Ste«. Z|
Velja po poŠti: i» celo leto naprej K 26-— /.a po! leta „ „ 13'--za četrt leta „ „ 6'SO ta en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
a ce'0 I'-'o naprej K 20' —
ta pil Icia „	„ 10' —
>.a imrt leta „	„ 5'—
(U en mesec „	„ 1'70
li polllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
V Ljubljani, v četrtek M 24 januarja 1901
glgf
Leto xxx«.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mmV za enkrat .... 13 ii za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za >>eč ko trikrat . a „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust,
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6- url popoldni?.
j^rot^^sga^ političen list zu slovenski narod ^^*
;se vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo.	PiPlUi^iS fll\l /18 \ 6 H lMt'11 \ ff& i BBII P HlKl	reklamacije.
Uredniškega telefona Stev. 74.	K II lil iflltf Vili lllil LII »IU ¥ IflHfcMll HU&UII	Cl pravniškega telefona Stev. 183.
Kaj hočejo liberalci ?
Liberalci se vedno lažejo; to jim je lastno po vsem svetu. Slovenski liberalci so takoj izpočetka izrekli svoje zaupanje francoskim framasonom, ki zdaj z vsemi sredstvi izkušnjo krščansko vero uničiti. Bratci se poznajo, in za nas jc zlasti glede na bodoče volitve jako koristno vedeti, kaj liberalci v resnici hočejo. To pa je včasih težko spoznati iz njihovih besed, ker oni lažejo tudi o sebi in vedno zakrivajo svoje zadnje namene, da bi premotili ljudstvo in vjeli njegove glasove.
Laž pa ima kratke noge in liberalne nakane se razkrinkajo često ravno takrat, kadar bi jih liberalci najraje zakrili. Tako se je primerilo francoskemu ministrskemu predsedniku Clemenceau. Zadnja zvijača, ki jo jc porabil v zbornici in s katero zdaj krošnjari po časopisih, jc ta, da on neče vere zatreti, ampak da lc brani republiko proti prekucuškemu papežu, ki neče priznati postav francoske republike, (ilejte tako poje Clemenceau francoskim katoličanom - ko bi papež priznal naše postave, bi se lahko zopet vršilo katoliško bogoslužje na Francoskem. Ne mi, papež zatira vero in duhovščino itd.
V sredi te pesmi mu je pa glas zaprl angleški list »Times«. Ta priobčuie namreč govor Clcmenceauov, ki ga je govoril framasonom v seji dne 2. aprila 1. 1882. Takrat že je framasonska loža sklepala o postavah, ki jih misli spraviti v zbornico za uničevanje katoliške cerkve. Ko so v »Velikem Orientu« delali bojni načrt, ki ga zdaj izvajajo, je Clemenceau govoril tripičnim bratom tako-lc:
»Ako bo vkljub tem določbam (izgnanie redov in odpoved konkordata) in vkljub popolni odpravi verskega pouka iz šol in iz vseh javnih zavodov, klerikalizem ohranil v deželi šc kako korenino, jo moramo potem v imenu občnega prava za vselej izruvati in onemogočiti vsako bogoslužje s tem, da pripravno uporabljamo nekatere določbe kazenskega prava.«
»Izjaviti moramo, da izpoved kvari mladino in moramo vsled tega zadnjemu duhovniku onemogočiti, da bi izvrševal najvažnejše posle svoje službe (člen 334.); dalje moramo duhovnikom vzeti vse njihove dohodke s tem, da jim prepovemo sprejemati od vernikov kakršnakoli darila za bogoslužje, namreč za
LIjrCR.
Črni Peter.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
Vendar smo zvedeli nekaj pozitivnega. Se_ veda je bila še velika razdalja med ubeglim bankirjem in kapitanom, ki je bil na svojo lastno harpuno naboden. Napeto smo vsi trije poslušali pripovedovanje mladega moža.
