, ampak bi s samim svojim številom ukrotila Neronovo zlobo? in spomnil se je na Jezusa, ki ga je zatajil in ki ga je z njim vn.d zatajilo tudi vse judovsko ljudstvo, da je bil sam in da je moral umreti na križu, predno je dovršil svoje veliko delo. Spomnil se je nanj in kes ga je obšel, da je bežat. In ker je bil poštenjak, se ni samo kesal, ampak je svoje dejanje tudi popravil — vrnil se je v Rim. Začudenim prijateljem v Rimu je pa povčdai — kakor je bila takrat navada — samo kratko priliko, da mu ne bi bilo treba na dolgo razlagati, kako je mislil, da je prišel do kesa in vrnitve. Samo tole jim je rekel: »Srečal sem Jezusa in ga vprašal, kam gre. In odgovoril mi je, da gre v Rim še enkrat umret, zdaj namesto mene, ki sem zbežal." — Če bi bili vsi kristjani, ki so zbežali ali pa se potuhnili, znali misliti tako kakor Peter, če bi bili vsi s takimi mislimi dobili potrebno srčnost, bi bilo Neronovega divjanja konec. Pa drugi bodisi niso znali misliti, bodisi jih je bilo sram vrniti se — premalo je bilo kristjanov in tudi Peter je umrl na križu.
Naučite se iz tega srčnosti, vi kristjani, ki hodite za paganskimi procesijami, in vi socialisti, ki ste socialisti samo takrat, kadar vidite okrog sebe vse polno socialistov! Izvršite tisto, kar vam narekuje vaša vest, pa bo premagano zlato tele takoj
in kapitalizem s svojim korupcijskim »redom* bo enkrat za vselej odpravljen.
Nerona ni, da bi te križal, kapitalizem je, ki ti vzame zaslužek, če ne izdaš svojih bratov. »Kdor ne dela nad 8 ur, bo odpuščen!" To je moderni križ. Ti se ga ustrašiš in praviš, da boš delal — drugi delavci te pa preklinjajo, ker so zaradi tebe in tvoje malodušnosti zgubili svoj kruh — 8 malo-dušnih, ki delajo vsak po 1 uro več, odgrize kruh evnemu delavcu, če delajo po 2 uri več, pa dvema. Če bi delali vsi samo po 8 ur na dan, bi ne bilo nezaposlenih, ki se ponujajo kapitalistom v službo in s tem nižajo mezde, da niti v 10 urah ne zaslužiš toliko, kolikor bi bilo za življenje potrebno. Vsak izmed vas, ki ste izdali proletariat, naj pomisli. kaj bi bilo, če bi mu na vprašanje: »Quo vadiš?" (Kam greš?) odgovoril svetovni proletariat — personificiran v Jezusu — odgovoril: »Še nadalje trpet, ker si me ti izdal!”
Iz uredništva. Nekaj dobrega gradiva iz Celja smo spravili za prvomajsko številko. — Slišali smo. da je nekje član naše organizacije, ki dopisuje tudi v nasprotne liste. To pri organizaciji naših načel ne gre. kdor hoče kaj povedati, lahko javno pove v »Napreju", dokler je stvar za delavsko gibanje in njegove organizacije važna, bo v »Naprej" vselej sprejeta, tudi če bi bila v nasprotnem smislu pisana, nego je »Naprej" sploh pisBn. Kdor pa svoje stvari bolj ali manj skrito v druge, nam popolnoma nasprotne liste pošilja, tega ne moremo smatrati za sodru-ga, ki bi bil našim protikompromisnim načelom v čast. Mislimo, da bo znala vsaka organizacija vsak podoben slučaj dvoreznosti spraviti na dnevni red svojih sej.
Pobožni »Slovenec’ in brezverski Tone Kri* stan spadata skupaj ne samo po zvezah kapitala, ampak tudi po enakem mišljenju. Kristan je branil korupcijo v Kons, dr. za Slov. s tem, da je očital drugim, da niso nič naredili in da nimajo nič uspeha pokazati — .Slovenec" pravi 15. aprila isto, češ. kaj bo »Naprej* toliko govoril, saj Bernot tudi še nima pokazati nobenega uspeha. — Toda »Naprej" ni nikdar niti napram Kristanu, niti napram .Slovencu1*, niti napram delavstvu, sploh nikdar napram nikomur trdil, da je Bernot že kaj naredil in da ga je zato treba postaviti za papeža. .Naprej" je zastopal misel, da so organizacije naredile vse kar je, papeži so pa uspehe organizacijskega dela po* basali v svoj žep, katoliški enako kakor socialistični. Kristanove milijone so naredili delavci, milijarde mrtve roke so naredili tudi delavci — zelo neumni morajo biti tisti delavci, kj poslušajo Kristana in »Slovenca*, kadar se bahata, da .imata kaj pokazati.” Kaj če bi prišel g, Pašič in rekel: »Vsa Jugoslavija skupaj ni nič vredna, sama beračija, jaz in moj sin Rade sva edina človeka, ki znava delati, zaslužiti in varčevati zato tudi imava nekaj pokazati!" Osli bi videli Pašičevo zlato, kapital, in bi rekli: resje! Pametni bi govorili drugače. Volitve bodo še večkrat pokazale, kako se okradeni delavci vedno bolj izpametujejo, kako dajejo vedno manj glasov raznim »pridnim tatovom", in vedno več glasov svojim organizacijam. .Slovenec" to ve, zato dela Korošec v Beogradu proti volitvam, zato uničujejo kaplani kandidatne liste delavskih organizacij (Jesenice) in zato so razni Marčiči prijatelji g. Toneta Kristana..
Fotografijo poslancev Jugoslovanskega kluba
je priobčil .Slovenec" v sredo. Vsi so videti prav lepi, veseli u debeli »Slovenec" je naročil tudi sliko njihovih volilcev. Pa mu je fotograf odvrnil da si noče ruininirnti dobrega imena. Se preveč kislo držijo.
