Največji alaveittid dnevnik T Združenih državah Velja za *ae leto • . . $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 i i Za pol leta • • • • • Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto GLAS List slovenskih delavcevv Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. i^Ji 1 i it TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1870. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 280. — ŽTEV. 280. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 28, 1923 — SREDA, 23. NOVEMBRA. 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. VAŽNA KONFERENCA 6LE0E PREMOGA Udeležženci na konferenci glede antracitnega premoga se ne morejo sporazumeti. — Sestanek odgoden za dalj časa. — Governerji ne soglašajo s Pinchoiovim načrtom. — Sprejeti je treba posebne postave za dolo cenje standardov v industriji. NAPAD HA ŠPANSKI IN IT AL JANEEI KONZULAT. Harrisburg, Pa., 27. november. — (ioveroer Pincliot i«* izdelal chuies načrte za zopet ni sestanek konference za-r-rojmik od t zelo razlikovali . .ede metod, s poilioejo Lati l'lii bi se tsjan. Veterani svetovne vojne so v rokah sleparskih zdravnikov. Tu. di na ladjah je baje dosti takih ptičkov. Pravi zdravniki pomagajo oblastim. tana, ki bi kedaj stopil r.a evropska tia ali eelo prišel iz Maroka. Tudi ni se bilo nobenega sultana, ki bi se kedaj vozi' po morju. Vzrok, da ne gre sultan nikdar na morje, je ta, da smatrajo Ma-rokanci sultana in morje za dve največji sili na svetu in če bi fu* ti dve sili sestali, se domneva, da bi se pripetilo nekaj strašne«*a. Kar pa se tiče dejstva, da ni še neben sultan zapustil Maroka j? stvar najbrž ta. da ni prvi sultan nikdar zapustil dežele in da so sledili vsi nasledniki njegovemu v z cled u. Številni nosijo se vedno isto obleko in iste vrste sandal kot so jih nosili pred dva t noč io'i. Isto velja glede poljedelstva. Oblika plugov j" ostala isia kot v starih časrih in koruzo mlatijo tako kot so jo mlatili ven-i'i Abrahama. PAHKIK SE JE POTCrIL. Rarragona, Špansko, 27. nov. — Neka brezžična brzojavka naznanja. da se je potopil parnik *La Guardia". Vse osebe, ki so se nahajale na krovu, so se rešile. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Danes so naše cene Bledeče: JUGOSLAVIJA Razpošilja na zadnje pode »n Izplačuje 'ToStni tVkovni zavod" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagreba. Beogradu. Kranju. Celju. Mariboru, Dubrovniku, Sputu, Sarajevu ali drugod, kjer je i»ač za hitro-izplačila najugodneje. 1000 Din- ...... $12.50 B 200C Din....... $24.80 6000 Din. ...... $61.50 Pri nakazilih, ki inaiajo nanj kot en tiaot dinarjev rafunimo posebej po 15 ctnU« za poitnino in drug« «tr«Zka. IT JULIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpo&ilja na zadnje poite in izplačuje "Jadranska banka" t Trstu. Opatiji in Zadru. W| 200 lir ........ ? 9 90 300 Yjt ........ $14.55 500 Hr........ $£3 75 1000 lir ........ $46 .50 P rt nakazili*, ki znafcaj« manj kot 200 lir ratunimo posebej pO 15 eontov s« poštnino in «a po mogočnosti fie posebni popust. Vrednoot dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja f*e večkrat in nepričakovano : iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar t roke. CMk izplačil v dolar Jih glejte p<*rb*n oglas v tet* Ust«. Iteoar nam Je i>o*latl najbolje po I>jske«tie Money Order ali pa New Torte Bonk Draft FRANK tf AKSER STATE BANK feTM* Cortlantft 40B7 2I«W Totfc, V. Y. Glavno saatopništvo Jadranske Bank Hartford, C'onn.T 27. nov. — Najbolj vznemirljiva prikazen % • zvezi z razkritjem dejstva, da so posebni doktorski mlini v Kan-sosu in Missouri na debelo proTz-jvajali "zdravnike" je to. da je dosti takih laži-zdravnikov na delu v bolnicah, in ta zadeva je postala tudi glavni predmet preiskave veleporote. Iz pričevanj nekaterih ljudi je tudi razvidno, da so ŠH lastniki ponarejenih diplom na morje kot ladijski zdravniki in da nekateri eelo načelujejo zdravstvenim de _ partmentom velikih parnikov. Tako resna je postala ta stran celega slučaja, da se je opozorilo nanjo celo predsed. Coolidge-a. Governer Templeolnomo^ ter vam zahvaljujem za zaupanje." --je vsled tega preko nedelje in ko Dvojni roparski umor v Brookly- Se je vrnil brezkrbno v hotel nu sta baje izvršila brata Dia- Statler, v katerem je stanoval, sta mond. — Eden teh identificiran mu pritisnila detektiva Martin in kot izvršitelj groznih umorov. Donoliue revolverje na rebra ter Zadeva se vedno bolj jasni ga aretirala. Oba brata sta -kljub ostremu Oba brata, osemmdvajsetletni zaslišanju dosedaj ustrajala pr. Morris in enoindvajsetletni Joseph Diamond, ki sta stanovala s svojo trditvi, da nista bila sovdeležena pri umoru obeh bančnih slov. ROJAKI. VABO0AJTZ U M GLAM HABODA'. VAJVSfiJI UM WIR T Washington, I>. C.. 27. nov. — Poslanica pretlsednika Coolidga katero bo prečital pred kongresom. je završena. - V nji bo priporočil kongresu, naj zniža davke ter naj uvede novi proračunski sistem. Nadalje se bo zavzel za izpremembo priseljevanja. Kvote bodo temeljik? na ljudskem štetjju izza eta 1S90 ter bodo znašale le dva odstotka v onem času tukaj se na-hajajoeega prebivalstva posaine*.-nih naroilnosti. At evilo priseljencev se bo znižalo na leto za komaj 10.000 oseb. stL Združene države se bodo vmeša-iavale v evropske zadeve, toda to >e bo zgodilo brez vsakih obvezno sti napram evropskim državam. Predsednik podpira načrt dr- materjo in štirimi sestramUna 84. Morris je bil pripravljen prizna-cesti v Brooklvnu, sta bila včeraj j ^ da sta kradla avtomobile ter predstavljena Coney Island sodi- ^ posluževala pri tem licenčne šču, kjer bo formalno dvignjena številke, katero so si zapomnili proti obema obtožba, da sta izvr- 05iviaci roparskega napada šila najbolj hladnokrvno hudn.' in umora. in Ukradene avtomobile delstA-o. kar se jih je pripetilo je liato rabU za prevažanje žga- v tem že Uak na zločinih vsake vt- nja preko cana * i • i j ■ i , ' . Kekel je. da pozna dejanske na sla, ki sta bila nato umoriena ..... . ,. . ... . morilce in da je pripravljen iz- ter uma je bila odvzeta gotovm* - , . .. .. . . . sk M'' ro~ ee rau -1 ljubile. Oblasti pa tega niso hot%-Po več ur trajajočem ostrem za- ,e storiti Xi se izvedelo kakšne slišanju je dvignUa newyorSka po- ,Tste naj hi bHa ta obljuba Naj. sa v tvornici ob Času. ko je bil izvršen zločin. Policija pravi, da so bili naenkrat plačani dolgovi tvrdke, ki so zaostali že več mesecev. Ugotovljeno je tudi, da sta brata poznala vsaj enega obeh pozneje umorjenih bančnih slov. Policija trdi, da soglašajo odtisi prstov, katere so našli na vratih morilnega avtomobila, z odtisi Morrisovih prstov. SVARILO PRED NOVO TOVHO VOJKO. SVE- Včeraj se je vrnil iz Evrope Oscar Garrison Villard. urednik uglednega ameriškega lista "Nation". Prijatelji so mu priredili banket, in na banketu je imel značilen govor, v katerem je rekel med dragim tudi isled^če: — Nikar se ne vdajajte preve- licija v svojem glavnem stanu br^ je zahteval, da se ga oprosti ^l"111 iluzijam. Evropi se bliža no proti oljema povsem formalno obtožbo radi umora- Starejšega brata so aretirali v nedeljo zvečer ter ga privedli t New York, dočim so najmlajšega iskali detektivi po celem mestu. Nato pa je poklical odvetnik John Goldstein policijo ter ponudil, da hoče privesti Josepha v glavni stan. To se je tudi zgodilo. Potem ko so zaslišali za dalj i časa tudi mlajšega brat, so ga od- vsake kazni- va voJna' ki mogoče »e straš- nejša kot je bila zadnja. Kdor ho-L gotovilo se je, da je najel tri , - . -& J . I ce to vojno preprečiti, nai gre se- ure po roparskem umoru Morris . - - . , . , . , f riaj na delo. Po par mesech bo Diamond varnostni predal v First National Banki na Lexington Ave. in 2. cesti in sicer pod izmišljenim imenom Leonard Ritter prepozno. Evropi preti ista katastrofa. ki bo usodepolna za vso loveštvo. V sroji dvajsetletni , . „.. oimalistični praksi nisem še nik- hteval je največji predal, kar jih žavnega zaklaflničarja Mellona.. vedU v upad brooklvnskega oki. namreč, naj se zmanjšajo davki pravdnika Dodda ter ga tam po- | stavili v eno vrsto z nekako dvaj ima banka prostih. Nato je odšel ter se vrnil po dvajsetih minutah s kovčegom. Ko je zopet zapustil i banko, je rekel uslužbencem: Ve« i seli me, da imam predal. Tako je izjavil včeraj Lester j -lar videl tako pretresljivih razmer. Po njegovem mnenju 5e treba tikoj koriirirat! versaillsko mi«, rovno pogodbo. za tristo milijonov dolarjev. Predsednikova poslanica je že v' set drugimi. Priča roparskega na- Scot field, voditelj banke. Nasled- j tisku. pada, koje imena pa niso objavili. dne je prišel Morris v sprem — ~~ je prišla v dotično sobo ter takoj stvu mlade ženske, katero je iz. stopala proti Josephu z izjavo, da dal za svoi° sestro. Ostala sta tam { KKMAL PAŠA NEVARNO ZBOLEL. Carigrad, Turčija, 27. nov. — KOLEDAR za leto 1924 ^ STANE SAMO 40c N&ročite ga takoj, da ne boste brez njega "GLAS ' te to človek, ki je oddal strela na devet minut. 21. novembra je pri- Mustafa Kemal paša, predsednik sla Barlowa šel Morrs zopet v banko' Vpone-1 turške republike, je nevarno zb»- l _Spoznal ga bi med tisoči, —= ddjek si je izposlovala policija lel. Zdravniki so dognali, da ima je rekla pričar To je edina priča, dovoljenje, da odpre predal, a bil srčno napako._____ ki je mogla dosedaj izpovedati — prazen. j VELIKA kaj pozitivnega. Nadaljne priče Diamond Box Co. na iztočni 23.1 niso bile tako gotove, med temi cesti v New Yorku, pri kateri sta DI JL 7IJ|lf flUJL PRATIKA neka neimenovana ženska. —---- ULHfclllliUf H I lili IIIVH : bila Morris in Joseph uslužbena ! Morris je hotel že v soboto od- kot "potnika" ali prodajalca, je; jgj^(Jena S poštnino 20c NAHODA" P°t0Tati ** Clevelanda ▼ New last dveh sestra teh dveh zločin-j 82 Cortland t St Np Vn t Ncw York- a ker Jc ljubitelj cev. Poslovodja te tvornice, Sachs. SLOVENIO PUBLISHING CO. ^PTManat new xorn Basc Ball lgrei si je hotel ogle- ki je bfl pridrfal kot materijalna | '82 Cortlandt Street 5 dati tako igro v Clcvelandu. Ostal priča, je priznal, da ni bilo Morri- New York mANK lAKKR, President Ownod and Published by flloveni© Publishing Company (A Corporation) LOUIS BENEDIK, Treasure Place of BuMftMi of the Corporation and AdOressos of Above Officers: 4,000,000 dolarjev dobička. V istem času lanskega ieta je znašal dobiček le nekaj nad devetdeset milijonov dolarjev. V treh četrtinah leta se je čisti dobiček povečal zr več kot sedemdeset milijonov dolarjev, oziroma za ma lenkost 82%. Seveda, pri tem ne pridejo vpoštev male tovarne h itmlc korporaeije. Pri vseh teh velikih korporaeijali je uveden open shop, oziroma takozvani ameriški whop. Ravnateljstva ne trpe med delavei nobene organi racije. To so med drugim United States Steel Corporation American Telephone and Telegraph Company, Inlanc Steel Corporation, National Biscuit Company in Coloradt Fuel and Iron Company. To velekapitalistiene organizacije so znane da Ijiul najbolj nesramno izkoriščajo, da jim odrekajo pravico dt organiziranja in da jim odrekajo vse politične pravice. To so najhujši izkoiiščevalei v Združenih državah. Večji tlel njihovih delavcev mora še vedno garati pc dvanajst ur na dan. Pri National Biscuit Company, so uslužbene večjide žene in deklice, ki delajo za veliko manjšo plačo kot moški ter brez izjeme po dvanajst oziroma deset ur na dan. Gospodje delničarji, ki uživajo po Parizu, L*ondonr in Kajiru vse sladkosti tega sveta imajo dovolj vzroka pritoževati se nad "nasi!jem" in "nezadovoljstvom" predrznih p rolet ar cev. . GTiAS NARODA. 