»Glavni krivec jc bil moj oče. Davvson se je umaknil. Bil sem takrat deset let star, toda vendar dovolj star, da občutim vso sramoto in ves strah. Vedno se je govorilo, da je moj ('če ukradel vse papirje in potem pobegnil. To ni res. On je mislil, da bode še vse dobro in da bo vse upnike popolnoma zadovoljil, če mu puste dovolj časa, da te papirje vnovči. Predno je bilo izdano povelje, da naj ga zapro, se je odpeljal na svoji majhni ladji proti Norveškemu. Popolnoma dobro sc še spominjam one noči, ko se jc poslavljal od moje matere. Pustil nam je seznam vseh papirjev, katere je s seboj vzel. in nam prisegel, da bo pri njegovem povratku njegova čast rešena, in da nc bo nikdo, ki mu je zaupal, oškodovan. Toda ničesar nismo več slišali o njem. Ladja, kakor
maše, krste in druge obrede; za to zadostuje, če ta dejanja proglasimo za .goljufijo in sle-parstvo ter uporabimo proti njim dotične kazenske določbe (čl. 405 in 427.)
»Zato republikanska stranka sicer zahteva izrečno samo ločitev cerkve od države — to ie najboljša formula, ki jo parlament najložje sprejme — v resnici pa republikanska stranka mora doseči svoj zadnji in najuspešnejši namen — da cerkev v državi uniči.«
Tako je torej Clemenceau formuliral namen framasonske lože. Republikanska agitacija jc bila loži samo sredstvo, da so pridobili ljudstvo na svojo stran. S koliko hinavščino jc loža skozi petindvajset let delala, da je mogla priti z zadnjim svojim namenom na dan! Zdaj, ko je angleški list Clemenceauu in loži v obraz povedal njihove namene z njih lastnimi besedami, se ne bodo mogli več pritoževati, da papež v svoji encikliki na francoski narod ni prav razložil njihovih namenov.
Isti načrt pa, ki ga ima loža na Francoskem, ima tudi v Avstri'i. Naši liberalci so izvrševalci teh namenov. Naskok na zakon in na šolo nas uči, da je njihova taktika ravno tista, kakor taktika francoskih framasonov zadnjih petindvajset let. Iz tega se vidi pa tudi velika važnost bodočih državnozborskih volitev. Tukaj je ključ do vprašanja, ali pride Avstrija tudi tako daleč, kakor nesrečna Francija. Zato moramo zahtevati od vsakega volivca: Nobenega glasu nobenemu kandidatu, ki nc kandidira na katoliški program!
Koliko so vredne Briandove klevete zoper katoliško moralo, naj pojasni sledeči zgled Briandove morale. Mi nc govorimo radi o osebnih grehih nasprotnikov, a Briand zasluži, da naredimo ž njim izjemo. Sedanji »minister bogoslužij« — veliki fraitiasonski nadmežnar — je bil prej odvetnik. Zaradi nravnega zločina je bil obsojen na šest mesecev ječe in odvetniški zbornica ga je črtala iz vrste odvetnikov. Zdaj je postal Briand strahovito goreč framason in sc je posvetil časnikarstvu. Zoper obsodbo se je pritožil in tedanji ministrski predsednik Waldeck-Rousseau je pravici toliko oči odveza!, da je videla, kakega zavednega in zaslužnega republikanca ima pred seboj. Pravda je zaspala in Briand ui prišel v ječo, pač pa je postal ta notorični pre-šestnik - minister bogoslužja! Lepa republika pod framasonskim žezlom. In taki ljudje imajo vedno polna usta o »ligorijanski morali«.
tudi on sani so se izgubili. Moja mati in jaz smo menili, da leži na dnu morja s papirji vred, katere jc vzei s seboj. Imela sva pa zaupnega prijatelja, trgovca, in ta je pred kratkim časom izvedel, da so nekateri izmed teli papirjev mojega očeta na londonskem denarnem trgu na prodaj. Lahko si predstavljate, kako smo sc začudili. Več mesecev sem zasledoval, od kod so ti papirji prišli. In po dolgem trudu sem konečno vendar zvedel, da je bil posestnik hišice, kapitan Peter Carey, prvotni prodajalec teh papirjev.