Uradniške doklade. Ministrskemu svetu je bila predložena v odobrenje uredba o uradniških dra-ginjskih dokladah. Te so razdeljene na osebne in rodbinske. Osebne doklade se zopet delijo na tri razrede. V prvem draginjskem razredu je seveda Beograd s Čukarico in Zemunom in Sušak, V drugi razred pridejo pod aj naj pivo svobodna mesta in mesta srezkih oblasti v Hrvatski in Slavoniji, b] srezke mesta v Srbiji, cj v Sloveniji in Dalma* cija vsa mesta, kjer je sedež srezkih oblasti, ravno-tako v Bosni-Hercegovini in v Vojvodini ter mesta s svobodnim štatutom. Za nas pride torej predvsem v poštev ta razred in dalje 3. razred, v katerega so uvrščeni vsi ostali kraji. Draginjskih doklad pa dobe uradniki prve in druge skup. v L kat.: v krajih I. draginjskega razreda 1500 Din mesečno, II. razreda 1300 Din, IIL razreda 1200 Din. — Za 3. in 4. skup. I. kat in 1. »kup. II. kat : 1300, 1100.1000 Din. po razredih. —- Uradniki 5. in 6. skup. L kat. in 2. skup. II- kat.: 1200, 1000 in 900 Din po razredih. — Uradniki 7„ 8., 9, skupine I. kategorije in 3., 4., 5. skupine II. kategorije ter 1- skup. III. kategorije po 1100, 900 in 800 Din. — V 2.. 3. in 4. skup. IU. kat. dobe po 1000, 800 in 750 Din. Poklicni uradniki (zvaničniki) in službenci dobe 700, 600 in 540 Din po draginjskih razredih. — Vsi ostati državni u-službenci 540, 500 in 480 Din mesečno, — Rodbinske dokiade so za vso državo izenačene in zna* šajo za zakonsko ženo in zakonsko ali pozakonje-no deco po 150 Din na mesec Ženam, ki so državne uslužbenke ali upokojenke, dalje one, ki zaslužijo iz drugih virov najmanj 200 Din mesečno in ločenim ženam (tudi onim, ki niso sodnijsko pravnove-ljavno ločene) ne uistoja rodbinska doklada. Uredba vsebuje posebno določilo o draginjskih dokladah sodnikom. Stopila bo v veljavo 1. maja. P* to bomo še videli kako in o tem bomo še poročali'
Ljudje, ki čuvajo nad družabno moralo, bi morali biti po naši prosti pameti tudi sami praktični moralisti Pa ni treba misliti, da je to princip, kar smo tukaj izrekli Zakaj, če se zagledaš v praktike 00- Pašičevcev, bcš videl, da so vse drugačne. N. pr. te dni je g. Pašič razkričal g. Radiča kot veleizdajalca in podkupljenca. ker se je, prvič, v nekem intervjuvu z zastopnikom sofijske »Neodvisne Macedonije" izjavil za odtrganje Macedonije od Jugoslavije, ker se je. drugič, našla neka pobotnica, ki izpričuje, da je Radič dobil od sovjetske vlade denarja. Drugega dokumenta Pašič noče objaviti, niti ne dovoli, da ga preiščejo strokovnjaki, če je pristen ali ne. Ljudje, ki se na takšne reči razumejo, so pa že ugotovili, da je bil falsificiran na Dunaju. Kar se tiče »Neodvisne Macedonije" (podobna intervju va sta izšla ob istem času tudi v dunajski .Die Stunde" in v londonski »Morning Post"), je ugotovljeno, da je izšla dotična številka potem ko je bil list že prenehal izhajati! Da bo stvar še očitnejša, prihaja v javnost govorica, da obstoji v Beogradu pri zunanjem ministrstvu poseben oddelek informativno vohunskega značaja, kjer se fabricirajo tudi ponarejeni dokumenti. Od tam je prišel tisti intervju v Sofijo, kjer so nato tiskali poseben izvod ustavljene »Neodvisne Macedonije". Bolgar, ki je pomagel pri sfabriciranju te imenitne listine, je dobil nagrado — 200.000 Din! Pašič molči . . . Ce smo mnenja, da takšni principi, kakor jih prakticira Pašič, niso moralni, ni treba misliti, da je že Pašič sam nemoralen. Ne, gospodje njegovega kova počnejo v svojem življenju toliko takšnih in podobnih reči, da nazadnje že niso več zanje odgovorni. Je neka vrsta morilcev, ki ubijajo iz navade, iz slasti do ubijanja; ti tudi niso več odgovorni za svoja dejanja in če jih imenuješ nemoralne, nisi zadel. So le brez morale. Takšni so Pašiči, Takšne so tudi še razne druge eksistence, ki nimajo s Pašiči na prvi pogled nobenega opravka, kvečjemu da rjovejo proti njim. N. pr. tisti slovenski duhovniki in krščanski potentati in oni hrvaški Radičevci ter muslimanski kolovodje, ki so še pred enim letom sklenili s Pašičieri mi radikali Markove protokole in se jih do zadnjih trenutkov tudi zvesto držali, kakor se jih hočejo držati še sedaj. Ravnokar prihajajo namreč iz Beograda vesti da se snuje koncentracijska vlada teh protokolcev z radikalci vred. Tudi ti duhovniki, potentati, Radičevci in Turki niso več odgovorni za svoja dejanja, najmanj pa za svoje rjovenje. V
Seveda — navzdol redukcija, navzgor ko-rupcijal Radikalni disidentski poslanec Rankovič piše v svojem listu »Smotra": Notranje ministrstvo je dobilo državnega podtajnika, a to je podminister. Tako imamo sedaj ministra, drugega ministra in ministrskega pomočnika. Toda pri agrarni reformi je še huje. Tu so poleg ministra še trije podmini-stri. Prvi med njimi, ki je dosedaj sam bil, ni nič delal. Ostala dva novejša nimata niti pisarne, vlečeta pa vsak po 200.000 Din letne plače in imata vsak poseben avtomobil na razpolago, dočim so kraji, ki niti šole nimajo. So kraji, v katerih ni niti enega pismenega človeka, a ne morejo dobiti za zidanje šole niti vinarčka od 10.000 Din, ki bi za šolo zadostovali I
Pašičeva vlada je razpustila .Kulturbund”, nacionalno organizacijo jugslovanskega nemštva, nekako podobno primorski »Edinosti”, samo nekoliko boljšo, To je storila vlada v zahvalo zato, ker so ji Nemci odpovedali pokorščino. Ce bo razpustitev obveljala menijo Nemci pri volitvah nasloniti se na kako drugo močno jugoslovansko stranko.