28. NOV. 1923 * to je prva resnica, da pa ne bo kdo mislil, da je Jože koga ubil. temveč zato. ker je dvakrat plačal asesment. Omenjeno osebo pa vprašam, ako se ne spominja, kako hitro je zapustil Court House v Washingtonu, ki še sedaj stoji. In kdo je imel več stroškov? Komur to ne zadostuje, naj gre pa vprašat sodnika Cumminsa. ki ži- Zahvalni dan. Jutri bo Zahvalni dan. Marsikateri Slovenec bo vzkliknil : Kaj pa še, Zahvalni dan ? Bog ve, zakaj naj bom hvaleženf Bo-vi v Houston, pa bo izvedel vse | gatini naj bodo hvaležni, ker ima- podrobnosti. Toda mislim, da doti ena oseba ne" želi več tožiti. Laž je tndi. da je bil pokojni Jože 15 let v Ameriki, kajti bival je 20 let. Ni tudi izpolnil 40 let, temveč bi jih bil šele 20. marca 1924. Pokojnik je mnogo storil, in lahko rečem, če bi ne bilo njega, bi še danes brodili- po blatu, tako pa imaino vsaj za silo eeste nasute, in prošnjo za luči po nasel- svoji šoli poučujete svoje otroke j Kini je preskrhel ter iz svojega linavsČino. da. napredujete, zida-1 žepa plačal odvetnika ali attor-te eerkev, podpisov ste dobili ne- nev-a. Toda nasprotniki so to Dopisi. Chicago, HI. Vsi Slovenci in Slovenke iz C'hi-cage in (ikoliee so vljudno vablje- Greenwood, Wis Ko vam pošiljam ravno naročnino za Glas Naroda, vam tudi ni, da se udeleže velikega javne- \ sporočam, da lovei na farmah ga nastopa in veselice, ki jo pri- nimajo sreče. Vzrok je, ker se ni redi Slovenski Delavski Sokol 2.' smo imeli letos snega. Poljski pri-dBcenibra t. 1. Nastopili bodo So- delki so bili tukaj povoljni; mle-koli in Sokol ice ter naraščaj z le- ko je še precej drago, ali so dri* pimi vajami in telovadbo. Zago- ge stvari poceni. Še največ nam tovijeni smo, da nas rojaki ne bo-(prinesejo krave, ker za mleko se do pozabili ter da se bodo v ve- dobi največ dolarčkov na leto. — likem številu udeležili te lepe pri- Kogar veseli molzti krave, tiste-reditve, kajti Sokol se vedno bori mu svetujem, naj kar pride sem-za narod, tako v stari domovini, Jaz sem si hvalabogu ustanovil kakor tudi tukaj, kjer dviga med j lepo domačijo, v lepem in prijaz-svojiin članstvom ljubezen do do- nem kraju, tako da se mi na stara movine in jezika. Rojaki so videli leta ne bo potreba mučiti po to-fcami, ko je priredila Jugoslovan- varaah ali premogovnikih. Zato ska župa svoj zlet, pri kateri pri- svetujem našim rojakom: pojdite liki so dobili Slovenci prvo na- na farme. >okler ste še mladi, — grado za telovadbo. Prvo nagrado , vam pri Glasu Naroda pa želim je dobil dobro znani načelnik So- mnogo novih naročnikov do nove-kola, Jos. Vidi«, drugo telovadni ga !eta! učitelj več sokolskih društev in j Joe M. Kaucnik. Road 4, Bo* bivii dolgoletni načelnik Anton 1142, Greenwood, Wis. Werneel. šesto nagrado pa je do- bil Sokol Kužnik. Razne druge na grade so dobili bratje Hrvatje- — Zatorej pričakujemo mnogoštevilne udeležbe dne 2. decembra popoldne ob 2. uri. Popoldne se že prične zabava in ples, zvečer ob sedmih pa nastopi Sokol n telovadbo in prostimi vajami. Vstopnina za osebo je samo 50 centov. Torej n »svidenje dne 2. decembra ▼ Narodni dvorani na Racine Ave., 1802 in 18. ulica. Za dobro zabavo in postrežbo bo »krbel odbor. Put*. Canonsbnrg, Pa. Cenjeno uredništvo: Dasi se ne oglašam v javnosti, vendar sem sedaj primorana na: pisati par vrstic za mojim pokojnim možem. V številki 103, umazane "Edinosti" stresa nekdo v dopisu iz Canonsburga vso svojo pamet nad mrtvim Jožetom Am-brožičem. Vi obrekovalci mrtvega Ambrožiča. pokazali ste, da ste bojazljivci, ker dokler je pokojni Jož« živeL ste se ga bali in molčali Čemu ni nihče prej pisal, ko bi mu mogel se odgovarjati, toda *, kaj. ampak denarja bo mal«. — Xikar se ne obregajte ob mojega ookojnega moža! Kar pred svojim vragom pometajte, kjer je dovolj •imeti in ?noja! Jože je vse svoje ';tiri otroke lepo vzgojil in ni ne-el nobenega na železniški tir, ni-•i ga ni pustil zmrzniti pod trto ia vrtu. Ona božjepotfta prijate-jiea. ki je prišla svoje vstavljene ™be kazat k mrtvaškemu odru: ■nu je tako usmiljena, da svojega anta pošilja podnevi v šolo, zve-•er od peti hdo dvanajstih ponoči ia v tovarno. Kako so vendar t! 'jndje dobri! Še za lastne otroke im ni. Koliko te je Jože osleparil? var prinesi račun, ti, ali kdorkoli toliko je pokojnik že zapustil la te plačam! Lahko klepečeš. ar hočeš, ker jaz ne bom odgo-arjala ne tebi, ne drugim. Kar >a je ranjki pisal o veri, to je bi-a njegova stvar, za katero ni dol-aii nikomur odgovarjati- Svetnem ti. hijena, da pusti mrtve pri niru. ker te ne slišijo; vaše obrekovanje nas ne zadene, ker vas iredobro poznamo, da drugega ne mate. V števiLki 842 piše Proletarec .ečino laži o Jožetu Ambrožiču. n vidi se. da so dotično stvar bist-e glave v ChiCagu same skovale. Prva laž je. da je Jože pristopil / Prvo presbiterijansko cerke\. }n ni pristopil nikoli k nobeni •erkvi. da je bil tako pokopan, je >ila pa moja želja. Ko sem šla -prašat IJev. Kerra za račun, mi "e rekel: Za to ne računamo nič. •e pa kaj potrebuješ, pridi, ti bo no pomagali! Ali je že kdaj ta ?o rekel kak katoliški duhoven? Druga laž je, da pokopališča >ak Springs ni v Alexandru, am ak je v Cauonsburgu. Ako si, ob eskljivi lažuik, lahko napisal, da e bil Jože član SNPJ in socijali-tičnega kluba, zakaj pa nisi nič menil, da je delal z vsemi svoji-ni močmi za Republikansko zdru-'enje, kar vse ti je ravno tako nano, namreč za tisto jZdruženJe a katero je Jože zapravil ves svoj ■rosti čas in zraven še mnogo de-larja. Sedaj vi gospodarite in raz-ipate s tem denarjem ter podpi-•ate ž njim Proletarca, ki sedaj še uojega mrtvega moža ne more mstiti na miru. Torej to je zaslu-il od vas, in od one umazane cu-je Edinosti?! Kar v roke si sedita. ker v enem sta si enakovredna : vajini bisagi nista nikdar polni! Eden kakor drugi le kriči: — Dajte in dajte in še enkrat •lajte! — jZdaj ga le dajmo, zdai •le bo odgovarjal! Kdor je čital njegova dela, ta ga bo sodil. Lahko rečem, da leži v njegovi pisalni mizi veliko število pisem iz raznih držav, v katerih mu prijatelji čestitajo, drugi, ga zopet vprašujejo, zakaj je utihnil, tretji ga spet bodrijo, naj se zopet oglasi. Seveda, vsak ni vedel, da je bil pokojni Jože zadnji Čas siino zaposlen ter ni utihnil iz strahu pred svojimi nasprotniki. Doma ima več rokopisov, katere je nameraval priobčiti, da ga ni smrt prehitela ter mu prekrižala njegovih načrtov. Nadalje pise, da je bil moj pokojni mož zapleten v tožbo. — Da, Iz Slovenije. stvar seveda lepo zamolčali. Nadalje, če je bil tako slaba o-seba, kako to, da je dobil Post Office, katero sem sedaj jaz resigni-rala; kako da ni dobil teea urada ^iii človek, ki je bil s pokojnim Jožetom zapleten v tožbo, ki je tu di vl-ožil prošnjo, kakor tudi več drugih? Oh. da bi le bilo kaj več takih mož, kakršen je bil naš pokojni Jože, in več takih skrbnih očetov, pa bi bilo manj razporotk in manj pobitih ženskih glav! Tvoja prerana smrt nam je zadala težke rane, katere bomo težko preboleli, edina naša tolažba je da pridemo tudi mi za Teboj! k> vsega v izobilju. Pa ni res tako, prijatelj! Dovolj vzroka imaš, da si hvaležen. Padi na vse štiri ter zahvali Boga in usodo, da nisi tak kot so drugi ljudje. Zahvali Boga, da si v Ameriki. Bodi hvaležen, da nisi cesar ali kralj. Ženske naj Boga zahvailijo, da so ženske, ne pa moški, in moški naj bodo hvaležni, da so to, kar so. — Majnar naj bo hvaležen, da se mu ni treba voziti v aeroplanu- Gozdar naj bo hvaležen, da mu ni treba delati v jami. Jeklar naj bo hvaležen, da mu sedaj v hudi zimi ni treba prezebati v gosti minnesotski šumi. Starci naj bodo hvaležni, da imajo zaseboj vse mladeniške neumnosti. Mladi ljudje naj blagru-jejo same sebe, ker so mladi. Vsaj naj bo hvaležen, da nima na vesti toliko grehov kot jih čikaški Skaza. In Skaza naj hvali Boga, da je KOTIČEK WR0ŠKO ZDRAVJE" [OSKRBA MATERINSTVA in 'OTROŠKEGA ZDRAVJA , Dva drzna konjska tatova. V no'-i od 22. na 2:1. oktobra sta izginili posestniku Francu Križa-nu v KokoHčih pri Sv. Križu na Murskem polju iz hleva dve kobili. vreini 12.000 Din, posestniku rlericu pa konjska opiava za dva ;onja in lahek voz. Preiskava je 'lila zelo težavna in se je zahvaliti le izredni požrtvovalnosti kooiian-lirja erozijske staniee v Križev-•-•ili Jakoba Bukovaka in marljivosti narednikov Pranja Zbontarja n Pavla ScskaJ-ja. tla s> bili pre-hziii zlikovni izjedeni že po ndiiu. Sled za ukradenima konjema je votUla namreč skozi Slovenske goriae v Ptuj in dalje :ia Hrvatico v Krapino. Tatvine .ie Kil osumljen predvsem Pride-' v splošnem n,-,,,. morn hiti otrku «ist»viti k..t v devetem razmere dobro znane.. Sodeč je ci- ' V M,a,t, ri ,znuinjka mleka" ... , so na v|ui. sevetla. «"e t'L.\NEK 48. ODSTAVITEV OTROKA. 11 je bil ftele pn-d nekaj tedni izpuščen iz zaporov mariborske kaznilnice, kjer rnlsiedel dve leti za- l*> ni ahsolutno potrel»iio. * Mstavljajre otroka T«» vt*- Iik<» lmlj lahko yai otroka. ,,stt' l«žje »»lsravili. Zaix>mnite -i. vedel nihče povetlarti, kani je Lz«:i- ,1:l otn,k no more ««enm:ij^tewi :ili nil. Kljub temu ]>ii s» orožniki 1'inalu dognali, da s>tu S^xLec- in dvajsetega luestta prehavljati j«-di. v kart rili j«- skroh. Take bruce mu m* lajajte. Krompir. fix<.l i:t druija t:ika nei!a njegov tovariš iz Celja odpo- lu-atia vst>buje dosti škroba in vsbtlt^u Itovala v Krap:no. prodala 1am eno J'" «iajajn* "tr..ku. " ifbilo za 3250 IXn. drugo feolwlo, ^"'»o va.-.n-r.- ^Urj.vljati «.troka. Jih ima ravo in vcz pouuja3a v lia. > .^»f;- vpra^un. zdravnika , .. . 1 . .' za >ver. «»n v»\ katera hrana j«- najU.lj- kup. \a zahtevo orozn.ske posta- za ,ak(.K:1 otroka. in vain ,Hl ,Klve. je v Križeveih sta bila nato oba dal, kaj um dajajte jesti, še vedno v Ameriki dosti takih aretirana in Sodee klentifikovan XnjnaiMimejSsi d,.ha ?.a mater je ta-Spominov si nam zapustil mno-j rojakov, ki neumorno skrbe, da j jiomočjo majlme fotografije. Pri krMl- ZJl,",1,> << -kii. a tninišT-ati. To je go; za Tabo žaluje nebroj Tvo- uživa brezskrbno življenje. zasliševanju -ra brez ke-a prizna- "»-•'"'»i. tievarnu rnr.N.bjt. v th-klifj ni ... .. .. .. , j , . . . , . . „ življenju. 1 o je »as. ko je ves njen du- jih iskrenih, nesebičnih pnjate-j Bodimo hvaležni, da smo ustvar-1 la tatvino v Kokorich m se do- 5,-vui „0w.r v |n«4n,etu tvoriienem Ijev. i jeni po božji podobi, da smo lju-' > Javila, da sta malo poprej ukrad- nju ter ima sV..j teim-lj v du.šosl-.r,, V jasnem dnevu Ti pošiljam iz | d je. tla V(>hl- '-a Padala, denar k^j- ^^ k" i»|a ujemi zdravj« lomačega okna na zelenem griču1 Žalostna nam majka, če bi bili pozdrave na Tvojo svežo gomilo! petelini ali purani. Josipina Ambrožič.; ženske naj bodo hvaležne mo- --! di, moda naj bo hvaležna, Iker j Ima na milijone in milijone pri-stašic, ki so pripravljene pokoriti se ji na vsak migljaj. Blagor samcem, ki ne poznajo težkoč zakonskega jarma. Blagor zakoncem, kr so pravo- Iz Jugoslavije. Razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo končana. Komisija za razmejitev med Ju- j časno pokazali fige samotni peč-j;usljvijo in Avstrijo je končala lariji. v< ie delo. Ko so 1 >111 zapisniki o . . . „ , , , * . . Device naj bodo hvaležne za de- -aziiK'iitvcneni delu odobreni ui, , ,, . . , - vistvo, — m lahko onim, ki so se »odpisani, je razmejit t en a komi- v . . -i j a v s, ji dne 31 cktobra tudi, ze lzneblle te skrbl-''.rmaln i sklenila s\oje delovanje. J Downtownski slamnfikarji naj Angleški član komis je polko\Tiik hvalijo Boga, da ženske ne nosijo 'rawen je od^otcval v Pariz, da rut na glavi. ' .H-erkavo /.nč: elaborat v treh izvodih ve-, židje naj bodo hvaležni ker! >!" epcslaniški konferenci, ki do- j yim Slovenci delajo za smešno -tavi po en izvod Jugoslaviji in ceno Vvstriji. doč n, t^tane tretji iz- j Hoga naj zahvali tisti, ki ne ho- v < J \ 1 ai !zu. na siovens]-e cerkvene priredi- tve v New Yorku. Nova tvornica poliedelskJi stro- , , . „ ^ .. . Ulava mu je zdrava, brecs busk iev v Subctici. j . . , je in oteklin. Jo pa zajtdla in zaptla. Na vpraša- lal'ko Zdravje „ • j • , i n - o. i tleklire v tem la^dohju i«* istutako tudi nje. kie sta ga ukradla, je Sodeč ,,, . , , . . ' ^ . J problem matere, \snka iiuiti -v mora "nično odgovt.rd: "Jaz n:kdar ne iiaviTi ž lljhn skrln-ti mora za zdravj-Vprašani, kako so zove kraj ali in me dvakrat na dan F'ajjlue Mleko razen svoje ntlne hrane. Hazretleitc Jve veliki žlici Kasle Mleka s f-nše mrzle votle. Kajše sa pijejo z uin^er-alecm. grozdnem Mikom v tem času ali m fro-ee pozneje. Sul otiška tvrdka Perun je pri-ela akcijo za osnovanje tvorniee poljedelskih strojev v Su-botiei. I . Boga naj zahvalijo vsi. ki niso dali zadnjega centa za sleparske in ničvredne akcije- :er se v celi Vojvodini txbeuti ve-i . . , , ... . , . I Jugoslovani naj bodo hvlazeni. ika potreba za taksno tvornieo vi .. . . . , , ..... j, _ - 'ker jim m Italijan se vee pobral loniaci državi. JNa zaaevno pros-, ... loniaei arzavi. zauevuu ijo se je uprava mesta Sulwticet ot Jim je' zjavila. da je- pripravljena, da •tavi t vid ki na razpolago potreb- Boga. ker je brez boja dobila vse. Italija pa tudi lahko zahvali io zemljišče. Z gradnjo tvorniee e prične v na jkrajšem času. kar je hotela. Nemški kajzer naj bo hvaležen, ker se mu ni potreba ubijati z Babica detomorilka pod ključem, nemško politiko. V Šibeniku v-Dalmaciji.je are- Blagor Nemcem, ker nimajo acija neke tamkajšnje bab^eska^rJa v .^oji sredi, .zbudila veliko senzacijo. Doka- Blagor vsem. ki bodo sedli ju-'.ip.o je; da se je babica piofesijo-; tri k hogato-obloženi mizi- Blagor litino bavila z ubijanjem novoro- tistim, ki ne bodo čutili posledic jenekov. Njenemu zločinskemu; preobilo zavžite hrane, lelovanju so prišli na sled. ko je( Bodimo hvaležni, da trta še ni v bolnici umrlo neko dekle vsled j prenehala roditi in da se grozdni ooroda. Zdravniki ugotovili, da r sok čudovito pretvarja v tekoči-je smrt nastopila vsled neprevid- ,,0 ki je dovoljena po božjih, a losti babice. Še predno je dekle, prepovedana po človeških posta-imrlo. je pt/lieija medla preiskavo o tem slučaju. Dv*gnalo »e je, ia se je dekle že prod meseci hock) iznebiti otroka in je v to svr-ho zaprosila babico za njeno po-noč. Porod se je vršil ob asistenci habice. ki je potem novorojenčka •pravila v neko škatljo in ga od-fKa P°lna Ysak dan~ ieda. Policija je našla trupelce v nekem jarku blizu babk'inega ■ta»u»vaiija. Pri odkopa vanju pa -e je na^la tudi večja množina •trt-škili k'vsti. kar -se smastra za dokaz, da se je baibica »ploh ba-J vila z ubijanjem novorojenčkov. vah. Blagor vsem. ki imajo v kleti dovolj sredstev za zunanjo in želodčno gorkoto. Bodite hvaležni, ker vam ni treba skrbeti, da bi bila ta kolo- vas. ampak samo vzamem: vc lil s j je še to predrznost, da je pri zasliševanju profil sttlnika _-ilar Frane Žajrar iz Ivriževcev ia svojem službenem oliheclu v 'lK'"ni l>o:nan jševci ob severni pe-rifergi Prekmurja vršil iui domu Mihe Domaneija preiskavo za vo-rožjem. Ker mu je meti ,-Fn.