»Seveda sem začel takoi poizvedovati o tem možu in sem izvedel, da je bil zapovednik ladje, ki se jc ravno v onem času, ko sc ie moj oče peljal na Norveško, vračala iz arktičnega morja, kjer so lovili kite. V oni jeseni je bilo zelo viharno, in dolgo časa so pihali južni vetrovi. Mojega očeta jahto so vetrovi torej zelo lahko proti severu zanesli, in tam sta sc srečala s Careyem. Ce je torej tako — kaj se je zgodilo z mojim očetom? Na vsak način bi zvedel od kapitana Careya, kako so prišli papirji na trg. Na podlagi tega bi pa tudi lahko dokazal, da jih moj oče ni prodal, in da da torej ni mislil na osebni interes, ko jih ie odnesel.
»Prišel sem tušem z namenom, da poiščem kapitana, toda ravno takrat jc bil umorjen. Bral sem potem popis njegove kajute ter
Državni zbor.
Dunaj, 23. jan.
Kongrua.
Sinoči jc zbornica pričela razpravo o kon-grui. Za nujnost razprave in proti jc bilo ogla-šenih 43 govornikov, govorilo pa jih je lc sedem. Dr. Stojan je kratko utemeljil nujnost, češ, da je to vprašanje bilo že pred letom na dnevnem redu, a se je vedno zavlačevalo. Socialni demokrat Schuhmeier pa, jc dve debeli uri klatil razne neslanosti in budalosti, ki jih je nabral po raznih listih in brošurah o »nazadnjaštvu, mračnjaštvu, klerikaliznni« itd. Novega sicer ni povedal nič, ker enak ri-čet je »Narod« že večkrat pogrel in ga postavil na mizo svojim braveern za kosilo in večerjo. Odločno ga jc zavrnil nemški liberalec in protestant Gunther, češ, da je na korist državi, ako podpira duhovščino, katera deli ljudstvu tolažila svete vere. Zeli pa, naj država podpira tudi protestanško duhovščino.
Znani dr. Tschan jc zopet klatil, da je duhovščina protivnica svobodi, omiki in prosti ljubezni. On zahteva državno razporoko kot pogoj za kongruo.
Rusinski poslanec dr. Gladyszowski je opisoval tužne razmere rusinske duhovščine, ki je oženjena in šc v večji stiski. Jako strupeno je govoril proti kongrui češki radikalec Choc, ki jc zahteval ločitev cerkve od države. Ko je trdil, da morajo občine duhovnikom plačevati potne troške za selitve, zakli-cal mu je pisec: »No, ta pa je že predebela! K^e jc to navada?« Choc odgovori: To sem slišal* na Moravskeiti. Torej slišal je in zato je istina, Dr. Baxa in dr. Funke, ki sta bila poleg in gotovo nista klerikalca, sta pripomnila, da ta trditev ni resnična. Zagovarjala sta predlogo poslanec Thurnher in naučili minister dr. Marehet. Splošno pozornost in začudenje so vzbujale besede ministrove, katere je ponovil, da je ločitev države od cerkve politični program bodočnosti. Ob 10. uri sinoči je zbornica z veliko večino sprejela nujnost predloga. Proti so glasovali le socialni demokratje, češki in nemški radikalci ter desetorica nemških naprednjakov.