Imenitna stranka. Radičevi poslanci so dvignili nad 6 miljonov dinarjev zaostalih poslanskih diet, čeprav so doma čepeli, namesto da bi v parlamentu delati Ko so denar prejeli, so nekateri poslanci predlagali, naj se polovica te vsote odda strankini blagajni Nato je bilo glasovanje in od vseh 70 poslancev ali kali je glasovalo za predlog šamo 17 poslancev! Predlog je s tem seveda propadel Ne bo pa Se propadel ugled radičevskega voditeljstva med neumno hrvatsko kmetsko maso.
Prilike na Grškem. Pri plebiscitu o vprašanju republike in monarhije je bilo za prvo oddanih 630.000 glasov, za drugo 300.000. Vlada je izdala splošno amnestijo za vse politične zločince, obenem je prepovedala za dobo petih let vsakršno monarhistično agitacijo. Uradni naslov države bo He* lenska republika (Helleniki Politea). Bivši ministrski predsednik Zaimis je sprejel kandidaturo za državnega predsednika. Konferenca načelnikov parlamentarnih skupin bo izdelala načrt nove demokrat-ske-republikanske ustave. K temu delu so pozvani tudi rojalisti (kraljevci).
Budimpeštanski stavci so zaradi ponovnih sporov s podjetniki ponovno zastavkah.
V	neki ostravski jami je nastala velika eksplozija. ki je napravila silovite škode, vendar brez človeških žrtev. Katastrofa pa postaja vedno večja, ker so začeli goreti podzemeljski premogovni skladi in jih ni mogoče ugasiti
Nemška je sprejela načrt strokovnjaškega odbora v zadevi njenih reparacij. Belgijska ga je tudi že sprejela.
Kako je družabna pravica zavarovana. V poljskem sejmu (poslanski zbornici) sta vložila 2 socialistična poslanca interpelacijo zaradi strašnega trpinčenja ljudi, od katerih hoče policija izsiliti kako priznanje, pa čeprav bi bili čisto nedolžni Podrobnosti o teh trpinčenjih ne bomo navajal^ saj zado-
staje že slučaj Olge Besarabove. ki jo je lvovska policija usmrtila v zaporu, o čemer smo svoječasno poročali. Kvečjemu bi bilo omeniti zelo moderne metode mučenja, med katerimi je n. pr. ta. da se žrtev pritakne k električnemu toku in polagoma sežiga. To se je pripetilo nekemu dijaku. Nad vse značilno pa je, kako se je zagovarjal v posebni sejmski komisiji vrhovni policijski ravnatelj poljske države. Dejal je. da ima Poljska vsega skupaj 60.CP0 policistov, da so pa med njimi v preteklem lelu ugotovili »samo* 500 slučajev mučenja, v 400 slučajih so bili zato kaznovani. Prejšnje caristične metode da je pri nižjih organih samo zato težko odpraviti, ker so morali v policijsko službo pritegniti zelo mnogo analfabetov, katerim je skoro nemogoče vbiti zakone v glavo ... To pove vse. Ker si družba kapitalistične pravičnosti drugače ne zna zagotoviti življenje, priteguje v svojo varnostno službo navadne človeške zveri in bebce! Reda in kulture ne razširja s šolami, temveč s tem, da si jemlje v to svrho najmanj redu priučene in najbolj nekulturne elemente! Na tem temelju deli tudi pravi, co. Tako je na Poljskem in človek se nehote na to spomni, da imamo tudi v naši ljubi Jugoslaviji celo visoke oblastne funkcionarje, ki so tudi analfabeti v pravem smislu te besede, Sicer pa moramo pripomniti, da sta navedla omenjena poslanca take slučaje, pri katerih so trpinčili zajete žrtve visoki in zelo pismeni policijski organi, za katere se njih vrhovno vodstvo ne more izgovarjati, da zakonov ne poznajo.
Zakaj je globus nagnjen? Poljska je država, ki ima 80% nepismenih ljudi. Oblasti premišljujejo, kako bi temu zlu odpomogle. Zaenkrat skušajo do* biti točen številčni pregled čez kraje in ozemlja, v katerih je največ nevednega ljudstva, ki ne zna pisati ne čitatL Tako so poslale te dni tozadevno o-krožnico tudi na neko gimnazijo, katere vodstvo naj bi odgovorilo, koliko analfabetov jo poseča. Nacionalistično glasilo »Misl Niepodlegla". torej list, kateremu ni mogoče očitati, da bi se hotel delati norca iz poljskih zadev, pa je objavilo te dni majhno zgodbico, ki zelo jasno osvetljuje stanje izobraženosti v tej severni državi. V neko podeželsko Solo pri glavnem mestu Varšavi je prišel nadzornik, da bi prisostvoval izpraševanju šolske dece. V razredu je stal na mizi globus, model zemeljske oble. Pa vpraša nadzornik nekega učenca: »Povej mi, dete moje, zakaj je ta globus nagnjen?0 Učenec: * Gospod nadzornik, resnično nisem bil jaz tisti, ki ga je nagnil, nisem kriv tega!" Nadzornik drugemu učencu: »Pa ti povej!" Drugi učenec: .Gospod nadzornik, tudi jaz nisem bil! Globus med odmorom sploh ni bil v razredu ..Nadzornik že nekoliko nestrpno k učiteljici: »Mladiči tega ne vedo. Prosim, dajte jim vi to pojasniti!" Učiteljica: »Gospod nadzornik, mladež je res pri tem nedolžna.. Globus smo že tako kupilit** — Katehet se vmeia v pogovor. očitajoče se obrne k učiteljici: „Kaj vam nisem že tolikokrat rekel, da ne smemo pri Judih ničesar kupovati!" Izvrstno! Ne župnik katehet, ne učiteljica in seveda tudi nedolžni otroci niso vedeli, da je globus zato nagnjen, ker je tudi zemlja na svoji poti okoli solnca z osjo nekoliko nagnjena proti ravnici svoje poti! Vsi so mislili, da je bil globus pokvarjen!	•
Anatole France [Anatol Frans], znameniti francoski socialistični pisatelj, je praznoval 16. t. m. osemdesetletnico.