-i- .ilvu Domaneijev sin grozil , n rja Bačiča so orožniki že nrijelL Miha Domanei in njegov in jia sta ušla na Madžarsko. Razne nesreče. Pri nakladanju op**ke je padel : vozička in si zlomil levo nogo lelavec družbe '**91ograd" v Tr-!>ovljah L. Valdegar. Prepeljali > ga v ljubljansko bohiico. V kamip -lomu inž. I^avrenčiča v iZibnrim na Pohcrju je padel delavec KovaoiČ na neko skalo in si '.lomil kost v rami. V tvomici Titan" v Kamniku *ta si težko poškodovala očewi jnčavr,3čar Alojzij Kočar in vajenec Jožef Kolman. V tvomici za dušik v Rušah se je poškodoval pri stružnem stroju lelavec E. Sehulz levo nodlakt-■lieo. V gozdu P.orl pri Sv. Barbari % Hal-.zah j*» padlo pri podiranju drevja težko deblo na drvarja Ja-:ieza Koletica Mož je dobil smrt-jonevarne poškodbe na irlavi in ga preiH-ljali \ lx»lnieo v Ptuj. »'itajte te elanke skrhno v-a k teti en ter jih imejte za 1mh1im'«» ujiornlto. Prepiri in pretepi. V Lužarjevi n<>>rilni v Sneber-.iih je >>i 1 t klan meti pn plrom čnik iz Nonienj pri Radovljici s-' je spri s posestnikovim srnom Ivanom Iiurj»» Med prepirom je Burja skoro od=ekal s sekiro desno r ko. Prepeljali vw> ira v bolnieo. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilne diiave, Knajpo vo Ječmercvo kavo in importirana do« miti zdravila, katera priporoča mor. Knajp v kniigi DOMAČI ZDRAVNIK Pliito pa brezplačni cenik, v kaierom ]e nakratko popisana vsaka rastlin za kaj ae rabi. PRISTNI STAROKRAJ SKI RIBEŽEN ZA REPO z dvema nožema ................ti.10 MOTIKA, domačega kranjskega izdelka .........90 Na zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jagode. Pišit® za ceno. Blaco pošljam poštnine prosto t vse dele Združenih držav. MATH. P £ Z D I R Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. IZDELOVALEC HARMONIK Itdtli^tai harmonik« kranjskega in nsmikega modela, (mam tudi trgovino s muzikalijami. kj«r imam v zalogi m god bone inttrumente. Prodajam dobro orgijico po najniijil« conah. Za VH svoje blago garantirani. JOHN WEI8S •14 SCNECA AVENUE BROOKLYN, N. V. NOVA ZiSDOVl KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH SpMl iTmD^MatiSi TRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja b Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem upora ter njega zakletvi. Knjiga trdo Tteboj« 370 strani la 35 aUk la Tojno. OLM NJJtODA" 81 Rfw York, N. Y. V." r-'t.f - j Glavni »tfboralkl. r -adNdrilk: RUDOUP PKRDA.N, m E. lUth Bt.. CkwUBd. O FodprtdMdA.k . LOUIS B*LA.\T, Bok IN ?l»ra k' t ponavadi tudi letat pobi-|'i*udi tukaj se bo voLil odbor za rala naklada v svrho ]>otritja dru j prihodnje leto. 1 Potrebujemo noši ven i h stroškov za zadnjo poJo-i vih zdravih moti. kak^pr se je iz-a >•«> J.-ta. Vsi elan i iu članice, ka-'lazil zadnji dopisnik v Ji >ck teri so zavarovani za bolexen, pla- Sprngs v našem. listu Glas Naročajo en d *lar naklade. Vse one via in da ne ve, kaj je vzrok, da « .n . pa, katt-re niso zavarova- niuiamo v*-e toliko zabav. Stari so ne za bob*z*u plačajo 50 eentov na ve ti Cul L Rečem nru, da je naklade. Vsi tisti, kateri niso pri < dobro zadel. Zatorej udeležite se društvu še pol leta, bodo plačali! Jseje. Tudi naš oskrbnik je že -4 ,j, zmerocns manj. svojim odstopom prišel na ovali bomo za ta posel dni->t\a, da naj vsakdo poravna dolg, <-sebo. Torej katerega veseli, ak'» in Pozdrav sobratom Slovencem V meut, to pa zato, da se knjige de-1 splošnem! j;• • to v red preti novim letom. Louis Taucher, V vi k k*- naj tudi udeleži glavne tajnik društva sv. Alojzija št. 18 je, U r na tej >eji lx» treba m-1 in blagajnik Slov. Doma. .n 11 stvari uLr.Niiti. Pri tej pri-' -- h i 1 • f i tudi volitve društvenih ZAHVALA. uraduikov /a drafo leto. A. OkolLsh, tujiLik. Golši ali krof in iodovaiin neJvomno različnimi bacili, ne J ]K)ljiibija noben pameten človek- 1 SOL Ženske to vedo, zato puščajo svo-__ja zapestja na razpolago — gola. Da se človek obvaruje golše ali da isto odpravi, mora zauživati jodovo sol. — V Švici so dosegli zdravniki, da je vsaki soli že primešan jod. — Uživati ga je treba vsak dan. Nič ne de. da jih včasih malo zebe. za modo in lepoto se prinašajo žrtve še na drugih točkah ženske telesn«* drazesti. Zgornja slika nam prelsiavl.'a družino sobrata -T-a Proper. iT-! žefa, št. .1. S. K. »T. Vsa druiina je zavar »vr.na pri -JSK-I. P vidimo mla-lih bojevnikov za kn.-i-.t -1ŠKJ.. nekateri l nj- -lan.-« društva Sv. -To-r:'a Pn _r:ir in s.t-pr ifje, ■ i bo rožen i''. .1, Kakšen bodi, kadar jež. in ne ve'erja.j prekasno. .Zvečer ne joj toliko kakor opoldne. Pom- . . . . .... . . . „ . ^ ni pregovor, da kratka veeerja Neki znravn:K, ki dobro ve, kaj poroeljiva, kadar jrs. Kadar ima.s ......... . . . , , „ - - - 1 * ... ...... potlaljsa življenje. Spat ne hodi je zdravje in kako nadležna je jed v ustni, ne pij nikoli. *t . . , , . . . . . , v . . , .. . nikoli sit: Ce si se najedel, ne be-bolezen, je napssal sledeča pravi- Kaaar les riue, bodi posebno o- .. . , , , , ... „ . , ... /i v službo ah r>o drusrdi opravila, katerih naj bi se po možnosti prezen. Pazi, cia ne pozres nai ' držal vsakdo, kadar sedi za jedil- manjše kosti in izloči iz svojih ust uo mizo. J tudi vsako trše zrno ali lupino. Miza naj ne bo nikoli prenizka, i Sploh >e pri jedi brzdaj. Pre-l'e si truden ali drugače nerazpo- žveči dobro v>:;k grižljaj. Noža ložen ne >edaj za mizo! Pfej se od- j ne nos! nikoli k ustom. Ne drezaj I oči j iu oddahni- Pred jedjo ne j v zobe z vilicami n nohti ali celo pij. Ce kašljaš. izperi si usta! j z nožem. Ne jeml.il jedi s tuj.'jra Med jedjo ne misli. Pozabi nalkrož»ika jn P:J y ^ vse skrbi in brijre in se ne jezi. — I P°»"jdj nikomur od svoje jedi Ce moreš, se me i jedjo razgovar- lih. Počakaj, da se jed poleže. !>-prehodi ^e nekoliko ali pa lezi za kratek čas. ( e boš delal tako. boš dolgo živel in r.e boš bolan. NAJHITREJŠI SUBMARIN. I V dolžnost si štejem tukaj s*1 i imio zahvaliti za točno in liitro » vj 1 vplačilo po^inrtiuiie m jKHlpore^ Euclid, Ohio. | ;,t,.n( >,.lll prejela a tudi ne prehladne hrane in pi- društva Napivdek št. 1:12 jaj o čemerkoli, kar je všeč tvo I prijetno, j malem sr» tudi šali, toda ne pozabljaj na jed. ki jo imaš pred seboj. Ne zauživaj nikoli prevroče. It.en ni .ISkJ . da •>«' gotovo udeleže pfi: hodil je seje, ki se lx> visiila illie 'J. j decembra »>b 10. uri zjutraj v »Ju- gosUivenskt-in Nartnlnem D-jihu v, Iviiel du, ker s^* bo volilo mrvi i>d- niojim pokojnim jače. Tudi ne mešaj vroče jedi s Nadalje s- tudi l«;i>o vahvalim hladno pijačo 111 obratno. V ustn •mŠtvu št. 101 v Wab»enburguJ i!„si samo toliko, kolikor mores Colo., ker soje kljub oddaljeiiosti dobro prežvečiti. Ne basaj se ni- v obilnem številu udeležilo po- , r * i • , ■ ,„,,__,____- koli s kosi, ki t: lahko ostanejo v , greha. llvLla tmh za krasne ven-b r za leto 1!»24. Zatorej se opo- w Me jjh ^^ ^ raj., goltancu. zarja člane, da se gs»to^'o te *-je' Jjor.don, Anglija, 2G. novembra. in re jemlji nikoli od drugih. jv ('hat;imu h<"10 kmalu zgradili Sadje vselej preti jedjo olupi, i ^kmarin "XI*', ki bo največji -in . !f;r07,lie iao-ode in oodobno sadie' 11 ^.ihdrejši. kar jlTi je na . svetu, ji dubi in blago vpliva na tvoje v,ro/Al-''- JJir'Klf 11 P,Mlu"") r> • • • . ! oneri \*e iemlVi nikoli ol'i-nlienK I * ;1 z naglico vozljev 113 srce. Razgovartai se prijetno, t»o J^-"1.)« n,Kn11 ompijtnf-j . J ga sadja iz tuj:h rok. Sadje se nej i,ro- Spremljal oziroma prehitel za uživa s koščieami. ]ahl:f> VSiik parnik. Domače živali zapodi iz je lil- -— nice. Ne deli svojih grižljajev /i mačkom ali psom. Zlasti jim n-dajaj jedi s svojega krožnika. ; Je."!, ki ti je padla na tla. za vi- j zi. Žveči do^.ro. in sieer z vsemi Včeraj ponoči je izbruhnil v sta-zobmi. ki so za to porabni. Ne se ! no vanju majnarja Samuela Ros di predolgo za mizo. Če s: pojedel j eoa ogenj, ki se je tako hitro raz-vstani. izperi u.-ta in zolie. vedno j širil, da se ni mogel nihče rešiti-7 mlačno vedo. Jej vedno o pra-j Zgorel je Ro^eoe, njegova žena DEVET CSEB JE ZGORELO. Confluence, Pa., 2G. novembra j j . > j ^ t kateri i l t're-' ^i^ P^1 vs -m!l Kadar jes, ne pij nikdar vina, a ' * j* lu lw,ttm at 11 ,fsKJ. pa priporočam vseon. Ka-1 piva ali žganja. Tudi voda ni pri-'vem času, ne zajtrku i prezgodaj" ter sedem otrok. oporekal /ato imamo seje, da se . . olani, pristopite,----- ---------------~ ---------------- jih udel-iite. ! ______t i.:' CAST TAKIM DRUŽINAM! Z !»ratskim po/dravtum John Kor«mčjč, tajnik. Ciidsa ali krof. ki kazi ženski vrat. se j(> zadnje čase začel splošno pojavljati tudi na Nižjem in (lornjem Avstrijskem. Profesor dr. Julij Wagner, vodja klinike za neurologijo in psihiatrijo na Umcr na Mirjanu pri Splitu. K al* o* smo >e p .ročali, j:' bil na Marjanu v Dalmaciji neda%"no u-iii jr jen mladenič Ante Hakulič- Ivičevič z iu* ka Visa. Oblaki so aretirale >.e »sumljeaiih o^se!«, drtigi'jii nekega Antona Bu-toiv^viča in lia!>e!iea. l'goto\*ilo se Dunaju, trdi. da je krofastih žen- j0. da sta ta dve bila v ziulnjih skiir vratov tudi na Dunaju čim- !neh v liakui:čevi družbi. Zlasti dalje več. Dol žil i so dunajski vo- je zelo <»suml*e.i P.ut- rovič. ki je dovod, da je izz\~il ta pojav, to- tlan p > umoru izročil neki perje.i da krof je razširjen tudi po kra- svojo t.l.ieko, da mu jo t »pere. Zsl- jih. kjer ne pijejo vode iz dunaj- bičeval jui ji je. naj o tem niko- >kega vodovoda. J!lur np Nekoliko dni pred i • • i- i i» • imorn-m si je liutorovič izposodil Doslej so preganjali krof z jo- ' 1 n . t , , ' - . , i c - "0i) po umoru pa si je naba dom; toda kdor je tako krof iz- i j Denver, Colo. t lan- ni in članicam društva s\'. J -efa šr. 21 JSRJ. se naznanja. dii uJcieže *«-je dne 10. decem-4 ra ob 7 uri zvečer v polnem številu Misl>u, d ti rak član in članica ve. da je njegova dolžnost * le R«ie udeležiti, ker Uo volitev uradnikov za let » 1!*24. Dragi mi člani in članke, prosim vas, da bi si Izbrali dobre uradnike, take, ki | : er n'>ben ne ve, kdaj in kje ga :esT.va ali snirt čaka. ltavt*nwjod, Colo, 19. nov. Mary Sieve. Chicago, TI. Iz ura«la društva Jugoslovan št. !(M JSK J. sIarodu** tivorani nasproti g. - ohnu KobičUu, vogal Racine Ave. •i 18 t"-ste. Pridite vsi. ker se bo olil društveni tnlbor za leto 1921. . za napredek našega društva in ^^ -e imat#? VRtopniffef ste pro. JSK.T člane eni. da poruMinte pred Pri Obt-nem tud. pr.^rn. v^ ^ 1m> pr,.dlo£en ra:,un veselice. r-bu.MM, da bi vsak .svoj bilo? dc vsak kateri meat plačal pre, kot nio^^če za ^ np letlie ^ w — ibvember. da «e potlej lah- i[nU:, druitveno blagajno. Vpo-!. . knjige zakljii' :jo €•!) pravem ;tevaite ta 0D0mjl tla w ne b^ im dostl -a^neie pivivkali, zakaj ni ta ali dela pr: društvu m v glavnem; (|J|. uraftn^ „|____ Sedaj je čas, da se uradu. Zatorej ^e -nkret apeliram1 jK.maga. na vse članstvo, da bi vsak plačal j ^ bratskim po č m | »rej m«>froče. Se vam že pr»*j zahvaljnjem ?1| vašo liaklo-njtmeit. Kat *r»'mu pa ni mogoče priti na srio, naj drugemu članu, d«* bo zanj plačal. <»b zaklju'ju pozdravljam vse člait i'vo naš-ga društva in kli čem: Na svidenje 10. decembra! John Schntte, tajnik in organizator. Rock Spring«, Wyo, Tem pot'Tiii vabim člane društva sv. Alojzija št. 18 JSKJ. v Hoek springs in okoliei, da «e polnost* vilno udeieič seje tretjo nedeljo v mcsecu decembru. To je glavna letna seja, pri kateri »e voli nov društveni odbor ter se uredi vse potrebno za prihodnje leto. Naj ostane pri starem, dane« ne velja več. ipozdravom Joseph filish. tajnik. 22428—11) VABILO NA VESELICO. Društvo sv. Jož fa št. JSKJ. n S In veil J. a Narodna Godba v fiittle Falls. N. Y., priredita pristno zabavni večer v soboto, dne 1. decembra. Te m potom vljudno .abimo a-se Slo ven ee m Slovenke z Little Kails, kakor tudi vse rojake in rojakinje iz sosednih far-tnersi: ih, tla nas izvolite posetiti pri tej prireditvi. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Za obiltw posel se vljudno priporoča Odbor. ROJAKI, PRISTOPAJTE K JUGOSLOVANSKI KATOLIŠKI JEDVOTX! gubil, je zbolel na srcu, dotyl trd-savico. je naglo shujšal in čisto oslabel; zbolel je na Basedow i bo-lezni. Švicarski zdravniki so dognali, da so nastale te bolezni zaradi prevelikih množin joda. ki so jih užili krofasti paeijenti. Da se odstrani krof. zadošča mnogo manj jodovega kalija. Treba je le jemati jod vsak dan, in potem s* ni bati nikakih zlih posl lic. — Skrivnost uspeha leži torej v rednem uživanju najmanjših količin joda. Severla. uspeha ni mo-goče doseči že v par tednih. Da-»i zdravilo ni drago, so ljudje pre brni. da bi jod uživali vsak dan. potem pa se jeze. da zdravnik ne zna odpraviti golše. V Švici so do.scgii zdravniki, da ima vsaka sol primešan jod. Tako mora vsak Švicar vsak dan uživati tudi jod: V kantonu Apen-zelli uživajo jodovo sol od počet-ka leta 1922. Ta sol odstranja golšo in preprečuje njeno nastajanje. Zdaj so zaceli tako jodovo sol splošno prodajati tudi na Dunaju. Cena je ista kakor za navadno sol. Profesor dr. "Wagner piše v "N- J.": Naj bi vsi. ki trpe na golši, in vsi, ki bi radi sebe in svoje otroke obvarovali golše, u-živali jodovo sol in kuhali jedi ž njo! C v est i se mora jodova sol po krajih, kjer je potrebna tako splo šno. da bi jo užival vsakdo, ne da bi jo špecijalno zahteval! Tudi kruh naj bi se zamešal in pekel s to soljo, da dobe revnejši ljudje, ki žive večinoma ob kruhu. vase dovolj joda. Potem bodo golše polagoma izginile. Zlasti bo nova generacija brez golš in ž njo izsrine tudi spremljevalec krofa — kretenizfm. Opozarjamo torej na jodovo sol, ki doseza zlasti pri r.troeih nagle uspeh3. Muf in rokavice. Muf je izginil, dasi še nedavno ni bila ženske brez mufa in boe. Vprašanje ;e: za^ka^o dolgo? — Moda je silno muhasta vladarica: svoje ljubljence nenadoma zavrže in pozablja, a jih zopet nepričakovano postavi na najodiičnej-Ša mesta. Zato je treba mufe za se laj lepo shraniti in čakati, da postanejo zopet modni. Gotovo je —le, da bo njih oblika nova. Morda bodo mufi zopet ogromni, da bodo ženskam služili kakor bisage za vse možne malenkosti ter jim 1 odo sezali do srede beder ali p* bodo majhni kakor igračke. Danes nosi modna dama le rokavice, ki sjcer roke nekoliko po->ečajo in zdebele. a jih varuje.^ mraza in razpokanja. Rokavice so seveda podložene in imajo man ^eto ali stulpo. Ta stulpa pa se o-l rača narobe, da pokriva pol roke in so vidni le prsti. Vprašanje nastaja: kaj naj potem pokriva zapestje? No. zapestje mora biti skrito v rokavu, ki je itak obrobljen s kožuhovino. Golo zapestje je pač pozimi tudi edino mesto. Zgornja slika nazn predstavlja družino sobrata Josipa Kršul. Družina šteje 8 članov in vsi so zavaro- ki pa sme-skavalir poljubiti. Ro-vani pri društvu Sv- Štefana, št. 26, J. S. K. J., Pittsburgh, Pa. ____ kavic, pokritih s prahom, sajami vil novo obleko. Rutorovič in Ga-belič sla bila izročena sodišču NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjal tužno vest, da nam je naš ljubljeni sin MARTIN JAKL0VICH umrl v bolnišnici i Lebanon, Pa., dne 2. novembra 192."l rib štirih zjutraj v svoji cvetoči dobi 17 let. Tukaj v < omwall. Pa., zaipušča mene žalujočega očeta in mater cev tri sestre in štiri brate. Naš preljublje-u A*n ozjr. brat j«' šel zdrav in vesel dne 1. nov. na lovf veseleč >«• svoje sreče, naletel pa je na nesrečo. Po nesreči -»e m n j pušika .sprožila tei- g-a mučno iKiškodovala na desno stran prsi. Takoj, je bil z anibulanco odveden v InOiišuivo v I^ebanon, nakar j» naslel član društva sv. Jurija št Gl JSKJ. s sedežem v Reading. Pa. Tem ]x>tom izrekam sureno hvalo članstvu omonjenegu iruštva za udeležim pri pogrebu, ker veni. da j" imelo društvo občutne stroške, ker se je udeleži.o korporativno pogreba, vendar je > tem pokazalo, da se ravna po geslu: Vsi za enega, eden za vse. Nadalje srčna hvala mojemu bratu Jerneju Ji kloviehu in družini za c\ etke, pokojnega botrom PV. špeharju in soprogi, Petru Luka-nichu za cvetke in vsestraiLsko pomoč, Fraaiku Mažaru za cvetke, Kdi Po.mi za cvetke, vsem corn-wallskim mladeničem za cvetke, Johnu Sukle in družni za cvetke, Alary Kr.že In Marv Mate.ich, Pr. Jaklichu in družini, Harbari ('her-nieh druž ili, Tom Ntrvoselu in Jružiiii. Max Kerlnehiehu hi dru-ž.!i:, Kranku Mess in družin:, Geo. Petru ik i in družini, Jos. Filaku n družini Jo«* Pal mar ju in dtu-žbii, Niik Jurajevčiču in družini, Jo} t n u Vrmeš ču in družini ter Matiji Pa v leč i ču iu družini. Najlepša hvala vsem za jxxlarjene cvetke, ki st^ j.h položiti našemu aragemu sinu uzin-ma bratu kot zadnji pezdrav. Hvala vsem. ki •re 1 deli pri ji j. govern mrtvaškem »dru ter b:!i nam vsem v tolažbo tej nesrečni uri. Primanjkuje mi lx*sed, koie bi navedel v tej za-avali ter «t ne morem izraziti kot ii s- rad, zato še enkrat: Sičiia iivala vstiu skupaj! Tri i»a, mpozabni sin iu brat, lokončal r-*i ]>ot življenja, pr st si zdaj vseli muk. katere bi mogtče b-ž vel, ako l^i ti ne bila htč živ-'jenja ugasnila pn^ri si vs.'^a trp-jenja. Lahka naj ti bo ameriška, tvoja rodi.a gruda, pvšvaj v m;-:*u' Snidemo se š«' ni krat. V spo-:n:uu iitun I)l«š r.stal v naših srcih za vedno. Žalujoči ostali: John in Mary Jaklovich, stariši. Jjhn, Louis. Mathew in Joseph Jaklovich, bratje. Mary, Aloysia in Helen Jaklovich, sestra. V* pod okriljem JSKJ. Cornwall, Pa., 25. nov. 1923. QTjAS NARODA. 28. NOV. 1923 Gniloba naših milijonarskih Kristijanija bo izpremenila Dvakrat pridobil in izgtfMI krogov. Zaključek ljubezenskega romana jeklarskega magnata Corey-*, prote&ranca Andy Carnegie-ja. Svoji prvi tetii, ki mu je stala zvesto na strani v dnevih siromaštva, je plačal milijon, da se je lahko poročil z igralko. svoje ima, premoženja. Norveška vlada razmišlja resno o i Komaj petintrideset let stari C. predlogo, da se imenuje glavo odsedaj naprej Oslov, ne pa Kristijanija. ktopn; i/ka/ii vek z Iz Washingtona poročajo: So-j glasilo s j>oroči!i z Norveške raz-; misija norveška vlada resno o1 predlogu, da se izpremeni ime glavnega norveškega mesta ter ga imenuje Oslov mesto Kristijanija. Oslov je ime nekega predmestja Kristijani je ter je bilo preje ima enega glavnih .starodavnih mest Skandinavije. Ležalo je ob bregovih A ker s reke, ki teče se:1aj skozi Kristijanijo, a je bilo uničeno od požara leta 1624, to je štiristo let po zgraditvi. V t»-m mestu se je poročil škotski kralj .James VI. z dansko prineesinjo Ano- Kralj Kristijan pa je nanovo zgradil mesto na nasprotnem bregu reke ter mu dal njegovo sedanje ime. Buletin Narodne zemljepisne družbe opisuje norveško glavno me^to na naslednji način: — Kristijanija je trgovsko mesto. cisto in novo. Starinoslovec bi n<» našel v njem ničesar posebno zanimivega, če bi ne obiskal zgodovinskega muzeja. Tam pa poneseta dve ladji Vikingov \ duhu nazaj v deveto stoletje po Kristu. — Vikingi, kot stari Egipčani, so imeli navado pokopati s človekom vred tudi njegovo lastnino. Ti severni možje sa si ponavadi izbrali ladjo kot svoje zadnje po ivališče iti krog mrtvih trupel j so položili orožje, okraske in razne potrebščine. Tudi domače živali so včasih pokopali s človekom vred. Ce pogleda človek na zemljevid ter vidi, da leži Kristijanija tako daleč proti severu kot Hudson zaliv ter Kameadka, bo dobil najbrž povsem napačen pojtn o ^oduebju mesta. Poleti je vreme krasno. Pctpyanje.iiestdesetih milj po fjordu predstavlja povsem primeren, vstop v mesto, ki čepi med zelenim gričevjem, ki je o-krašeno z vilami bogatih prebivalcev. Človek bi skoro domneval, da je v kakem znanem kraju na solnčnem jugu. Pozimi nudijo griči krog glavnega mesta nebroj prilike za vožnjo s »kiji in za druge zimske športe, ki so neizmerno priljubljeni pri Norvežanih. — Norvežan iso veliki ljubiteji umetnosti in operna sezija Narodnega gledišča je v večji meri občinska kot pa družabna zadeva. — riovek. ki je rekel, da je šivalni stroj vee pripomo-g'1 k odstranjen ju narodnih karakteristik. bi našel na ulicah Kristijani je nebroj dokazov za svojo trditev. Kroj oblek je isti kot v drugih kozmopolitskih evropskih glavnih mestih. Ohranilo pa se je prevozno sredstvo, ki je izključne norveško. To je takozvana kari-jola, dvokolniea, ki ima prostora le za enega potnika. — Prebivalstvo Kristijanije znaša skoro 300,000 duš, ali približno desetino celokupnega prebivalstva Norveške- To dejstvo je pričelo v zadnjem času zelo vznemirjati norveške ekonome. Najnovejši razvoj vodnih sil, ki predstavljajo največje naravno boga-savo Norveške, je v veliki meri pripomogel k razosredotočenju mdustrijalne delavnosti dežele. — Dober utls napravita na obiskovalca Kristijanije tudi dober okus ter prirojena uljunost ljudi. Dober okus se kaže predvsem v nakitu in uljudnost v splošnem obnašanj n tega naroda. Tako imajo naprimer moški navado od kri ti se celo če stopijo v kako prodajalno. Norvežani slove kot veliki jedci, posebno v mrzlih in pustih zimskih mesecih. V Kristijaniji pa se ni ohranila starodavna norveška navada, razširjena v poljedelskih okrajih, da namreč sedejo ljudje po šestkrat na dan k Kravji pastirji v nekaterih ca- obedu padnih državah se sedaj poslužujejo avtomobilov mesto ponijev. Edin« slaba stran tega je, da sel Država ne more obstajati brez avtomobili ne pasejo kot konji* i pravičnih in razboritih sodnikov. Alexander je še dvakrat napravil premoženje z biseri, a ga tudi dvakrat izgubil — Življenje polno pustolovstev. — Bil je pri avstralski konjenici. Pariz, Francija. 24. novembra. Mrs. Mabel Gilman Corey je ic* poslovala predvčerajšnjem v Seine sodišču ločite\ svojega zakona z Williamcm Corey, ameriškim jeklarskim matrnatom. l.#očitev prejšnje igralke Mabel (»ilman od Williama Corey, prejšnjega predsednika United State-, jeklarske korporacije ter nekdanjega vladarja ameriške jeklarske industrije, jr predstavljala konec vnzaeijonalnega poglavja v analah mož, ki so si priborili iz najnižjih pričetkov kot do sprednja vr>te v ameriških industrijal-nih podjetjih. Corey je bil eden najbolj odličnih med temi možmi, eden takozvanih nepremagljivih. Corey, ki je bil rojen pred 58 leti v San Francisco, jo priče! svojo karijero kot navaden premo gar, a j»- kmalu pokazal svoje zmožnosti t»-r plezal od stopnje do . Na v*h k eni mestu se je kot odločen, zmožen olo-izvan redno nadarjenostjo kot upravni uradnik. Polagoma s<-mu je posrečilo priti v upravni del Carnegie jeklarskih podjetij in leta l!MK? j«* postal naslednik Charies M. Schwaba. kot predsednik United States Steel Corpo-raeije. Postal je najboljše plačani u-raduik katerekoli korporacije v Združenih državah in listi so posvečali dolgovezne članke o njegovemu skoro romantičnemu živ-ljenskemu teku. njegovemu napredovanju od navadnega delavca na mesto predsednika jeklarske korporacije. Leta 1SS8. ko je zaslužil po štirideset dolarjev mesec, se je porodil z Ml>s I^avro Cook. lepo. a psi pros t o deklieo i t nekega pre-mogarske^u mesta Pennsvlvauije. Bila j»* izvrstna gnstnvlinja ter zvesta tovarišiea in pomočnica svojega >tr»-ni»-č«*pa moža,, kateremu je podarila več otrok. Nato pa se je Corey seznanil z Oilman, ki je stara sedaj it trideset let in ki je vzbu-krat v Pittsburghu veliko >st s svojo lepoto, v. ki je bil že takrat predsednik jeklarske korporacije, se j»» takoj zaljubil v to žensko, katero j. v Klel v gledišču. Sledil ji je v New York ter jo poslal od tam v Pariz, kjer se je učila pe-t i."Prejšnja zvesta družica Corey-a pa je odpotovala v Reno, Nevada ter ispoftlovala tam leta 1906 ločitev zakona, čeprav je baje še vedno Ijnbilii svojega moža. Corey ji jc dal takrat milijon dolarjev Ipravnino za njo in otroke, žena se je pozneje poročila !m drugim. I ey je šel za svojo igralko v kjeir se j,* poročil z njo. Mabel tri in jala t pozon Cor kot o-Prva * neki Cor Pariz, Kupil ji je krasno vilo, sijajen grad v okolici Pariza ter jo obsipal z dragoeenimi darovi, med temi k«./uh. kil je baje stale $7."»,000. (PlaT-ale so ga delavske pare v topilnicah Pittsburgha in okoli-ce). Obleko nove Mrs. Corey so vzbudile pozornost cele Evrope, a v Ameriki se je pričela opozicija proti Corevu. ki je moral konee-no odstopiti kot predsednik jeklarske korporacije. Mrs. Corey si je dala pozneje, ko so se ji pričele ustnice preveč povešati. ''popraviti" svoj obran od nekega pariškega špecijalista. ki je zmanjšal obseg njenih ust ter ji vrnil orej-injo lepoto. Ob izbruhu vojne je pohitel Corey v Pariz ter odvedel s seboj svojo oboževano igralko. Sedaj pa *e jr klavrno končala ta ljubezenska epLsoda ameriškega jeklarskega magnatS. M 1 e k o1 Ruska senzacija v Novem Sadu. Charles B. Alexander, raziskovalec in lastnik brodovja, s katerim iščejo bisere ob avstralski obali, je prišel v New York v namenu, da premesti trg za biserno matico v New York, ker je Amerika izza konca vojne dejanski prevzela kontrolo nad izdelovanjem gumbov iz biserov. On hoče. da bi stopili avstralski proizvajalci v direkten stik z newyorskimi industrijalci. V New Yorku pa je našel svojega starega prijatelja. — majorja Barterja. ki je služil prej v angleški armadi. Mr. Alexander pripoveduje o škatlji za smodke, polni biserov in kako je dvakrat izgubil ves svoj denar v igri biserne industrije ter zopet dobil nazaj svoj kapital, ker se mu je posrečilo aiaj-ti dragoceoie bisere. Star je komaj petintrideset let vendar je že njegovo življenje! bitelji. V Vratislavi leta 1761. polno doživljajev. Streljal je ali- j Lepa