Danes sc je vršila stvarna razprava. Govorili so: Gastciger proti, Wohlmeyer jc zavračal socialnega demokrata Scitza, dr. Stcin-vvender je prodajal svojo znano sitnost, Perič je zagovarjal resolucijo, naj vlada izdatneje podpira tudi frančiškane, ki v Dalmaciji oskrbujejo do 140 župnij. Nemški liberalec dr. Schreincr je kot Nemec zagovarjal kongruo, ker vedno bolj primanjkuje nemške duhovščine. Jako dobro jc kot glavni govornik baron Morscy zavračal radikalne kričače, ki iz samega sovraštva do vere in cerkve sovražijo tudi duhovnike.
Poslanca Pastor in Schuhmeier sta nato
zvedel, da so stare ladjiske knjige tam spravljene. In tedaj sem se spomnil, da moram le poročilo o dogodkih na »Sea Unicornu« v mescu avgustu 1883 brati, da pojasnim skrivnost svojega očeta. Preteklo noč sem skušal, osvojiti si dnevnike, toda nisem mogel odpreti vrat. Danes ponoči sem še enkrat skušal — in posrečilo sc mi je; toda listi, ki bi morali poročati o onem mesecu, so iz knjige iztrgani. V trenotku, ko sem hotel oditi, ste me prijeli.
»Ali je to vse?« jc vprašal Hopkins.
»Da, to je vse.« Pobesil je oči, ko je odgovoril.
»Ničesar nimate več povedati?«
Obotavljal sc je.
»Ne; ničesar druzega.«
»Pred včerajšnjo nočjo niste bili tukaj?«
»Ne.«
»Kaj pa k temu pravite?« jc zavpil Hopkins ter m ii pokazal beliežnico z njegovimi začetnimi črkami na prvi strani in z madežem od krvi na platnicah.
Nesrečni mož jc bil popolnoma uničen. Zakril je obraz z rokami ter se grozovito tresel.
»Kje ste to dobili?« je ječal. »Nisem vedel, kje sem jo izgubil. Mislil sem, da sem jo v gostilni pozabil.«
»To zadošča,« je rekel ostro Hopkins. »Ostalo nam povejte pred sodiščem. Zdaj gre-
v stvarnih popravkih drug drugemu metala bob ob glavo. Pastor je dokazoval ncutfeme-Ijenost soeialnodemokraških trditev, Schuhmeier je vrtel svojo staro lajno. Neizogibni Seitz je zopet na dolgo in široko opisaval bogastvo »mrtve roke«. Ta ričet je že za socialne demokrate osmojen in nevžiten. Trudil se je dokazati, da se mora cerkev ločiti od države.
Poročevalec dr. pl. Fuclis je dokazal, da je država dolžna doplačevati v verski zaklad. Cesar Jožef II. jc leta 1782 podržavil samostane in mnogo drugega cerkvenega premoženja. Tedaj so za slepe cene prodajali cerkveno last. Iz izkupila so ustanovili takozva-ne »verske blagajne« ali verski zaklad, iz katerega so dobivali »kongruo« tudi župniki od cesarja Jožefa ustanovljenih župnij. Ze čez deset let se je pokazalo, da doliodki verskega zaklada ne zadoščajo za katoliško duhovščino. Toda ostalo jc pri starem, le župijani sami, verniki, so tu in tam vzdržavali svoje duhovnike z biro, štolo itd.