Southamptonski ladjedelničarji, ki so dali kapitalistom povod vreči 100.000 delavcev iste stroke na cesto, ker so goriomenjeni. pod vplivom anarhosindikalistične in kapitalistične provokacije vodili divjo stavko, so sklenili vrniti se na delo, če se sestane posebna konferenca k pogajanju.
Angleška liberalna stranka je v razsulu. Iz Londona poročajo, da se bo del priključil h konservativcem. drugi del pa k delavski stranki. Liberalna stranka je imela med svojimi volilci zelo mnogo delavcev, njene mase se rekrutirajo iz srednjih slojev, ki so jih znali velekapitalisti k sebi privabiti kakor n. pr. pri nas naprednjaki obrtnike in uradnike.
Sovjetska delegacija, ki jo vodiRakovski.se je prišla pogajat na Angleško.
Izvršitev smrtne obsodbe nad onimi štirimi ukrajinskimi profesorji, o katerih smo zadnjič poročali, je moskovska vlada odgodila. Najbrže pride do revizije procesa. Interesanten je dogodek, ki se je odigral ob priliki tega procesa. Poincarč je bil prosil sovjetsko vlado za pomilostitev. Nato mu je Čičerin odgovoril, da sovjetska vlada ne trpi takšnega vmešavanja v svoje notranje zadeve, v svojo samostojnost Torej če prosi kdo za nekaj humanosti — sicer Poincareji tukaj niso bogve kako kompetentni — potem se skrije takale »socialistična" vlada za kapitalistično geslo o »suverenosti" držav, ki ga v svojem programu sploh ne priznava in ki ga je že sama na istotak način kršila, če se more to kaka kršitev imenovati, kadar prosiš par
podobni! ^ustičn*h mori,cev> naj bodo bolj ljudem
Ameriški rekordu Kadar v Ameriki kaj dobrega napravijo takrat velja ta dobrota za tri dobrote vsega ostalega sveta. Kadar se na lumparije vržejo, takrat so te lumparije za trikrat tri inostranske lumparije vredne. V zadnjih mesecih imajo tam na dnevnem redu Petrolejski škandal, ki ga noče biti konec. Človek bi mislil, da ga jim je dolga preiskava že precej razjasnila, saj so po vrsti skoro že vse „odiičn«” osebnosti zapleten« vanj, celo sam pred-
sednik Coolidge. Pa še vedno kak debel človek noter pride. Ravnokar so zopet poaretirali celo vrsto težkih gospodov, bančnih ravnateljev in podobnih. Prijeli so tudi mornariškega komandanta 01earyja in senatorja Wemmberja. Zadnji se je izgovarjal. da se je sam zapletel v korupcijo, zato da spozna in razkrinka ostale korupcioniste. Veliko senzacijo je zbudilo tudi to, da so ga kot senatnega preiskovalnega sodnika v tej zadevi poslali v kajho, ker se je dal po grešnikih podkupovati. Vse tcrej kaže. da bo kmalu cela družba 100%nih patriotov zaplenjena javnemu življenju. Nato se bo vsa zadeva izlila seveda v — pesek in se posušila, ker če bi bil en sam visok lump lump. potem bi ga bilo še mogoče malo pritisniti — prav malo. kakor je to za visoke lnmpe v Ameriki navada. Če je pa lumpov par sto. potem ne ostane nič drugega, kakor da jih proglasijo za ženije in jim podelijo še kakšne posebne nagrade. To je v Ameriki tudi uzus, zakaj večina ameriškega proletariata, na katerega račun se korupcije godijo, leta za raznimi Gompersi, ki pridigujejo enotno solidaristično fronto z buržoazijo.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg St 252. Hrvatska.
.Sloga* 18. IV. Članov s polnovplačanim deležem 101; hranilnih vlog Din 40.428'—.
Kam je šel denar?
Čekovni zavod je definitivno priznal Korunov-ce kot edinozveličavno socialistično stranko na Slo-venskem in nam sporočil, da je na zahtevo lastnika 0- j- gg Korena, dr. Koruna, dr. Topaloviča itd... I) naš čekovni račun št 11.959 saldiral in končno imovino Din 896 55 deponiral na Finančni prokura-turi v Ljubljani. Prepis tega dopisa smo s siedečo vlogo doslali Finančni prokurator! v Ljubljani:
»O tej zadevi smo pisali v Naprejih. št 179 in 183 iz leta 1923 ter v št 9 iz 1. 1924 in smo tako javno ugovarjali da ravna ček. zavud tako, kakor da bi priznaval Šušteršičev in dr, Korunov tednik za uradna lista, neko omizje v Beogradu za patentirano, javnopravno stranko, nam pa, ki smo izkazani kot pravi lastniki računa in edini upravi-čenči za razpolaganje z imovino, ne more povedati niti dotičnega paragrafa, po katerem je naš čekovni račun št. 11.959 zaprL
Proti tej krivici smo se branili do zadnjega in izjavili, da se umaknemo edinole sili. S silo nam more biti dokazano, da v naši državi ni pravne varnosti.