žena, sestra gospodinjina. ga* or je ob avstralski obali in en-i je bila mlademu možu naklonje-krat je komaj ušel smrti, ko je1 na. Zanimiva je bil i in se je na-tropičen hurikan uničil pet izmed meravala pravkai n;iti od svoje-osmih bisernih ladij, iz katerih. ga soproga. Igrala je tužno n*. je bilo sestavljeno njegovo bro-' srečn;co in pričakovala, da jo bo dovje. * 251etni mladenič tolažil. Podarila Pred osemnajstimi leti sta bi-'mu je Gessnerjeve "Idile" in nni la on in Barter dečka, ki sta ži-• dovolila sestanek v zamolčljiv' vela skupaj v Bath, Somersetshi- lopi. Sprejela ga je sama v dra-re, Anglija. Alexander je bil prt- žestni spalni toaleti, sedeča na o-eej pustolovskega značaja ter za- tomani — ljubimec pa je ostal pastil šolo. Prišel je v Avstralijo topoglav. ter delal na neki renči za ovčje-' Pesnil je o njej, ji pisaril pisma rejo. Nekega dne je šel v Broome in prejel povabilo, naj jo poset: in ker je bil brez dela, se je spu-, vnovič v njeni sobi, sam, brez stil v pogovor z lastnikom nekega prič. bisernega brodovja, ki pa je bil j ljubimec je prišel, našel' sobo pijan. Lastnik je sprejel neizku-' prazno, in že je hotel oditi, ko jo šenega Alexandra ter ga poslar začul izza polpriprtih duri stran- Ljnbavni roman bogatega kava-lirja. — Ujela ga je mlada in živahna vdova, lepa ruska begunka, a ljnbček jo je popihal na Madžarsko. — Njegov brat zahteva izgon Rusinje. Ugledni novosaflski odvetnik Steva Adamovič se je obrnil naravnost na ministra notranjih zadev z interesantno prošnjo, da odredi ministrstvo izgon ruske begunke Tatjane Voskresenske iz Novega Sada. Razlogov navaja Adamovič ce- star. Dosedaj se ni Se moglo kon- st a ti rat i, čigav je pravzaprav o-trok in na kak način je prišla Yo-skresenska do njega. Policija se kljub temu ni upala ničesar ukreniti proti Voskresenski, ker je ta žugala, da bo s pomočjo Pašiča in drugih svojih prijateljev v Beogradu dosegla, da bo odpuščen policijski Šef. In tako Stevi Ada-moviču ni preostalo drugega, kakor da se obrne naravnost na notranjega ministra, da ta napravi red. i" Moderno čudo. FatmProduccs Colnc. Walker 7300 Jfd.n Slovak prij»ovedu,jf o medtmem fu du. ki j«- nastal v bljiinjem premogarskein m«-stu. ki pa je :-k«.rn neverjetno. I*o njegovi zpi.dlii, bilo je pr.d nekako dvanajsti mi leti. ko je imel neki prtmojjar zeTb boleltno in slabo hčer. nekako okrog IG lo vrsto: 31 ed prvimi ruskimi be-,1"1 stJ£°' r>*:klr b"°1 bolni' skozi vse f _ j SVOJ.- Življenje iz Otroških nop. Nikdar se gunci, ki SO prišli V Novi Sad, je ni igrala z drugimi otroci tn bila je zelo i-i . j. m .. it -i i j bledu in slabotna, je izostaialu V>lo in bila tudi Tatjana Voskresenska, |večkrat ji je bilo »labo vsi,a ^rje mo" mlada, lepa vdova, vesela in ži- rala v postelji po več dni. xi bila. . ' ... ,rm ina za nobeno delo in bila prava ne- vahna žena. ]>rava krasotica. ki j*- are^-jL sebi in družini. Njen j,- .«--e precej s svojo koketnostjo delala prave ^ čudeže. Bila je radi raznih afer iz sl,1,>- da •»' mtesar na tem svetu i^magat Beograda izgnana in je zato v Idealen ljubimec. Mlad mož je imel srečo, da je občeval v ugledni profesorski o- Sovjetske ječe. / brodovjem na dva meseca trajajoče križarenje. Ko se je lastnik streznil, je bil seveda v skrbeh, a ske sobe glas svoje lepotice: — Ali ste tu, ljubi gospod ? . — Da, milostiva; kakor ste n- potolažil se je, ko se je vrnil A-' kazali. - lexander z brodovjem ter biserom vrednim $2500. Od onega dne naprej se je o-prijel Aleksander te industrije in se boril proti viharjem ter ljudo-žrskim domačinom. Včasih ni le izgubil brodovja, temveč je zale-zel globoko v dolgove- Loev na bisere je namreč hazardna igra. —. Človek lahko križari na tisoče milj ne da bi kaj dobil, a zadene nato na masto, kjer je polno biserov. Ko je izbruhnila svetovna vojna. je vstopil Aleksander v avstralsko konjenico. Prodati je mo- — Oprostite, da sem v postelji Silno me je bolela glava, a zda.i mi je že precej dobro. On, ne da bi se durhn približal: — Jako mi je žal. — Prosila bi vas. da sedete nekoliko k meni in mi delate druz-s bo, toda nisem oblečena. — O, zares — to bi se ne spodobilo! Ampak če vam smem svetovati, par čašic močne kave brez mleka, ako prihaja glavobol .iz želodca* ali pa nekaj tenkih kolesc citrone, ki si jih navežite na senci. . . filobok vzdih iz stranske sobe: ral svoj trideset ton obsegajoči/ skuner ter svoje tri čolne po 14 j ~ Ah' vse to mi ne P°ma*?a- • -ton. Nato se ga je lotila malarija) Iz teh> dazdevno 12 tesnobnih v taborišču in bil je odpuščen. — Prišel je tudi padec na trgu, kajti Avstrija in Nemčija, ki sta se v glavnem pečali z izdelovanjem bisernih gumbov, nista več kupovali surovin. Aleksander je moral seveda iznova pričeti, a posrečilo se mu je priti na noge ter dobiti nazaj izgubljeni kapital. prs iztisnjenih besed je sklepal plahi ljubimec, da je oboževanka mnogo huje bolna, kakor sama misli. In ker je bil jako dober mladenič, je smatral za svojo dolžnost. da je ne nadleguje več. Zato ji je s ponovnim obžalovanjem •»vetoval, naj miruje in se je poslovil. ^ _ , . „ , . . Tedaj pa je postalo v stranski V^c kot enkrat ie našel drago-1 , . „. , _ .r . , , . . , ^ 'sobi živahnejše: — Moj bog, osta-cene bisere, naprimer leta 1920.. 1 , , , , , ^ t ._____j *___a.______• nite vendar, takoj se oblecem. . . — (Zaradi mene nikakor ne biser, vreden 3200 fnntov. Sedaj ima zopet veliko brodovje ter kon cesijo avstralske vlade na 22 kvadratnih milj gozda trdega črnega lesa, s katerim bo napravil nada-lnje premoženje. Po njegovem mnenju je Broome najbogatejše mesto v Avstraliji, čeprav ima le štiristo belih prebivalcev. Rekel je, da je sever, del avstralskega kontinenta bogat na ptrolju, rudah in drugih naravnih produktih, ki bodo obogatili človka, ki ve iskati jih. — V kratkem bo zgrajena železnica skozi deželo. Alexander se namerava hitro vrniti domov ter bo nazaj v Bro ome okrog. 1. januarja. Zadnjih 1200 m£l| potovanja, iz Perth, — glavnega mesta zapadne Avstralije, v Broome, ho prepotoval z aeroplanom. ListAnarhičevski Vestnik" Parizu prinaša nekatere podatko' . , . . . • . , ' movica. Avske, kt popisuje sovietsker . . . . . . tim kavahrjem jeee. Njeni opisi presegajo vs« oojme in predstave o ruskem življenju. Obsojena kot anarhistka in sovražnica sovjetske vlade je bila A v ska, dasi težko bolna na rev-matizmu členkov, takoj obsojena v pregnanstvo v severno Rusijo. Oblasti so pregnancem odvzele o-bleko. perilo, celo čajnike. Vse to kljub temu. da so bili brez postelj odej in posode ter imeli pred seboj 500 kilometrov pešpoti. V Ya-'ogdi so zahtevale aretirane žene aekaj kropa, da osnažijo popolnoma umazano sobo, kjer bi morale prenočiti. Strežnica jim je vstreg-la šele ponoči, ko je odšel ravnatelj. ker se je bala kazni. Obvestila je dalje obsojenke, da ne sme-io spRti ponoči, ker iih sicer pride zlorabit spolno okuženo uradno osobje. In res so dobile ponoči štiri žene kar dva obiska: prišlo sta k njim načelnik ječe in njegov pomočnik. Drugi dan so morale za kazen, ker se jima niso hotele vdati, snažiti stranišča. Ena od štirih skupaj zaprtih žen se je j ob tej priliki izkazala za t£kok-ljo*\ (Tako se imenujejo sovjetske vohunkj1. katere sedijo v ječi in izzivajo sotrpine, da izležejo kako zaroto). Sovjetske ječe so polne uši. V njih razsaja tifus. Banj in kopalnic zaprte žene niso videle 10 mesecev. Po več mesecev je celo izostal krop za čaj, ker so drva predraga- Izprehodov tudi ni. Hrana jetnic obstoja iz kruha in juhe. Prvi (30 dk) se deli ob osmih zjutraj m obstoji iz mešanice slabega umazanega testa z gnilim krompirjem. Jesti se mora z "žlico, ker je skoro tekoče. Okoli osmih zvečer s deli juha iz konjske glave. temna, smrdljiva tekočina, v kateri plavajo cunje konjske kože, lasje, neolupljen krompir. — Ljudje se vržejo nanj kot živali, hitijo, se pretepajo za krompir, toda nekoliko minut pozneje mnogim postane zelo slabo. ne more. Nekega dne iki je dekle gledalo neko knjigo, ki jo je menda slučajno po- Novem Sadu nadaljevala svoj po- "ek ?,ravnlk1£ nJih hj5i- k:Ueri J J ^ Je razlagalo o razlunem zdravljenju tra- sel. Lovila je bogate ljudi, ki SO kulje. ki razjeda eloveSko življenje. I Ti ,. • . - , . . . pregledavanju to knjige je prišla na stran, morali njeno prijateljstvo in pri- kj,.r se j. opisovalo «. velikih trakuijah. ki jaznost plačevati z dragocenimi mnogo smrti Prestala je vse __ .. . znake m jih primerjala s svojimi in podarili. Med temi bogataši se je na- .»tula tako prepričana, da njena bolezen i _ • i . j • * i .i -«i ni čisto nič drugega, kot to o čemur je v hajal tUdI Cijuska Adamovi«.', bo- kjljl(d , jtala Nadlegovala je očeta, potem gat trgovec in brat Stevana Ada- toUko tas;.1 d;l j' J*- nar.>čii zdravila za _ .. . rr.ikuljo. ravno je bil oče popolnima Prijateljstvo med boga- prepričan, da bodo vnrel denar stran se Voskresensko do,in:Ka- ji postreže s.- ])osebn<> ker je vsa stvar lzgle-je postajalo vsak dan intimnejše dala z vsakim dnem slabša. 1 tesnil.j -, . . „ , da ml nf verujemo v nobene čudeže, f'asi in kmalu je \ oskresenska zalite- ^ua,žev s«, že davno minuli. Vendar je pu vala od Adamoviča. da jo poroči. ta,slUl'aj pomisleka vreden, ker dekle je . , vhIho smatrala .da Je bila dotična knjiga Revež seveda ni nikdar mislil na naJaflC- tam puSčena. da t.na sama lznaj- to ill ie nrišel sed-ii v veliko za- d" s ponuu*'ju knJiK'" k-:,j ,,niv 7-1 prav lO. lil J« prišel setiaj \ \eilKO za- vzrok bolezni. «'l<.veku Se zdi kot. drego. Odkalnjal je zahtevo pod <1:i i" bHa r,s ,am knjiga nalašč ostav- . . . ' Ijeria v hiši, da s«- dekle lahko samo raznimi izgovori, posepno Z rod- ozdravi. Najbo karkoli hoee. vso eno zdravilo proti trakulji je storilo svojo dolžnost , binskimi razlogi, a begunka mu je rekla, da je njegova dolžnost, poročiti jo, ker bo postala po njegovi krivdi — mati. Adamovič še vedno ni odnehal, ker menda ni verjel v resničnost ^"wia navedb Voskresenske, a ta je od Pametno nam svetujejo oni, H nas svare pred izvršenjem stvari, glede katere smo v dvomu ter ne vemo, če je pravilna ali ne. smete vstati, milostiva! Ako dovolite, pridem jutri znova. — Kakor hočete! — je odmevalo in jezni glas ni dopuščal ni kake nade na kak jutri- . . * * * Junak te resnične zgodbe je bil J. K. Brandes sam. takrat slaven nemški igralec,' sodobnik Goethe jev, po poklicu ljubimec na odru. Svoj doživljaj je opisal sam tako, kakor se čita zgoraj. in j.- iz nje šla velika skoro dvajset čevljev dolgo trakulja. Se razume samosebi. da je bila potem še vseeno v mesecu časa bolehna in slaba ali vendar v mesecu časa j«> dobila na teži trideset funtov, sedaj lahko je. njena lica so dobila U-po Larvo In obstoj njem-ga života Je drugačen drugimi besedami povedano zgleda kot prerojena. Veliko mož, žen in otrok trpi in se zdra-vijo za razne bolezni med tem ko je njih potovala V Zagreb in se V par prava bolezen trakulja. Prava znamenja dneh zopet vrnila z - otrokom. —J^ JT^tL^^iTzS Ubogi Adamovič je zbežal na O-! teže. smrdljiv dih. rumena koža, bolečine . . . ,, . . . v delih telesa, hrbtu in nogah, plnzt-nja v grško, V njegovi roclbnil je na- trebuhu in Želodcu ki se Včasih vzdiguje v stala prava panika, v celem No- ?(rl° nomik nima volje do dela m ne za 1 1 ;življenje, nobene ambicije in je melanko- vem Sedu pa Še večja senzacija, ličen. Želodec postane večkrat kisel in y-. .11 »i -- i hrana noče doli po grlu. Omedlevični na- lirat ubeglega Adamoviča. od- pcd tu !n tam pojavI vsled trakuije. Pripetilo se je celo, tla je tmkulja zlezla ... ,v sapnik in zadavila bolnika. IteSite se te-sko policijo dvom. da bi. mogla ga parazita predno vas umori. Naročite i. _____j;.; ti___t____ si dovolj Uixtan zdravila za $10.48 pri \ oskresenska roditi. — Posebna T ^ Co Dept 54 635 lylxal U1(1pp zflravniška komisija je konstatv Box <»63, Pittsburgh. Pa., še danes ker „ jutri je lahko že prepozno. Za zavarova- rala. da je otrok — ze 4 mesece zavoja p -suite 25c več. — Adv-t vetntk, je izjavil pred novosad- POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite ^a moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženL Čist« sob« i eno ali dvema postal jima. Prostor za 260 oseb. Domača kuhinja. Najniije cene. AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New York Pocabil imel fene. Naahville, Tenn. — Tukajšnji okrajni 9odniki so dobili od nekega osemdeset let starega človeka pismo, v katerem pravi, da bi se rad ločil od neke ženske, da pa se ne more spomniti njenega imena. — Poročil sem se 8 to žensko avgnsta meseca tekočega leta, — p»e starec, — a se rt* spominjam njenega imena. FaCjzfe mi prosim poročni certifikat, ker se hočem ločiti. Poset jugoslovanske kraljeve dvojice v Parim. Po poročilih beograjskih listov p06etita spomladi leta 1934. jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija predsednika francoske republike, Milleranda v Parizu. Ta poset je oficijelni obisk jugoslovanskega suverena Franciji. Poset bi se imel vršiti že to 5esent a je bil preložen radi veselega dogodka v kraljevi rodbini Nagrada za najgrso damo. Neki list v Rio de Janeiro je nedavno razpisal nagrado za najgrso damo. Natečaj je uspel nad vse sijajno. Prijavilo se je — 308 kandidatinj. K natečaju pa je jury pripustil le 229 dam, ker mno go tekmovalk ni bilo tako grdih, da bi mogle konkurirati. Prvo na grado je dobila neka 32letna Bra-ziljanka, ki se radi tega ni prav! nič Ijntila, ampak je zadovoljno j spravila priaojeni J! dour. BOŽIČ, čas lepih spominov je pred durmi! A praznik vzbuja pri vsakemu dolžnost, da se s kakim denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet. Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Cene zmerne! Dobra postrežba zajamčena! GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE :- Povest. — Spisal Rado M urnik. (Nadaljevanje.) f! 17. ima iz dveh zakonov petero punc.) , ce! mit-itut! V» so zdrave koJ J dren vse «*> zaJe pa veselega ir. vem nadstropju, kjer je čudni pu-ačavttik dlake Odond/c>d sva slišala obtožujoče javkanje gospodične Brigite >n grontki giap» razjarjenega ravnatelja. Olga je priti.« lila orokavičeno dian na dble-delo lk-e; ljubezen in strah r»ta ji sijala iz oči. Tolažil sem jo, toda sive je utripalo nemara ineni hitreje n^go njoj! K'» sva vstopila midva uboga gr- ^:r*ka, je g< sp<*l Mrlan J ami k puhal dim iz hritanike kakor paro 'roj; njegov obraz in oči so kazale hudo nevihto z bliskom in gromom, s ploho in točo — skratka: naj labs«* vreme! Nervozno je sukal muhfdnrk Mignil je z njim Olgi in morala ie oditi. Dobela teta lirigita je domnevala, da bo ona poleg niopsa Olga mi je vzeli mali zavoj, Id ponižnega srca. Orehar bi se pra\ sem i i ga nosil od konditorije, še letos iznebil v»aj ene ali obstala sva pr«l vrati sobe v pr- [ dveh. zelo jiii je vse skupaj pr; gnal semkaj na Bled. Če tukaj nt 'k> nič in «'-e tudi na zimskih za bavah ne I/O nič, jih pojde prihodnja leto kazat kam drugam, saj U ni u:'' slabega, l^e k njemu pojdite, k njemu, k Orehar ju! Pr meni je kaj drugi*; jaz imam samo eno! Le pri gospodu Oreharju potrkajte in izberite si eno, saj sc v> • sorte, velike in majhne, blon-tline in jririete... ** O!«r.» oče j< govoril vea« tak' čudno, da nisi vedel, ali se noavu je ali misli resno. loma zdrav. Žtiim jako redno in '.memo, zjutraj pijem le mleko,1 neso uživam le vsak drugi dan, alkohola skoraj nič. Učakati utegnem svojih sto let pa še več.*' To bi vam privoščil iz vsega ;rea I" 1' Oprostite, gosi*nlme, tega vaan pa že ne verjamem! Da .-sem jaz aa vašem mestu, ^ji ua vsak način, skreno želel, naj vrasg čimprej po- QL.A3 NARODA, 2S. NOV. 1923 ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI 1 Information Service. — Jugoslav Bureau.) dne zvečer odprli Obilni doan in ".ačelt stikati za orodjem. Našli so, .ia manjka ena obrabljena cev pri spojki h. Tako.i začeli razdajati Šnieer je dal poklicati načelnika, da mu stvar pojasni. Zbtn; ljubega miru je sel načelnik HIŠNA POTREBŠČINA. Nobena družina ne bi smela »bi-' gradom odgovarja, na primer, -itra mojega pastega tasta in mi tj brez termometra v hiši. V mo- vročina od 95 F, bom najprej od-pomaga do dedščine! Iz vse^a va-;dernih -iasih je topiomer postal bil 32, 5/S od ostanka, 63, znaša "iega govorjenja moram sklepati,' ravno taka hi^na potrebščina kot 35. Temperatura 95 F je torej ena- la sle si .stvar premalo premislili.1 „ , ... . , ■ u„ n 1 . 1 , , I razne druge hišne priprave, brez ka C. »prostite nu te grenke besede! , . .. ,. ^ .. v ' J" . . ?.. „. . ; katere so ljudje v starih časih - teta vaju je zasaena v vezi; vi,' . jcspod Kalan, *e t*Ji v ^r.pcih,slcer ^ katerih moderni i šli kar nerte*o- £'lwik ne more — £.Jo, pa ste pr^si na si ubit' Pri^ilj« na reč ni ■ Pravzaprav bi moralo biti v ■e nikoli dobra.** t hiši več termometrov, ki naj slu- 4'Gospod ravnatelj, nameraval žijo raznim svrham. Običajni sob-em piiti jutri!" j ni termometer je neprecenljiv kot Pritisnil je brado na ovratnik varčevatelj kuriva- Ko kaže, da n dejal. "Bodi tako ali tako. pre- je temperatura v sobi dosegla 68 Koroške novice. Ijeni ljudje! Vsak misli svojeglav-no: To, ali pa nobene! — O, kake c.-o nespametni! Povejte mi, godne komisije. tKJ rarbur- j Te, ali pa nobene! — No, vidite jfiH'sti se j- potila, da je b.la vsa nimam prav? Ljubezm je ve mokra kakor morska deklica. Go-' l»ka pivvara Zaljubljen človei -poti Jarnik pa kratkomalo <*1-' '"idi v*e v goljufivi idealni luči slov i I tudi njo in stal nekaj časa Vsako količkaj dobro svojstv-pri pisalni mizi ter me meril od ljubljenega bitja v» mu zdi že sa m g do glave. Dimil je iz siiM>tke' ''^i popolnost, eelu vsaka slabost Nočete / Hm, taki so zaljub- m*liU. ^ ua vsak n™m} Zat0 ali 70 stopinj Fahrenheita, gospo- •dgodimo stvar, da se vaš krop nalo ohladi in da ini ne boste mo- ve, da je že zadosti nakur- ^ , jeno in da nadaljna kurjava bi rli kdaj očitati, da ste zasnubili ... A , . ^ _ . . v> i * »bila nepotrebna potrata. Top?o- )lgo pn^Jjeni. Preudar.ie vse te-, ... , , 1 . ueljito, hladno pa trezno in vrnite mer Pa Je zlasit Potr^en, ako je « dan^s t "deti!" |v hlsl 1)01 mk- kl potrebuje stalno potrdila spremenj Moj dopust traja le še tri dni;: temperaturo. Da poda resnično £OsjxA ravnatelj!"' j temperaturo v sobi, je najboljše, in upravni jezil "Dobro. Naj pa Ik>, no; ]>a pri- da termometer stoji nekje v sre-lit^- čez tri dni! Pomislite, da je dini sobe; v bolniški sobi je naj-ak kina k važen za vse življenje! boljše, ako visi ob isti višini kot bolnikova glava. Prisotnost dojenčka v hiši za- ibog'-m. gos}>odicne!" * Ko sem se poslavljal, je nalašč Naskok na slovensko požarno brambo. Za časa jugoslovanske zasedbe se je vpeljal pri požaiiii brambi v Podsmji vasi slovenski povelj-ni jezik. Da se ohrani slov. pj-veljni jezik še nadalje, so se pe plebiscitu vb žila na deižeLno vlado jJpremenjena pravila v o«dobri-•-•v. Po daljšem lx-ju je dež. vlada na pravila in lovr-liia s tem slovenski poveljni f)d tega časa j«' našim vsenemš-kim nasprotnik'mi naša požarna brr.mba trn v peti. čeprav vzorno deluje. Ves čati sr da ima načelnik pravi-» o deliti obrabljene cevi med člane. Zdaj so nbdr-lžili načelnik,a tat- ; vine ter naznanili zadevo ^cožni-1 kom. ki si* začeli i>oizvedovati in končno predali ves zbrani materi-' ,.a! sodn i j i. Sodnik je zaslišal na--Ini^a .in odbornike, pregledal za r s' i i k e — iudi državni pravd-nik je pregledal zapisnike — ter ugot ivil. da se načelnik ni pregrešil in ga < prostil. Neuml jivo je, da si i bile |>ri olvravnavi zaslišane P O Z 0 B ROJAKI! Slovenski mesar v Pittsburghu, P en na. F R A N.K A B C H se priporoča vsem Slovencem po Pennsylvania. Razpošiljam domače suhe KLOBASE v zabojih. Najmanj 25 funtov v vsakem zaboju. Funt po 30:. Razpošiljam tudi debele prašiče. Cena po degovoru. FRANK ARCH 5404 Butler St., Pittsburgh, Pa. Kje je FRANI IŠKA LKSKO-Vlf; Pred 10. leti je bivala na Superior, Wvo.. zadnji čas pa na lilaek Diamond. Wash. Pro-.-"m naj sie mi oglasa. — Anton. Pivk, Hox 17. Ii'-ek Springs. Wyo. 11 i udi price, ki n> < bile nikdar pri p< žaini lu'ftmb;. kakor Mari^ič. ilustracijo navajamo nekaj šn:-ee rje vi h izr;iztiv, ki j«' d-uševni vodja t.1 gonje: l'e i>ii p žanii brambi ne mvHlr»*mo, nast<«pkno s silo. Tab- li. da kot globok mogel uvoda. " < rospodine!" je naposled bruhnilo iz vuikana. "Ali ste res po-lju-bi-li maj«- hčer? — Moja svakinja n« vidi dubro.*' I>\-ignil je muhaluik kakor bridko sabljo. -.e mu ziU vrl:: ta. Tovorni vlak, ki je obtičal v n snegu. Razdražen ni zaljubljeni ljudje! takoj najti primernega IVLsanojeni 9 To je ža lostiia stara resnica. Ne? Zaljub Ijeuee in zaljubljcnke naj bi va aretirali in jih obdržali v zaporu dokler se ne bi si/x>maki dudobn iztreznili — potem, gospodme, po tem bi 'bilo vse drugače in vse bo .iraaknl Z nogo po tleh. Odhitel Meva rabo najmanj dveh dru ih • K.»,i,.u. v. ,^>1,, odična svakinja' fiseirali naj bi take nevarne ljud je videla prav dobro, go-sj*xl rav-1 m jih kratkomalo obesDi kar vs zv-te poti se jv-siužllL Pnxl ne- •samelr-ga. Ako tudi se mi ni ni* vkli* tlaIi WWl* ali pre gor-j kolike tedni je prišel g^ilnlSar :aj ljubilo, sem šel vendar južlnat: ka; m zanesljivo sredstvo, kajti šnieer k načelniku ter mu sporo-_ c Osojni ko vim ter oddal darila1 & obeutnost kože ja- čil, da se je pri njeni zgbisilo 151 dinki in Janezku. j ko različna. Koža dojenčka je na-J mož, ki bi radi pristopili k požar- ov. poveljni o da'eč bomo zadevo gnali ihče ne bo upal vi*č na ■<retioma po abe«iedi in sežgal Kar potrebo ga je! Mo/ nagle'naj bi vse njih kužne spise, ipesm ez.e, je z'iajci planil prt/ti meni in pad<-bne oslarije! Koliko pre kakor roparski sum na nedolžno žabo in renčal: "O-ma-de že-va-li i»te čart moje hčere!" Sprožil je vse .strele »z svojih ljutih uči vame. Ciato blizu mene se j« postavil hudi možieek na pri»|e, da bi bil videti večji i*i str»uwi"jši. Ako bi bil mogel, bi me bil kar s svojim bridkim muhal-nikom presekal, kakor je bil j«1-zen! "Pr< Mio lepo. gu>spod ravn&—" "Nobene besede več, tukaj ne velja nm —" ' Nič! Niči Nič!" pirov. torbi in sovraštva bi se ob varoval .svet, koliko troskov iu za inude, koliko joku in škripanja zobmi! Ne verjamete?" "Gotip«d ravnatelj, sp-^jštnjen v »še nazore — *'Toda sami imate drugačne ii jih ne marate opustiti, vem!" ji rekel pikro. "I kajpa! No — čuj va, kaj poreče Olga!" Poklical je hčerko. . . Potem sem se pa požuril k dok-fsP™ti temu jako občutna in pre- "i brambi. ali ke orju Zalokarju. Našel ga nisem gorka voda mu utegne škoditi. ČV 1>e 1 a/llluei,i- /eč v gostilnica, amjiak v njego-jse naša roka lahko zmoti, toplo- j nemudoma skLt-e . em staiKTvanju. Iskal je pismu v mer pa se nikoli ne zmoti glede na se glasovalo, ^ ^^^ >mari. Po\edal sem mu svoje gorkote. Kopelni termometri se ]ožarne hrambe Premog na Koroškem. Tz Sel p^rwajo: Gradba eeste splošno dobro napreduje. Največ u*'la povzroča razst reljevauje o> mnega skalovja v soteski v tleh". Tam so naleteli tudi na majhno žilo premoga. miro\ -. potrebuje tudi bolniškega termo-! 7 > , iaabee , . i peziv. da zahteva ooc n^iko pred- ^^ mc+pa na TUori tvt*I m. . . jeni, pa še vedno nemirni j™™ mest^ da meri TOrzlieo pri otro. i je potemtake.ni pokvaril zadnje , ... , ., , w . . , *.; cih, kajti zdravnik hoče znati or? Im tvojega dopusta. Čuden svat!1 . , , t ,. , - , ! nje natančno temperaturo otroka. \ajiK>lj ga veseli, alio >^>ravi koga . . neprilrko. Tam, kjer pripravljajo doma pa- Tztikal in prekladal je po pre-; «teurizirano mleko za dojenčkovo stojništvo izredni ubeiii zbor. Obema j'* načelnik odgovoril, da ima pravico sklicevati občne zbore in 4 pre j. mati n-ve člant- samo društveni odbor. Ker se njim ta zvi- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Veselite s. v drsenja s PA I N-IuXPE!JJERJE>L Po trdnem dnevn m delu si nadrpnit«^ n.'k-', n fn hrbt-t. Plovek, ki d la. z iniSi . ami. ne «=me tlii boUin. 1'rite ^e vedno. PoskuSujte vdntnenj« s Pain-Expcller jem. Pain Expelier ohranja, zdrave ljr.di pri zspod Kalan te je za , snubil pri meni. Odgovori odkrito | ia> Poglej, dečko, to je Hist a | navajajo potrebno temperaturo umetna brada, ki s-mi z njo vč-asti. pečenje kruha, peciva ali mesa. paradiral pri diletantskih pred-|Za kuhLnjske potrebe pa treba metra z lestvico do 650 ali »retvori človelca. Na jo, sinko, po-! . . _ . . .. ... . . . i , 'Ot> stopinj. Pri pripravljanju si- meri jo in poglej se tamle v ogle-laluT" Dal mi je ponarejeno črno bra srčno: Ali bi ga rada?" Olg« je živo zardela, povesili. < <č i i n zašepet a la : * * Rada !'' "Torej -kar oba sta .se zaa-otili. i>rot: m* ni * Tudi ti, Olga. rudi ti; Teko. Ti uboga reva še ne veš, amet!" na Oaojniei. "Oprostite lo iz zelene škatlice, mi ogrnil j temeprature, in kuharicam se do potem pojdem I "Otroče! T\x)ja mama je zadela : term-! Vsak mož pa ni tak 1 jubez-1 nobeneiga odra ne bo ni v baeek, kakor sem jaz!" 1'griznll sem se v natno, ker me je sili? smeh. Stari Jarnik ipa se jt | Pa: Pst Iržal sila resno in stroeo, dasi jt razdiral take pavlihaste. "Zakaj se pa može moje prijateljice?" "Pomiluj jih, zaslepljene sirote' Bodi pametna, Olga, poslušaj Zakaj pa se je omožila moja aiamaf" je ponižno nasprotovala J Cotnov s»*m izjavil in se mu p«-! Olga In v zadregi gladila le^-o, št klonil. "Priporočam se, gospod| Pečeno rokavico, ravnatelj!" Obrnil sem % proti vratom, on pa ini je hitro z midialnikom zastavil pit: "Nfkatnor ne boste hodili!" "Gmipod ravnatelj, podjirb.il sem gos^iodioTvo Olgo — svojo zaročenko!" -m .se požuril. "Prosim vas najprisrčneje, sprejmite me za svojoga zeta!" 