Leta 1849 so se zbrali avstrijski škofje ter v posebni spomenici opozorili vlado, da je uprava verskega zaklada nepopisno slaba. Kakor sneg se je topilo premoženje verskega zaklada tekom let v državni upravi. Ze tedaj so škofje rekli vladi: Vrnite cerkvi njeno imetje m bode sama skrbela za svojo duhovščino. Zgodilo sc ni nič. Leta 1859 so škofje zopet zahtevali od vlade, naj zviša duhovnikom kongruo ter doda iz državne blagajne, ako ne zadošča verski zaklad. Zopet nič. Leta 1871 je poslanec Kienzl predlagal višjo kongruo. Uspeh predloga je bila nedolžna resolucija. Leta 1885 .ie vlada sama predložila načrt začasnega zakona o kongrui, ki je tudi obveljal. Leta 1898 jc začasni zakon iz leta 1885 postal definitiven. Po tem zakonu iznaša kongrua za župnike 600, 1400 in 1600 kron, za kaplane 600, 700 in 800 kron, za ekspozite 960 kron; pokojnine za župnike so 1000 do 1600 kron, za kaplane 450 do 700 kron. Ta kongrua ostane tudi po novem načrtu. Nova jc le določba, da dobe duhovniki v pastirski službi, torej župniki, kaplani in ekspoziti, petletnice po 100 kron. Ako pa ima župnik 1200 kron, s kaplanom 1400 kron plače (kongrue) in poleg tega še stalne dohodke iz zemljišč, ustanov itd., potem sc tudi ti postranski doliodki vštejejo. In če ti dosežejo svoto prve, druge itd. petletnice, potem duhovnik ne dobi sploh nič več.
Pri glasovanju pa se je pripetil jako neprijeten, nesrečen slučaj. V Dalmaciji jc namreč okoli 140 frančiškanov, ki opravljajo pastirsko službo. Poslanec Perič jc želel, nai bi dobili višjo kongruo tudi redovniki, a lc isti, ki so v dušnem pastirstvu. Tega dostavka pa ni sklenil proračunski odsek. Ko je večina zbornice danes sprejela Peričev predlog, nastal jc nepopisen krik, češ, da je prelomljen
ste z menoj na policijo. Gospod Holmes, zahvaljujem se Vam in Vašemu prijatelju, da ste prišli sem z menoj ter mi pomagali. Kakor se jc pokazalo, ni bila Vaša prisotnost neobhodno potrebna, in jaz bi zadevo tudi brez Vas do tega srečnega zaključka privedel. Toda vseeno sem Vam hvaležen. V hotelu Bram-!etye sem za Vas pustil sobe rezervirati. Pojdimo torej skupaj.«
»No, VVatson, kako misliš ti o stvari!« me je vprašal Holmes, ko sva sc po kratkem spanju vračala v London.
»Zdi sc mi, da nisi zadovoljen.«
»O da, moj ljubi Watson, popolnoma sem zadovoljen. Toda vendar mi ta Hopkinsova metoda ne ugaja. Zmotil sem se v njem. Pričakoval sem boljšega od njega. Vedno mora 'skati človek drugo možnost in drugo z drugo primerjati. To jc pravo pravilo pri vseh kriminalnih preiskavah.«
»In kakšna jc druga možnost v tem slučaju ?«
»Sled, katerega sem jaz zasledoval. Morda nc bode nič iz tega. Tega še zdaj nc morem vedeti. Toda vendar bom šel v tej smeri naprej — do konca.«
V bakerski ulici sva našla več pisem. Vzel jc eno, ga naglo odprl in sc začel zadovoljno smehljati.
»Dobro, VVatson. Druga možnost se že
dogovorjeni kompromis. In priznati moram, da je Peričev predlog obveljal le vsled pomote. Mnogi so glasovali za predlog, ker je vstal tudi poročevalec dr. pl. Fuchs, a predloga niti slišali niso. Krik je trajal celo uro. Končno jc zbornica sprejela zakon. Vprašanje pa jc, kaj stori gosposka zbornica.
Kulturni bojevniki v Avstriji
Kongrua jc torej sprejeta. Zanimivo je le izvedeti, kaj so v debati dejali nasprotniki kon-grue. Pokazalo sc je — kar sicer ni nič novega — da so nasprotniki kongrue tudi strupeni nasprotniki cerkve. Njihovih izvajanj ne omenjamo zaradi njihove posebnosti, kajti vse, kar so spravili nasprotniki kongrue na dan, ni vredno, da sc omenia, ako bi nam ne bilo na tem, da podamo sliko bodočih avstrijskih kulturnih bojevnikov.
Schuhmeier.