Ker smo javno in na tak način, da bodo morali tožiti, prijeli zasebne krivce tega dejanja, bo o tej stvari odločalo sodišče. Poskrbeli bomo tudi, da bo govoril parlament o tem slučaju, in če bo treba, bomo spraviti zadevo tudi pred mednarodni forum.
Zdi se nam. da p. t finančna prokuratura kot državni odvetnik lahko svetuje čekovnemu zavodu, naj stvarno čimprej to vprašanje uredi Če pa temu ni tako in če je z zgoraj citiranim dopisom naš račun št 11.959 definitivno zaprt, prosimo, da zne-sek, 896‘55 Din. ki je s tega računa kot naša last pri Vas deponiran, nakažete na naslov:
POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SSJ V KRŠKEM
Če pa hočete biti malenkostni in ne priznati temu tajnišništvu njegovih pravic do selitve. (14. maja 1923 se je selilo iz Ljubljane v Celje. 13. avgusta 1923 iz Celja v Krško in ni dalo spremeniti svojega imena, ker se bo zopet priselilo v Ljubljano) potem nakažite omenjeni znesek na naš ljubljanski naslov:
POKRAJINJSKO TAJNIŠTVO SSJ V LJUB-LJANL poštni predal 168.
Finančna prokuratura nam je pa samo sporočila, da je denar deponirala pri okrajnem sodišču v Ljubljani.
S tem je rečeno, da moramo nastopiti za lastni denar šele sodno pot, pri kateri bi imeli morebiti več stroškov nego je znesek vreden, ali pa da moramo tožiti državo, kar je pa š6 dražje in bi tudi lahko trajalo leta in leta, nazadnje bi pa dobili samo golo papirnato zadoščenje, stroške ti pa morali sami trpeti, ker — država je država in so to že mnogi poskusili, ki so bili po krivem preganjani, da so izgubili vse, imetje in mladost ali pa še celo življenje, potem so jih pa na papirju prosili odpuščanja in po smrti slavili kot mučenike. Mi taki mučeniki ne maramo biti, zato smo se obrnili na delavstvo, naj premisli, kdo ima prav, in naj izgube, ki jih pri tem trpi naša stranka, pokrije s prostovoljnimi zbirkami za obrambo »Proti roparskim vitezom." Od jeseni je delavstvo v ta namen zbralo že 1.435 Din in bo zbralo še več, ker ve, da je to edina pot, po kateri se ubrani proletariat raznih zakonitih tatvin od strani posameznikov, ki jim daje ljudska nezavednost pravico govoriti v imenu socializma.
Zgodi se pa še vedno, da pošlje kdo denar po stari položnici 11.959, namesto 13.321, to tem bolj, ker na teh položnicah ni natiskano strankino ime, ampak ime zasebnika, ki nam je le začasno dal svoj ček. račun na razpolago kot odvetnik svojemu klientu. Čeprav je zanesljivo, da dobimo vsak denar, ki nam je poslan po teh položnicah, vendar
je razumljivo tudi to, da delavci ne zaupajo, ker
niso tako natanko poučeni' in ker imajo slabe izkušnje, Zato marsikdo še vedno plačuje drago poštnino in pošilja po nakaznicah, ali pa — po starih položnicah.
Tako nam je tudi 27. marca poslala nova organizacija v Cirkovcah pri Pragerskem, mi smo pa šele zdaj zvedeli o tem, ker ga je poslala po stari položnici št. 11.959. Čudimo se pa posebno temu, da nas čekovni zavod ni obvestil o tem plačilu — to bi kazalo, da naš dopis na Fin. prokuraturo ni nič pomagal in da je račun št. 11.959 res saldiran. Če je pa račun saldiran, ne sme sprejeti več do-benega denarja na ta račun, ampak ga mora posla, ti nazaj vlagatelju, pošiljalcu. Tudi tega čekovni zavod ni izvršil. Ne gre za milijone, samo za 5480 Din — ampak mi vemo, da gre za več, ker gre za kredit, za vero delavnega ljudstva! Če bo ljudstvo videlo, da denar ne pride tja, kamor je namenjen, ga ne bo sploh več pošiljalo, in če ga ne bo pošiljalo, ne bo moglo imeti svoje stranke in svojega časopisa, ampak bo moralo plesati tako, kakor bodo zahtevali tisti, ki imajo zlato tele v hlevu. Dovolj ste že omajali vero, brat bratu ne veruje več in zahteva gotovino v zlatu, nezaposlenost imamo zato v deželi! S takim zadrževanjem denarja lahko dosežete, da se zopet razidejo organizacije, ki so se s trudom in težavo obnovile, ker ne verujejo nikomur več, ampak samo načelu javnosti, pri katerem je vsak prisiljen biti pošten, ker goljufati sploh ne more. Zato javno vprašamo: Kam je šlo teh 54 80 Din?
KAKO PRIHRANIMO PRI ČEVLJIH. ZLASTI OTROŠKIH.
V bogatih družinah tega vprašanja ne bodo smatrali za posebno važnega, vprašajmo pa revnejie stariše šolske dece in uvideli bomo. da je trošek za otroške čevlje jako važen postavek v mesečnem proračunu družine. Otroci morajo po svoji naravi poskakovati in si s skakanjem, brcanjem in suvanjem in s prirodno malomarnostjo trgajo čevlje — na obup mamice in jezo očeta, ki morata neprestano trositi za nakup novih čevljev in popravljanje starih.