'Kapi kosmata! Kaj t Xako! Za -- " "Za zeta!" O, kako debelo me je tedaj pogledal siari god peči do okna in nazaj, se ustavil pred mano in mi ponudil Mol. "Nič ue bo, očka!" je dejal rezko in se nasmehnil škodoželjno, porogljivo. Kričal ni več, «amo brenčal je še; gledal je pa ie zme-inj kakor osa. "Ne kaže mi. da bi dajal Olgo 7. dema. Kdo naj md pa potlej pamaqru piutif Ali s-em mislite, da morate imeti ravno mojo Olg**? S^i je toliko drurk dekiet in vdov, M niso napačne in bo-gat« w tudi. Kaj bi se kapriorrali ravno ns Olgo?" Pogledal me je vprašujoče, jaz p« *m molčal Zdaj že ni bil več tako jezen — hud« ura je okoraj minula, grra«t« je le *>• pomikoma, is daljave. J "Verjemite mi. ffosptxLme, vae du!f w jc se enak", v*, kakor pikapolonice! I lazil ke je preuwio Biek». '»NtVfOO čete, vat predVanm in prrporo-H«fv*eatjtniu Oreharju, ero-prijutelju. M t« je bo^at is jav huvelok hi mi poveizatil siro iokrajen klobuk na glavo. ' Krasno l se je radoval in si ueneal ro-ke. "Nihče te ne pozna. jjredo zvečer, med slavnostnim plesom, uprizorimo veseioigi'ico. .Nikomur se ne bo treba učiti no- /se pojšega stanu na svetu, nego je stan neodvisne, ponosne stare device !' * Korakal je zopet od okna proti vratnm in nazaj. Midva z Olgo sva nemudoma izkoristila ugodne trenutke in si s pogledi in naftme-h<*m brzojavila najvažnejše občutke Obs* al je zopet pci oknu, odslovil hčer. nagrubal čelo in izjavil suhoparno: "(iuspnl Kalan, to vam pa kar vnaprej povem, da Olga za mojih živih dni ne dob« razen bale nobene dote! Niki počenega grui« ne!" "Nič ne de, gospod ravnatelj!'' "Ta je bom! To vam pač ne hi «ndo biti vnemo. Akotudi ao me vrgii med staro šaro, tem popol- >ki, nemški in madžarski. Prememba posesti. Prvo celjsko likalnico in člstU-nie" v CJo^poski ulioi je od dose-•lanj^ga laMnika Fre.nca Hradila prevzela ga. Jožica Leskov^k Severova zarjvO.1 v/rtonjt-io jrdravje v druxin.jh KAŠELJ je Tendar neprijeten znak in sa ga n« una zanemarjati. Uživajte SEVERAL COUGH BALSAM, kateri elajia kah|j te odvrni maofo trpljenja. J« ravno tak dober za odre elo km kor i Ceoa SS in 50 center. Vpraiajte po leiremeh. COLD AMD GUP TABLETO zoper prehlad, pri po in za < pri glavoboli vefed netiti ogeaij, da obvaruje sadna drevesa pred slano. Za bolno živino je treba posebnega kliničnega termometra. Za tujerodca nudi črtanje ame-rikega termometra začetkoma nekoliko težav. V starem kraju imajo termometri bolj moderno lestvico — Celsius ali Centigrad. Amerika je obstala pri Fahrenheit. Ali človek se prav kmalu navadi n» drugačno lestvico. V Celsiusovi toplomerski lestvici ničla (0) o-značuje temperaturo, ko voda zmrzne, in 100, ko voda zavre. Po oibeh lestvicah se gorkotne stopinje nad ničlo označujejo s predpono "plus" (t) in one pod ničlo s predpono " minus "(—) Kadar imamo temperaturo: 0 Celsius, imamo po Fahrenheitovem toplomeru : f 32. 100 C odgovarja 212 F nad ničlo. Normalna temperatura človeške krvi je po Celsiusu 36.7. po Fahrenheitu pa 98-1 Kadar imamo v Ameriki "zero" temperaturo. čitajo v starem kraju že 17.8 pod ničlo. Ena Fahrenheitov« stopinja odgovarja petim 'dere-tinkam Celsiuaove stopinje. Ako torej hočem znati, kolikim centi- fZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potni-kom v Ameriko proti predloHtrl od ■mertSkega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je prl-bliiao |200.— za enega potnika. V alučaju, da naslovljenec a la-plafillo dolarjev. nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljati!J lahko dolarje naxaj ali nam pa oa novo naroČi Izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomnit*, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jngoalavi- kJ. Splofino mnenje vlada, da se čeki, ki ae glass na dolarje, tudi v dolarjih izpit. Ca jo, kar pa ni res, ker, kot Se zgoraj omenjeno, je v Jngo-flavijl od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi poSUJajo mnogi navadne cmerlSke čeke v domovina Ti pa a i kakor niao pripravni sa ljudi na deželi, ker so banke oddaljena In Izplačajo take čeke v dinarjih Sele [totem, ko dobe is Amerike potrdilo. da ao jim bili odobreni Onim, ki stanujejo na deieU In ne potujejo v Ameriko, Je najbolje pošiljati denar na radnim potem v dinarjih, kntx*» se jim izplačajo na zadnji poŠt* jrea neprilik. Tod! sa nabavo potnega Usta — (posa) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od amerlikega konzula, ne nore potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine in potni list ee pa lahko plača tudi s dinarji ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se ja* likaL Spisal Jakob Alešovee, Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, |1.60 V Italiji In ombIJV — so veljavne povsem drnga&M odredbe ter lahko lsplaCamo dolarje komor do poljubnega zneske. Če ja pa naaeejen denar le aa potovanj* je na nakaznici označiti vidno: Is-pinčatl ta, ako naslovnik potnja. ▼Sled naraščajočih stroškov an se morali odločiti prevredltl pristojbino aa dolarska Ispiadla kakor sledi: Sa taplačna do ISO. začona-mo po 78 centov; od 928. naprej po 8%, to Ja po 8 dolarja. FRANK SAKS* STATI BANK SL, Kev TarkCky ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee. Vsebuje 30 opisov raznih Blovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težtvami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovee. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestayljen. VBebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vaebnje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po Živo in resnično slikanih domaČih značajih. — Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Bolmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani .61 M JO Jemač ZmagovaČ. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti is ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .41 Badnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gnhee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-ško umirali mučeniške smrti. Vsebuje 878 strani, POŠTNINA prosta "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, ;New York wr■ CrI.AiS NAMT>A, 28. NOV. 1»23 -p MARIJINA POVEST \ Spisal JEAN RAMXAU. 1J ______ j (Nadaljevanje.) Polarni paradiž. ■ • Zrakoplov ZR—1 bo mogoče našel polarni paradiž__Domneva se da obstoja na črti predlaganega potovanja obljubljena dežela z razvito kulturo. Prvi je bil majhne rasti, drugi velik, tretji je pa imel erao brado in d«*bele naočnike. Dolgi je imel jH>d pazduho šop spisov. To je bila sodnijfcka komisija. Jernej je moral odgovarjati na več vprašanj kot pa prejšnji dan. —v . , (Josry>l je i40 govorili tako suho in trpko kot škriplje ključ v ključavnici Kakr lahko bi jim razodel resnico, če bi hotel. Samo povedal bi, tla je storil vse iz ljubosumnosti. Ničesar drugega bi mu ne bilo treba reči kot: — Ciprijana sem hotel usmrtiti, ker ljubi isto deklico kot jaz. Pri nji imam pa jaz prednost, kajti ona me je že poljubila. Vsledtega sem ga hotel usmrtiti. In v sled tega bom ubil vsakega, kdor ih> z mojim bratom vred proti meni. Misel, da bi gospodična Marija izvedela za to ljubezen, mu je zapečatila u>4a. Naj ga ob glav i jo. Vseeno mu je bilo. Resnice ne bo liih'*e izvedel. Sodnik in pisar sta odšla, nakar ga je začel preiskovati sodnij-ski zdravnik. (»ledal mu j" v oči, ga t"pad tu in tam ter vpraševal očeta, če je imel njegov sin kdaj hude krče, če je že kdaj nrei tako divjal in če se je kdaj sumljivo veded. .Stari Brusgal je rekel, da mu je pred kratkim priletela v obraz debela ki ogla. in od tistega časa - , . Nato je {»oklica) zdravnik oba gospoda, nakar so se začeli polglasno izgovarjati. Jernej je povesil glavo kot preplašena žival, ki se boji udarcev. Stari Bruskal je rekel, da mu je pred kratkim priletela v obraz ki je bil zdravnik po poklicu. jNaslednjega dne jc prišel dr. Evarist Bruskal ter je bil jako užaljen in presenečen, ker se je pripetila taka nesreča v družini. Doktor Brus k al »in stari Bruskal sta sedela dolgo časa v matli sobici ter se pogovarjala* Stari Bruskal jt* pridušeno govoril, zdravnik je pa le vzklikal: — Kaj naj storim* Kaj naj storim ? I)r. Bruskal je bil dvakrat pri Jerneju. Jernej se ga je bal. Bil je pač gospod, in v onih krajev »e boje kmetje gospodov. Naslednjega dne ie pršiel ar. Bruskal s sodnijskim zdravni kom. Oba sta preiskovala Jerneja ter nista pri tem Lzpre^ovorilr nobene besede kot da bi pre;skovi la živino. Zatem sta pa začela pisati. In meti pisanjem sta govorila pol glasno. Jernej je vjel besede: — — — degeneriran — — — ni odgo — — podedoval po materi--— S predlaganim tranpolarnim poletom velikega mornariškega vodljivega zrakoplova ZR—1, ki je dobil sedaj ime Shenandoah, je noj ena. možnost m pnrka, kot se i .... . . y 1 presenetljrvo pojasrutev, kam Avtor trdi, da je lažje odgovoriti na vprašanje, kam niso šli- — Gotovo ne na morje v ladjah, kajti imeli so le eno ladjo ali dve in v deželi ni bilo nobenega lesa, da bi mogli zgraditi nadaljne ladje. Tudi Eskimi jih niso ubili, T?aj-ti Eskimi so znani kot najbolj j miroljuben narod na svetu. Tudi s kužne bolezni jih niso uničile, kajti bacili ne uspevajo v arktičnem mrazu. Tradicije Eskimov, — izjavlja on, — nudijo verjetno, čeprav so Če hočem kaj lepega spisati, mo- i ram slišati Šumenje valov, piska-' |"gli nje vetra in udarjanje dežnih ka- j pel j. Kretanje parnikov - Shipping News ; ti ljudje izginili, kajti beli ljudje so odšli v neko čudovito deželo, ni že dolgo nudila nobenemu raziskovalcu ali skupini raziskoval- . .. ! katero so domačini že davno po= V sredini neznanega ozemlja v .. . . . .. _ , , „ . , , znali, kateri pa se niso upali pri- Polarnem morju bodo raziskoval- ... . , , . bližati iz praznovernega strahu — •i mogoee nash obširen kontinent, • . , , , . . . , ® . . , . . .preti hutk>bnimi duhovi, atarega grejejo podzemeljski og- j »ji in ki je mogoče obljuden od I V tem Parnem paradižu, na »otomcev izgubljene norveške ko-1t(^ ^razkritem kontinentu, ko-onije v Grenlandiji. | ->e-a obst°j ^ dokazala ananosi, Tako piše poročnik FLtAugh žlve mortla sedaJ P°tomcl 1Z" ireen, odlični ameriški mornar^- i »«rvežke kolonije - pra- falSP PREHLAD MEHURJA MO&KI! ZkUittt« M Preti Mkzoj« N(M*itc «i nailulj« sašftito PREPREcBA za MOdKE. Valiks tub« 35c. Rit (4'a) S1 Vb Ufcusuf sli San-Y-Kit Dept: B 98 Brckman St.. Kt« York Pilite za o*ro£n>co. i častnik in zrakoplovee ter ra?.- ' vi poročnik G-reen. Brez dvoma skovalec polarnih krajev, v de, i vo svoJ° ]astno chiliza-e Monthly. c,i°» kl ^ shC'na nakl' Ideja tega kontinenta je tako! Ta uovi zemeljski paradiž bo »osebni, — pravi Green. — da i »kušala zaslediti ekspedicija. kr pravi j a v zadrego celo najbolj ; se bo s pomočjo zrakoplova napo »ujno in razvito domišljijo- To tila proti Severnemu tečaju, 'omišljijo pa podpirajo ne le z go- , Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. brezplačna poskusu ia metude, katero mo--•vsak rabiti brez neprillke ir. izgube časa Imamo način, kako kontrolirati Eiiuho "3 te"oiu, on iK>«kusue ca nat r«Cun. Nt*, a« de, ako je to te dolga bolet«!!, ail pa *• J«' pojavil« te-le pred kratkim, ako Jt j senena mrzlic* ali pa kronična naduha, larucitl morate brezplačno poak utajo na-Aega načina. Ka te ae ne k led«, v kaki Klimi i. vi te. ne sleda m na vato starost aH opravilo, ako vaa muči naduha al' čara!)ca. na* način vam bo takoj pumaiu Posebno telimo poslati onim, kl se na -.tajajo tmviaex v obupnem stanju, kjar also pomagala vsakovrstna vdihavanja •nasanja, zdravila opija. dimi. "putenti-rano kajenje" itd., leiimo pokazati vsakomur, da Js ta novi način določen, da vsta vi vsako težko dituoje, vse broper*Je li vse strašne napade takoj. Ta brezplaina ponudba je prevažna, di bi jo sanemariU. Pttlte cedaj ter jo takoj pričnite. Na poiljit* denarja. Poiijlt* kupon uaaai, Mttl poštnine ne plačate D ANNTJNZIO SE J£ PEE- •ffT.ATIJT. ovina in tradicije, teonvec tudi u-; iehi novejših znanstvenih analiz, i V notranjosti meja Polarnega ; lorja se namreč razteza največje j -- azlskano ozemlje na površini j Gardonne, Italija, 27. novembra-emlje, — obsegajoče en milijon : Gabriele D'Annunzio, italijanski vadratnih milj. Geologi, izveden- pesnik-vojak se je nevaro prehla-L glede plim in osek in polarni dil. Pred par dnevi je sedel v hu-aziskovalci so objavili nepobitne . dem dežju na prostem ter skladal lokaze o obstoju tega izgubljene- i pesmi. Ko ga je zdravnik vprašal ?a kontinenta. _ ' zakaj je to storil, mu je odvrnil: Sele pred par leti je -kapitan K^eenan. ameriški lovec na moi- BRCZPLAftNI PU*KUSNt KUPON. FUONTIER ASTHMA CO..Room 2ulB Niaaan and Hadaon Sto/ Buffalo. N. V . FoMjite presto uodalv« v liaca atfiaa: It novsmbrst Albert Ballln. Cherbourg. Mongolia, Hamburg. 30. novembra: President Wilson. Trst. I. decembra: Leviathan, Cherbourg; La Savoie, Havre; "Olympic, Cherbourg. S. decembra: Pres. Polk, Cherbourg. Bremen; Pres. Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Co-onibo. Genoa. i. decembra: Thuringia, Hamburg; Mlnnekahda, Cherbourg. Hamburg. 7. decembra: America, Genoa. 8. decembra: Aouitanui, Cherbourg; Sierra Ventana. Rremen; Kotterdajn, Boulogne. II. decembra: Suffren, Havre. 1?. decembra: Paris. Havre; Pittsburgh. Cherbourg. Hamburg; Pres. Adams. Cherbourg; Vluenchen, Bremen; Lapland. Cherbourg: Vmf"*» R(ir«o. Genoa. 