Prvi se je ustil socialni demokrat Schuh-meier in sicer nekako takole: V Avstriji se bo tudi s časom uveljavilo načelo, da mora cerkev svoje služabnike plačati sama. Katoliška cerkev je velikansko podjetje s stalnimi, vedno naraščajočimi dohodki. Kaj bi dejali, ako bi zahteval kak podjetnik od države, naj izplača njegovim delavcem doklade, da bodo več zaslužili? (Poslanec Pastor: »Država nai cerkvi vrne konfiscirano premoženje!« Schuhmeier na to ne odgovori, ampak nadaljuje:) Cerkev kopiči bogastvo na bogastvo. Sram naj bo cerkev, ker pusti svoje duhovnike romati po svetu lačne, tako da je duhovniška revščina v Avstriji že vsem v posmeh. Mi, socialni de-mokratje se borimo proti kapitalu. (Poslanec Wohlmeyer: Borite sc proti Rotšildu! Kadar smo se mi borili proti judom, so nam socialni demokratje padli v hrbet).
Cerkveno premoženje.
Sicer pa vam lahko na podlagi cerkvenih izkazil samih in statistiškega izkazila stati-stiške osrednje komisije lahko dokažem, kako silno bogata je cerkev. L. 1853 je iznašalo to premoženje 114 miljonov kron, 1. 1905 pa 950 miljonov kron. Ker je dokazano, da cerkcv vsako leto več kot 25 miljonov čistega dobička pridcnc k svojemu prvotnemu kapitalu, si lahko izračunate, kdai bo cerkev v Avstriji imela 1000 miljonov kron na razpolago. Cerkev je veleposestnica. Povsod je tam, kjer se da kaj zaslužiti. In vendar ta cerkev vedno berači za svoje duhovnike, katerih ie v Avstriji z redovniki vred 41.000 — to je cela nam sovražna voska! Cerkev sistematično lovi zapuščine. Lov na zapuščine jc postal cela klerikalna znanost.
Svobodna šola.
Čudno je, kako sc potegujejo duhovniki, ki so celibatar.ii za tuje otroke. Zadnji čas jc nastopila proti tem duhovniškim težnjam »Svobodna šola«. Proti tej šoli se pa cerkev bori z najgršimi sredstvi in io sramoti pred ljudstvom.
Krščanstvo in popovstvo.
Vse, kar tukaj govorim, ne velja za vero. ampak vse se obrača zgolj proti duhovščini. Krščanstvo namreč ni nič slabega, toda kr-čanstvo so v katoliški cerkvi zamorili »farji«. Klerikalci niso samo sovražniki kulture in napredka, ampak tudi delavstva. Zato bomo mi, socialni demokratje glasovali proti nujnosti kongrue.
Tschan.
Tschan ni proti temu, da se odpomore nižji duhovščini, denar za to pa naj da cerkev, nc pa država. Ali naj s tem utrdimo stališče najbolj zagrizenih sovražnikov svobode?
Seitz.
Seitz, socialni demokrat, očita duhovnikom, da napravljajo o svojem premoženju napačne fasijc. Katoliška cerkev sploh vse postave postavlja na glavo. V boju proti kleri-kalstvu ni nobenega pardona. Ce pokažeš jezuitu prst, ti požre celo roko.
razvija. Ali imaš formulare za brzojavke? Napiši mi par brzojavk: »Summer, ladijski agent, Rateliff Highwany. Pošljite mi tri može, jutri dopoludne ob desetih morajo biti tu — Bazil.« Tako se imenujem v onem kraju. In druga: »Inšpetor Hopkins, 46 Lord Street, Brixton. Pridite jutri k zajutrku ob pol desetih. Važno. Prosim za brzojavni odgovor, če nemogoče. — Holmes.« Da, NVatson, ta prokleti slučaj mi žc deset dnij nc da miru: S tem je stvar za me rešena, in jutri skoraj gotovo zadnjikrat o njej slišiva.«
Natančno ob določenem času je prišel inšpektor Hopkins. Sedli smo k izvrstnemu zajutrku, katerega nam je pripravila gospa Hud-sonova. Mladi uradnik je bil vsled svojega vspeha zelo dobro razpoložen.