Imamo pa načinov, da se čevlji ohranijo dalje časa, če polagamo več pažnje pri kupovanju. Prvi pogoj je, da se šolski čevlji kupijo tako. da dobro pristajajo in da so celo nekoliko daljši, tako da dopuščajo rast in razvoj noge, ki prav gotovo nastane za dva ali tri mesece. Taki čevlji so bolj ko-modni, bolje izgledajo in dalje trajajo. Čevlji iz dobrega usnja se bolje izplačo nego čevlji iz slabšega usnja; dostikrat trajajo dalje, nego nekoliko parov slabše kvalitete. Dajejo se z novimi podplati popraviti tri in celo štirikrat Male razpoke se labko pokrpajo doma. . Žeblji iz medi na petah povzro-čujejo pri hoji manj ropota nego železni Gumijeve pete preprečujejo stresanje pri hoji in so udobne ter pri nekaterih osebah še dalje trajajo nego usnjate. Nikar pa ne dovolite, da hodijo otroci okoli z obnošenimi petami, to pokvarja obliko čevlja za vedno.
Če nosi otrok dva para čevljev, ki ju zamenjava vsak dan, bosta oba para dalje trajala. Težko je napotiti otroka, da bi skrbno pazil na čevlje, zlasti pa da jih drži suhe, Zato je dobro poučiti ga, da vidi sam, zakaj in kako mokrota kvari čevlje, da postanejo grdi in obnošeni, neporabni in nepopravljivi kako pri tem vrvica segnije in raipada, Če se otrok o tem prepriča, bo polagal morda več pažnje na svoje čevlje. Če se čevlji zmočijo, tedaj jih je treba počasi in skrbno osušiti, ker mokro usnje se jako lahko ožge in če se prehitro posuši, postane raskavo, trdo in lahko poči. Umestno je natakniti mokre čevlje na kopito, ko se suše, ali pa natrpati vanje polno papirja.
Raba primernega olja ali masti silno povečuje trajnost usnja pri čevljih, ker postanejo bolj od* porni proti vodi. Najboljša sredstva v to svrho so mast od parkljev, ribje in ricenovo olje, loj, volnena maža ali kombinacije v.*eh teh. Vazelin in mineralna olja so tudi dobra, ali boljša, če so pomešana s kakim živalskim oljem ali z mastjo. Ricinovo olje je morda najboljše za čevlje, ki naj se osnaiijo. Svetli čevlji postanejo bolj temni če se namaiejo z oljem ali mastjo.
V Ameriki imajo poseben državni urad za gospodinjstvo. Ta priporoča, naj se vodi nekak zapisnik o čevljih. Točno vodenje dnevnika o trpež-nosti čevljev pokaže najočitneje, katera vrsta čevljev je najboljša in najbolj trajna, in nas prepriča, da se nekoliko pažnje pri čevljih dobro izplača.
Dopisi.
HINAVCI.
»Socialist", št. 5 z dne 14. aprila 1924. pripoveduje pod naslovom »Srednji vek v Ljubljani* o nekem dečku, ki se je obesil, ker sta ga njegov razrednik m ravnatelj obdolžila tatvine in to obdol-žitev vzdrževala brez ozira na njegove zagovore. Otroka niti knezoškof ni dovolil cerkveno pokopati, seveda samo zato, ker so gospoda uvideli, da je otrokova mati revna in ne bi njihovi grabežljivosti mogla zadostiti s plačilom. Če bi bil otrok bogatih starišev, bi že našli kak izhod, da ga cerkveno pokopljejo, n. pr, bi rekli, da je izvršil dejanje v du-Sevni zmedenosti.
H koncu dostavlja „Socialistov* podlistkar: „Da ni več med živimi naš Ivan Cankar, ki bi s svojo toplo besedo povzdignil do nebes nesrečno dvanajstletno žrtev naše surovosti in hinavščine in potisnil v pekel tiste, ki so ga v življenju in po smrti tako kruto razžalili.*
Če bi uloga, ki jo igra Uratnikov in Korunov ..Socialist« s svojimi demagoškimi frazami med delavstvom, ne bila tako klavrna in če bi taktika, katero zagovarjajo neki juristi, ki se neodkritosrčno štu-lijo v delavski pokret, ne bila tako prekleto klerikalna, bi se mi pridružili temu vzkliku po Ivanu Cankarju.
Ker pa isti Cankar biča v svojih delih korupcijo ne samo tistih, ki se imenujejo gospodarji ljudstva, ampak tudi tistih, ki kot gospodarji ljudstva za narodov blagor skrivajo svoje dohodke; ki apelirajo na narodne instinkte, da bi začrnili javnost; ki kvartajo cele dneve po kavarnah, namesto, da bi stremeli za socializacijo svojega podjetja itd.; ker se Cankar obrača tudi proti takim ljudem, ki pišejo .Socialista', zato priporočamo delavstvu, ki čita poleg .Socialista* tudi ,Naprej', da odgovorijo na čla-nek »Plebiscit" v št. 14 .Socialista' sledeče: „Pišite o tem, kako moramo z dejanji grmeti proti šolski in klerikalni korupciji, ne samo z besedami; da moramo delavstvu kazati samo en obraz brez krinke in ne dveh obrazov kakor to zna prefrigana juristarija! da moramo delati tudi sami tisto, kar zahtevamo od družbe, ker smo drugače podobni najgnusnejše-mu sloju v sveti cerkvi: duhovnikom, ki zavijajo svoja zlobna dejanja za Kristov plašč*
Tako naj pišejo .Socialistovi* čitatelji njegovemu uredništvu, če hočejo dobiti na „svoj“ list vpliv. Mi pa, ki vemo, da bi se urednikom .Socialista' povesili nosovi, če bi dobili takšen dopis, imenujemo .Socialistovo* juristarijo hinavščino in njene nositeije klerikalne hinavce. — Mladič.