113. decembra: Hamburg; 1 George Washington. Cherbourg. Ere-'Imen; Hansa, Hamburg. 14. decembra: Andania, Cherbourg. 15. decembra: Majestic. Cherbourg; Derfflinger, Br%- men. 19. decembra: Pres. Monroe. Cherbourg; Orbita, Cherbourg, Hamburg; Veendam, Boulogne. 20. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 22. decembra: Berenjraria, Cherbourg; America, Cher, bourg. Bremen; Albania. Cherbourg; Seid-litz, Bremen. 26. decembra: Chicago, Havre; iTes. Van Buren. Cherbourg; Canoplc, Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Westphalia, Hamburg; Torek, Bremen. 28. decembra: Martha Wxiahington. Trot. 29. decembra: La Savoie, Havre; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; New Amsterdam. Boulogne. voren--— uničeni [ivei — — preiskava----pisati državnemu pravdniku . Jernej ni smel zapustiti svoje sobe. Nekega večera sia prišla k njemu oče in mati. Mati je jokala Oče je bil sklonjen in ves postaran. »Starec se je pa visoko vzravnal ter svečano vprašal sina, ka ko je. j c^S H — Dobro mi je, oče, — ;e odgovoril. — Ali so vaan mogoee na tvezili. da .sem bolan? Mati Katarina je zajokala. — Ne, tega mi niso rekli. — je odvrnil starec- — Toda zate b( najboljše, da gre«. ' — Da grem t -- I)a. pa ne za dolgo. Ljudem je treba nasuti malo peska a oči. škandal je treba preprečiti. — Kam me misliti poslati? — V Bordo — je odvrnil oče. — Tvoj stric Evarist je vse ako mandiral. Poslali te bomo v neko hišo. kjer se ti bo dobro godilo ii kjer te bomo lahko semp&tam obiskali. — Kakšna hiša je tol Mati Katarina se je naslonila na vrata in bridko zaihtela. ♦Jernej je lovil nekaj časa kapo, izbulil oči in vprašal: — V norišnico! J -- V kakšno norišnico? — se je izgovarjal Bruskal. — Saj ven dar nisi nor. Todi?, če hočeš da to ne bodo zaprli in da ne prideš pred poroto ... — Kakšna hiša je tisto? — Taka hiša kot so v*e druge. Tam boš par meseeerv na opazovanju. Da se pozabi. -- Na opazovanju? Torej ne bora prost? Zaprtega me modo imeli f i | / \ — Potolaži se, Jernej. SaJamensko komedijo si nam naredil-Kedn'.o imamo na glavi . . . Vsi bomo nesrečni. —- Ne grem v norišnico — je zakričal Jernej. — Mati, ali me beste vi pustili v norišnico? Mati. saj veste, da nisem nor! — Kaj pa si, če irsi nor? — je zakvičal Bruskal. — Ce nisi nor, si pa morilec. — Ali hočeš v ječo, in na vislice? — Oh ne, oče, prosim vas oče, ne! — - Seda j pa lepo izbiraj — med ječo in norišnico. Srednje poti ni. Ječa ali norišnica. Morda bio najprej v norišnici, potem pa v ječi. ti pasje >eme! Brodarju sem moTal odšteti lepe denarje, da sem. mu zamašil usta. Tožbo je umaknil. Sodnija si pa ne pusti brbljati pod nosom. Kdino, če te pošljejo v norišnico, se bo dalo nekako potlačiti-Sramot* za nas! O ti prokleto seme! ' Stari Bruskal jc dvignil roko. Katarina ga je pravočasno zagrabila ter ga začela tolažiti. — Ne tole i, Peter. V Bordo bo kmalu ozdravel. Ne tolci, pravim. Jernej je trepetal po wm telesu. Niti očetu, niti materi ni mo-j gel jx>gledati v oči. Strašno! Torej za norca ga bodo napravili, da ; se l>o izogntl kazni. Ni posebno častno za družino, če je v nji norec, i toda tokrat slabše je. če je v nji morilec. Da, v Bordo bo sel, v neznano hišo, proe od Ciprijana. proč od ] Marije. Proč od vseh. ki so mu povzročili to strašno trpljenje. Da,! najboljše je. čc postane r.orec in če je nor že vsaj navidez do svoje smrti. t — Prav imate, oče — je rekel ter padel pred njim na kolena. — Le pošljite me, kamorkoli hočete. Takoj, ne čakajte predolgo. — Jutri — je odvrnil kmet ter pljunil predse. — Dobro, pa jutri-ijega mesta se bova peljala z ladjo, da bodo lja- la greva na semnj. V mestu bo čakal stric Evarist- Po-,J z železnico uaprej. Jre kite, sporočil, da je zagledal 'copnino severoiztočno od Point i Parrow, ki se nahaja na skraj- j Tem severnem koncu Alasske, inJ ulmiral Pearv je zagledal oddaljene gorske vrhunce od nasprotna •itrani. Nobenega dvoma ne more biti. i a se nahaja tam masa kopnme. — je rekel poročnik Green. Da je ra celina najbrž obljudena, sku£a dokazati iz čudovite mešanice i iejstev in fantazije. Zgodovina nam pripoveduje, da je razkril Grenlandijo Erik Rdeč; leta 985 po Kristu. Dežela je bila maio kolonizirana od velikegra števila nordijskih naseljencev, o katerih je znano, da so živeli tam v j sreči in blagostanju do 15. stoletja. — Nato pa, kot leta 1914, je postala Evropa plen velikanskih katastrof. Pričele so divjati vojne n kužne bolezni in ogrožena je bi-a vsa civilizacija. Evropski naro-1i so popolnoma pozabili na Gren-' and i jo. Norvežani so izgubili vsak ;tik s svojo kolonijo v zapadnem leln sveta. Po temnili in hud^h časih so zo-oet razkrili Grenlandijo. Hans Sgede je prvi ustai»vil tamkaj noderno kolonijo leta 1721. Porodilo, katero je prinesel nazaj \ E\-ropo, pa je bilo skrajno tragično : Norveška kolonija, obstoječa iz 10.000 ali mogoče celo iz 100.000 ljudi, je na skrivnosten način izginila do zadnjega moža! . Kam so šli ti ljudje! POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati na ročnifte za "Glas Naroda**, »o: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph SmalseL Upra vništv«. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor ka] ponuja; kdor kaj knpuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajr čudovit uspeh — mali oglasi ▼ "Glas Naroda" Izšel je "Slovansko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine m jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street ; New York, N. Y. (Dalje prihodnjič.) Prva največja slovanska tvrdka PRISTNIH DOMAČIH KRANJSKIH KLOBAS PREKAJENEGA MESA. Razpošiljamo v vse kraje Zdru-ienih držav po 30 centov fant. Ako pošljete denar z naročilom, je pošiljatev poštnine prosta. Kdor naroči po poštnem povzet ju ali C.O.D, mora poštnino sam olačati. Pošiljamo od 5 funtov naprej. AKO LJUBITE DOBRO DELI KATE-SO. NAROČITE ZA PRAZNIKE J8E LESMVAR Del*. 4. 610 — 14th Str Izšla je nova izdaja 'PESMARICA 6LAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HTJBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Nt dan; 2. res oženil bi 3. Kasen; 4. Kmečka P®-aem: 5. Vasovalec; 6. Na tnm; 7. Pesem o beli htfild; 8. 1'roAnja: 9. Dan riovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ena; 12. Torejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčlce; 14. ko noč; 15. IVkUca mila ; ie Slanca ; 17. VabUo; IS. Pastirček : 19. Rožmarin; 20. CWkviea; 21. Troftnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Panici; 24. Savska; 25. , OblaCek; 26. Planinska roa- 27. Her<-ejcovpka; 2R. l.jnbewm to poin-!ad; 2». RoSiea i glav ulj; 30. Xsfia crexda; 3L Lahko attC; 32. P«*i noč; 33. Kaj bi te pntšal;.34. 15o«e pravde; 35. Na rrobih: 36. Nad zvesnlami; .TT. VsMlo: 3H. Uslifil nas; 30. Na m«rjn; 40. Pastir: 41. Slovenka zemlja; 42. Barvica; 43. Ob-laček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo* vu; 47. Katrica; 48- lieklica, ti si jokala; 40. Jar bi rad ro-de^ih rož: 50. Z«lraviea: 51. V mraka; 52. Lepa na*a domovina ; 53. VI čred se povrne: TA. \ »nska; 55. Oj dekle, kaj ■ tak žalostna: 56. Slanic; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rute; B0. Si ovens e. Srb. Hrvat: 60. NuSa ivexda; «1. V slovo; 62. Is-(rn hijen i cvet: 63. Sanak tq«vs: 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey 8lojeni. 71. Domovini; 72. SokoL«kM : 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. f>omovina ; 76. Slovanski svet. ti si krasen I 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. ZHnsko, Frankopanka; 80. Ste CntiS. Srhlne tužni?: Kl. Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; M. V tihi noči. 85. Mlliea: 86. Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod okooia: S0. Prva ljubezen; 90. T*ahfco noC; 91, Pri okna sva mrUfe slonela: 02. Strunam; OS. S*ovo; 94; Strunam"; 95. Pro-*nju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom: 86. IJo-hwi in TM«mlsd; 05». Lahko tmC: 100. Rs sta nek; 101. Svrm-Canje; 102: Tam. «dje stoji; 103. Prelja. _ Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" 82 Xkxrkiaodt —" ( ."fc-i. ^ijšiSaSK1 V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačan« karte »vojiro »prodnikom za n^ie žrle. White Star Line New York — Cherbourg Olympic____1. dec.; 1. mar.; 22. mar. Majestic 15. dec.; 12, Jan.; 2. febr. (Največji parnllc at avetu.) American Lin? Jotnt WHITE STAR LINE Service New York — Cherbourg — Hamburg Mongolia 29. nov.; Minnekahda 6. dec. <3. razre«l) Pittsburgh 12. dec.; Cancpic 2Š. dec. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Poland____5. dec.; Zeeland____22. dec. Gothland ...................... 9. Jan. Dobra hrana. J&nprtl prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasite se L>ri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway New York Božična odplutja v Jugoslavijo VA BOŽIČ bodo n^-, yf posebna odplut- ja. LEVIATHAN bo odplul 1. decembra. PRESIDENT ARTHUR 5. decembra. — CEOKGE WASHINGTON pa 22. decembra iz New Yorka. Tudi druga odplutja. Preskrbljene so dobre zveze z Jugoslavijo preko Bremena ali Cherbourga: Uživajte udobnosti potovanjsi nu ameriških vladnih pomikih: velike kabine; zakonski pari in družine potujejo v posebnih prostorih: prostorni promenadi krovi: postrežba uljudnih stre-žajev: izvrstna in raznolika brana. United States Lines 45 Broadway New York City Lokalni zastopniki v vseh mestih. Upravitelji xa. u. s. shipping board VABILO na KONCERT IN PLES, ci g-a priredi "J. Pershak Band" y soboto dne 1. decembra 1923 v* Arlington Hall, 19-23 St. ^Iai'ks Place (E. 8. St., med 2. in Ave.), New York. Z a. zabavo bo vse dobro preskrbljeno kot je bilo še vedno dosedaj. >Ca razpolagro bodo razne šaljive itvnri kot n. pr. šaljiva požta, ko-•ijmidoli itd. Z&č^tok točno ob 7. '.vt-čer. Kt?r jo to zadnji dan pred idventom in naia zadnja zabava ' t^m letu, vabimo vse Slovence n Slovenke ter brate Hrvate in 3rbe, da ho udeleže. V«jto se pripoi-oča Odbor. ^eru^JQ^e Now York. Plymouth. Havre. P«rU PARIS .................. 12. decembra New York* Havre. Pari* LA SAVOIE ............ 1. decembra SUFFERN .............. 11. decembra CHICAGO .............. 26. decembra New York. Vi*o [SpalnJ. Bordeaux LA BOURDONNAIS ____ 11. decembra Plate m unfit lok*l*ca» >pali aii u fUni ara4: 19 STATE STREET. NEW YORK priporočilo. Tlojaikom v CJreater New Yorku naznanjam, da imami najnovejše zoree blaga in da izdelujem >b!cke po najnovejšem kroju. !Cdor je pri meni enkrat naročil, >ride šo v dnigo. Vprašajte jih in povedali vam bodo, potem se pa -e sami prepričajte. Če potrebujte nwo obleko ali suknjo, pri-lite k meni in postregel vam bo.m, 'a b .ste zadovoljni. — .JOIIX krojač, 272 Irving Vve., Brooklyn, N. Y. — Telefon: 'ver^reen 0262 J. (27-30—11) IZŠLE SO tledeia LISJAKOVE SKLADBE: NA JADRANSKI OBALI, — valček; rola 75c. MIKAMAB, mazurka; rola 75c. OHIJSKA KRASOTICA, — koračnica; rola ali plošča 75c. VZEMI ME SEBOJ. — polka; rola 7Sc. Dobijo se tudi note za piano. ^aroSa ae pri: VICTOR LISJAK, 1306 Addison Rd. near Superior Ave CLEVELAND. O. Pišite po nas popolni cenik! Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOR Je namenjen potovati ▼ stari kraj, Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih |i«tiHt prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati v sled naSe dolgoletne IzkuSnJe, Vam bodo gotovo r korist; tndl priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tndl v III. razredu. Tudi oni kl Be niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je. da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuSčeni brez vsake neprillke v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz star o pa kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev. Za potne stroške Izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Safcser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zaetopstve Jadranska bank«. Harmonike. Predno ae odložite kupiti (harmoniko) pišite po cenik najatarejii alov. trgovini In iadeiovalnicl harmonik v Združenih državah in gotovo boata zadovoljni. Dobivam pisma naiih rojakov, kateri so kupili" harmoniko prt raxnlh agentih in niao dobili kar so želeli, proseč me, naj jim popravim iste. Agent ni zmožen popravila in večkrat ne ve sam kaj poSlje naročniku. Dolgoletna moja izkužnja v tej atrokl Vam bo prihranila nepotrebne atroftke In skrbi: v dokaz Imam zahvalna. pi„ sma iz vaeh krajev Amerike. Velika zaloga harmonik vaeh sistemov. kakor vaeh drugih muzi kali čnih instrumentov. Pliits po cenik. aht0n mervab, «21 »t. Clair Ave.. Cleveland. O. ŽENITNA PONUDBA. Priletni vdovec brez otrok s premoženjem želi seznaniti h Slovenko brez otnuk od 40 do 50 let staro. Piite na ta naslov: Joihn Žankar, 2356 Fr-ajiklin Avemue, NT. W., Cleveland, Ohio. (3x 28—11. 1&3—12) RAVNOKAR JE izšla NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. fW Cen* s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. Hew York City, N. Y. AOVUTIM IN "Ol At NAROOA% 1 ri - - y ..■at-vfe*' k.