»Mislite v istini, da je Vaša rešitev prava?« je vprašal Holmes.
»Ne morem si misliti boljše rešitve.«
»Name ne napravlja tega utiša.«
»To se čudim, gospod Holmcs. Kako naj bi bilo boljše?«
»Ali sc Vaša razlaga faktično vjema z vsako točko pri tem umoru?«
»Brezdvomno. Mladi Neligan jc ravno onega dne, ko sc .ie zgodil umor, prišel v Hotel Bramblctyc. Rekel je. da hoče igrati golf. Vzel je sobo v pritličju, kjer more popolnoma poljubno prihajati in odhajati. V oni noči je šel v V» oodmaiis Lcc, poiskai kapitana
S tem niso šc vse duhovitosti teh gospodov pri kraju. Podali smo najlepše cvetke. Temeljito je vse te bedastoče zavrnil baron Morsey.
Morsey.
Morsey izjavi, da ne bo govoril v tistem pobalinskem tonu, katerega rabi gospod Schuhmeier. Schuhmeier in njegovi somišljeniki napadajo cerkev in duhovščino zato. ker so nasprotniki vse vere. Gospodje dobro vedo, da jc duhovščina tisti mogočni jez, ki jim vedno stopi nasproti. Cerkev ne more pogrešati ljudstva in zanemarjati otrok, ker ima božič poslanstvo, da otroke vzgaja za kristjane (Živahno pritrjevanje.). Zato taka divja gonja v vseli socialno demokraških in radikalnih listih, ker ne marajo za otroke tega varstva. Ravno socialni demokratje bi morali priznati, kaj vse store cerkveni zavodi za ljudstvo. Ravno v interesu cele družbe jc, da cerkev podpira pri njenem socialnem delovanju. Država pri nas pa je pravno obvezana, podpirati cerkev, ker ie za časa Jožefa II. cerkev oropala ter zaplenila skoro vse ustanove in premoženje ter s tem denarjem ustanovila verski zaklad. Država je s tem, cerkvi ukradenim premoženjem tako nemarno gospodarila, da danes znaša v proračunu komaj 700.000 kron. Ako bi se bilo cerkvi pustilo to njeno premoženje, bi danes bilo tako veliko, da bi cerkev z lahkoto shajala in bi svoje duhovnike po gro-fovsko plačala, zraven pa še podpirala vse reveže. Poslanec Schuhmeier si je kar meni nič, tebi nič kar sam izmislil celih 25 milijonov čistega dobička pri cerkv. premoženju, dasi tega ni v nobeni statistiki. Schuhmeier je kar na slepo sešteval premoženje vseh ccrkva, posestev, sveč, svečnikov itd., ne da bi povedal, koliko je bogočastnih naprav, ki prav nič ne neseio in ne da bi navedel, kako so obtežene. Ko Steimvender in Seitz ugovarjata, češ, duhovščina se ne drži evangelija, ker v evangeliju se nc napoveduje boj socializmu, iih baron' Morsey osmeši, da sta takoj obmolknila. Nasprotniki vere sploh trga;o cvangeljske citate iz konteksta, da z njim vse dokažejo: enkrat zase, enkrat za cerkcv.
Minister Marchet.
Naučni minister Marclict je dejal, da jc program ločitve cerkve od države morebiti program bodočnosti, da jc pa po sedanjih pravnih razmerah država pravno obvezana, skrbeti za gmotno stanje duhovščine in sicer že zato, ker se država po sedanjih cerkveno-politiških postavah vmešava tudi drugod zelo v cerkvene zadeve. Po sedanji postavodaji je zgolj čin pravičnosti, ako sc duhovščini primerno povrne njen trud, posebno še zato, ker jc država to dolžna tudi po postavi.