MaribOr. Brzo poslovanje nafte pošte. Dne
8. t. m. sem poslal dopisnico naslovljeno na Ogorevc pošta Štore. Dne 13, t. m. sem se pri naslovniku osebno zglasil, a dopisnice še ni dobil. Upoštevamo slabo plačo selskih pismonošev kakor vseh poštnih oziroma drž. nastavljencev, toda nikakor ne sme trpeti zato občinstvo, katero plačuje visoke poštne pristojbine, katere omogočajo poštni upravi, da da svojim uslužbencem pošteno plačilo. Seveda le ako bi se znali ti uslužbenci uveljaviti, kar jim bo mogoče le v naši organizaciji z načelom javnosti in sodelovanjem vseh članov. Potem bo tudi za pismonoše dovolj kruha in se jim ne bo treba pri malih kmetih in viničarjih izgovarjati za redno dostavljanje pošte na novoletna darila v slanini in klobasah, a kateri tega ne more, se mu pošta ne dostavlja in se pušča v drugi vasi, kjer se navadno izgubi. — Opozarjamo poštno upraviteljico, da pri. zadetega pouči, da mora pošto naslovniku na dom dostavljati. — Prizadeti.
Javorje pri Črni. Lepa je javorska fara, da ji ai para v Jugoslaviji. Ima vseh vrst kmetiče, med temi je tudi aeki posestnik črno-žolte barve. Nekdaj je bil rudar in bajtar, a zdaj je straien sovražnik obeh teh stanov. Tega človeka je narava obdarovala z miljonskim imetjem in z lepim številom otrok. Pa kljub temu, da ima tri posestva, ni zmoten sedaj gospodariti da bi mogel ta naravni blagoslov uživati Ta krščanski oče in njegova žena, srdita sovražnica otrok — mačeha sta začela tako nesramno postopati proti otrokom, kakor da jih hočeta spoditi vse od doma, čim so stari nad 14 let. Pri jetični mačehi je to umljivo, ker samo na svoj suhi trebuh misli. Zato pa ima za otroke takšno usmiljenje, da jim le vse najslabše privošči. Za za-belo jim je že bogzna kako staro mast dajala, ki je hUa že vsa rumena in plesniva. Škandal in sramota je to za takšne bahače, ki bi lahko imeli vsega v izobilju, jela in dela za vse. Tako je pa menda narobe, za otroke dela veliko, jela pa malo in slabega, ker ni prave mere. Tisti, ki malo dela, veliko zaviije in vse najboljše. Zdaj so iz te družine že
dve sina napoditi po svetu s trebuhom za kruhom, ali tema fantoo.a je bila sreča mila. da sta dobila pri rudniku del?. Tretji je pri vojakih, osem jih pa še doma čaka, da jih bodo nekega lepega dne napodili. Pa recite, ljudje božji, če ni ta oče usmiljen, ki svoje otroke tako poplačuje, da jim podpisuje potni list, ko bi lahko dvema že posestvo dal, ker sta polnoletna. Pa temu bahaču je ljubše, da je eno posestvo popolnoma v propadu, na drugem se pa šopiri neki prav takšen bahač. Namesto da bi ga kateremu otroku dal. mu je namreč ljubše, da kak privandranec upropašča posestvo. Dolžnost poklicanih oblasti bi bila, da bi napravile red na tem gospodarstvu, da bi na otroke bolj gledali. In še nekaj: Tisti rudarji, ki hodite vsako leto zemlje že o postu v najem jemat, boste bolj pametno naredili, da mu ne boste vsake biljke dvakratno plačali. Potem tudi ne bo tako mogočen. Če ga kak socialist sreča ga ta klerikalni tiger kar z boljševikom krsti. In če mu kak rudar ne reče .dober dan", ali kakor se že pozdravi, potem ga ta mogočnež kar vpraša: Ali tako maniro imajo knapi ? — Pa dobro si, mož, zapomni, da se mi od tebe ne bomo manire učili, ker ti več mladine pohujšuješ, kakor pa poboljšaš. Nazadnje še to: ali se spominjaš, kako je bilo lani enkrat gor v Javorju ? Za danes, mislim, da ti bo zadosti, drugič še kaj več in bolj krepko I
[Op. ur.: Zopet tipičen slučaj prekletstva zasebne lastnine. Takih je nešteto, menda sploh ni družine, v katerem bi se to prekletstvo ne pokazalo, če ne v prvem rodu pa v drugem. Rešitev je, kakor smo že večkrat povedali, ena sama: lastnino je treba vzeti posameznikom iz rok, napraviti jo za splošno last. Za tistega, ki na njej res dela, bo družba prisiljena skrbeti za vse njegovo življenje, tudi takrat, ko ne bo več mogel delati. Lenuhi, zapravljivci in nezmožni gospodarji pa naj gladu umrjejo. še nočejo delati. Za tem stremi socializem in ko doseže ta cilj takrat ne bo več slabih očetov in mačeh, ki za majhno delo veliko požrejo, ne bo pa tudi več otrok« ki bi jih lastni atariši za hlapčevsko delo nazadnje pognali s trebuhom za kruhom po svetu. V socialistični družbi bodo-.vse samovoljnosti nemogoče.)
DVE HRVATSKL Prva.
.ZAGREB, 16. aprila. (Izv.) čimbolj s« zavlačuje rešitev vladne krize, tembolj se razvnemajo strasti med ljudskimi masami. Z dežele prihajajo vesti o spopadih med pristaši režimskih in protirežimskih strank. Tako poročajo iz Gračca, da so Pribičevičevi orjunaši prijeli učitelja Filako-viča in ga vrgli £ez 7 ra višek most... Bori se ■ smrtjo v bolnici.*
Druga.
.ZAGREB, 16. aprila. (Izv.) V radičevskih krogih se že resno razpravlja o osebah, ki bi vstopile v novo vlado... Se ni odločeno, ali bi Radičeve! kandidirali svoje poslance ali pa neparlamentarce. V zadnjem slučaju se omenja kot kandidat dr. Lorkovič. če bi pa kandidirali poslance, bi stopil v vlado dr. Maček, ki bi zahteval ministrstvo za pravosodje.
Komentar:
.Slovenec", ki je oba telegrama priobčil, ju je narobe postavil, najprej drugega, potem prvega. Mi smo to popravili, ker je vsebina prvega samo priprava in oprostilo za vsebino drugega. Včasih je tudi republikanska stranka »prisiljena**, da vstopi v monarhistično vlado.
BUDNE OČL
»Slovenec* piše 17. t. m.:
.Informirali smo se na več straneh o zadržanju vojske v vprašanju, ki se je odprlo med koalicijo Pašiča-Pri-bičeviča in opozidonainim blokom. Zvedeli smo, da je vojska daleč stran od politike ali da z budnim očesom gleda na razvoj dogodkov.*
.Slovenec" 16. t m. ie poročal:
.Okrog 12, ure je bil sprejet od kralja vojvoda Stje-pan Stepanovič... general... predsednik Narodne obrane (organizacije jugoslovanskih komitašev)... Včeraj smo že zabeležili vesti o vojaški diktaturi... Večina članov v odboru Narodne obrane... je podala ostavko... ker so v njo sprejeti dr. Laza Markovič in več njemu sličnih prvakov režima. Ko-
likor izvemo (oh, ta »Slovenčeva* slovenščina), ie geaenU Stepanovič tudi na strani Rafajloviča in dragih (id ao odstopili zaradi sprejetja Pašičevega protekcijskega sinčka Markoviča)... Pričakuje se zanimiv razvoj borbe v Narodni obrani... Vsekakor se tu ne obeta režimovcem ravno prijetna rešitev.*
Mogoče. Priporočamo pa g. Korošču zelo budne oči, ker če se Stepanovič izneveri njegovim željam — oštja!
Inserat
pomeni, da išče tvrdka med čitatelji odjemalcev, pravzaprav dobička. Banke pri naših čitateljih ne iščejo ničesar več. To je
znamenje razredne zavesti
pri bankah in pri proletariatu.
Kaj pa druge tvrdke, tiste, ki bi jih sploh ne bilo, če bi jim ne nosil denarja proletariat? Tudi tu bo moralo priti do delitve duhov, mi smo odločni nasprotniki takih .enotnih front*. Kdor inserira samo v »Orjuni*, naj mu nosijo svoj denar or junci!
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
20. IV. Tiskarna bratov Rumpret v Krikem. 12qq
Medicina napreduje. Lek proti revmatizmu, Še danes se misli, da je revmatizem neozdravljiva bolezen, toda nedavno je iznašel dr, Rahlejev novo zdravilo proti vsem vrstam revmatizma. Zdravilo se imenuje z ozirom na njegove sestavine .Radio-Balsamica*. Z uporabo tega zdravila so ozdraveli tudi tisti bolniki, ki so mislili, da zanje ni več zdravila. Zato je dobil dr. Rablejev priznanje vseh medicinskih krogov. Od bolnikov dobiva pa dnevno zahvalna pisma, ker jih je, kakor pravijo dvignil iz »groba*, Za izdelovanje tega zdravila je dr. Rahlejev otvoril moderni laboratorij v Beogradu. Kosovska 43.
predmeti, Aida, Ada, Marija, Herku-les, Konkordia, bombaž, svile in vol-ne za jopice, berlinska volna svila za šivanje ter razne druge potrebščine
Veletrgovina
Ferdo Schwarz i drug
ZA6REB
Iliča 45.	Telef.	štev.	2-56.
Brzojavni naslov: ŠVADRUG.
Primite
in izkoristite u-godno priliko kadar ereste v Celje in nakupite ai v ve-lefrgovini R. Ster-mechl, Celje
SUKNA In kamgarna aa motki, volne aa tenak«, platna, cedra, hlačevine in druge manufaktur-ne robe. Zaloga velikanska.
Cene čudovito nzlke, ter sl radi fesa ogromno denarja prihranite. - Trgoval engroa cene. ^^^CenJkzastonJI^^^J
r
SLOGA«
nakup, in prod. zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani je zaftela zopet poslovati. Po sklepu novega načelstva se sprejmejo za člane samo člani 55J in KDZ.
Sodrngi, pristopajte I
Delež znaša 90 Din, pristopnina 250 Din. Delež se vplaCa lahko tudi na obroke, toda polne zadružne pravice daje le polno vplačani delež.
Prodajajte la Kopajte
vse samo pri ..Slojr. Naslov:
Ljubljana, poštni predal 168 ali pa ..Naprej" v Krškem.
VarČUjtc! Svoje prihranke pa vlagajte edino le pri ..Sloji", ki jih obrestu|e po 10*/o-Hranilne vloge se L’plaču|ejo kadarkoli, za slučaj kakih zahrbtnih napadov so pa vezane na 3-mesečno odpoved,
k
Točasno načelstvo »Sloge;
ZVONIMIR BERNOT, pokr. tajnik SSJ in KDZ.
JOSIP PASTOREK, blagajnik ljubljanske kraj. org. SSJ in odbornik ljublj. podr. Saveza grafičnih delavcev.
KAROL KISOVEC, železničar, član načelstva SSJ in KDZ.
Za hranilne vloge jamči »Sloga1' v smislu zakona z dne 9. aprila 1873 z vsem svojim imetjem. Če ne bi zadoščal opravilni dobiček tekočega leta, rezervni zakladi in zadruino imetje, se zasežejo zadružni deleži. ~e pa še
Točasno nadzorstvo „Sloge" :
IVAN BARAOA, železničar, član načelstva SSJ in KDZ.
FRANC VVARLETZ, član pokr. odbora SSJ in KDZ.
MARTIN UMEK, član nadzorstva SSJ in KDZ.
to ne bi pokrilo zavez zadruge, se razdelijo daljša plačila na posamezne zadružnike v razmerju števila In visokosti vplačanih deležev. Potem se zaveza neha (§ 8 pravil).
'ZA