Polony)evi Muli:
Kar je ves pošteni svet pričakoval, ,se je zgodilo: cclo ogrsko ministrstvo jc pri Po-lonyjevi aferi tako prizadeto, da je iz krize mogoča le ena rešitev, ali odstopi celo ministrstvo, ali pa nobeden, tudi Polonyi ne. Za ogrske razmere ic značilno to, da se utegne zgoditi slednje. In res, zadnja poročila pravijo, da se je pomiril čestiti grof Andrassy, ki se jc preje rotil, da nikoli ni vedel za Po-lonyjevo zvezo z umazano baronico Schon-berger, ki je špijonirala cesarja.; ta Andrassy jc sedaj pripravljen, sedeti s Polonyjem skupaj v ministrstvu. Seveda mora Polonyi tožiti Lengyela, dasi se jc tega krčevito branil še zadnji trenotek. Sedaj mislijo napraviti tako: Polonyi toži šc kot pravosodni minister Lengyela, potem odstopi. Sedaj poročamo o seji v neodvisni stranki, kjer se je Polonyi strahovito branil, svojo stvar izročiti sodišču.
V neodvisni stranki.
Grof Štefan KaroIyi, grof Štefan Bethlcn, baron Franc Wesselenyi, grof Vladimir Zichy, grof Žiga Batthyany, Lanyi, Kelemen in Rat-kay so v komunikeju izjavili, da. neodvisna stranka ni izrekla Polonyju zaupanja. To laž-njivo vest je Polonyi sam narekoval tajniku
Careya v njegovi kajuti, sc začel z njem prepirati ter ga konečno umoril s harpuno. Potem jc bežal, prestrašen radi čina, izgubil bc-Iježnico, katero je s seboj prinesel, da povpraša kapitana o raznih papirjih. Morda ste zapazili, da so bile nekatere številke v seznamu podčrtane. Te papirje so našli v Londonu, dočim so bili vsi drugi šc v posesti ka-pitanovi. Teh se jc mladi Neligan, kakor je sam dejal, polastil, da zadovolji upnike svojega očeta. Po umoru se ni upal takoj v kajuto. slednjič se ie pa vendar odločil, da dobi potrebnih informacij. To je vendar vse zelo enostavno in jasno.«
Holmes se je smehljal ter majal z glavo.
»Stvar ima menda lc eno napako, Hopkins, popolnoma nemogoče je namreč. Ali ste žc poskušali, telo s harpuno prebosti? Ne? Da, da, ljubi moj gospod, to je pa ravno zelo važno. Moj prijatelj NVatson Vam lahko pove, da sem sc celo dopoldne v tem vadil. Ni tako lahko, mora biti žc močan in izveden mož, da to napravi. Toda kapitan jc bil s tako silo prehoden, da se je ost šc globoko v steno za-pičila. Ali mislite, da je ta bledi mladenič toliko močan? Ali ga smatrate za moža, ki more pozno v noč s črnim Petrom rum piti? Ali so bili njegovi obrisi, katere so dve noči pred umorom videli na zastoru? Nc, nc, Hopkins; poiskati moramo druzega, nevarnejšega moža.«	Dalje prihodnič.
stranke. Košut priznava v listu »Budapest«, da stranka ni Izrekla Polonyju zaupanja, dasi so vsi prepričani, da je Polonyi popolnoma nedolžen. Dotična znamenita seja sc jc pa vršila tako-le:
Grof Vladimir Zichy jc prvi dejal Polo-nyju: »Ti moraš iti ali pred porotno sodišče ali pa demisijonirati.« Polonyi mu odgovori: »Ja/z sedaj svojega mesta ne morem zapustiti, kajti to bi sc reklo, da sc sam označujem za brezčastnega.« Grof Zichy mu nato dc: »Saj ti ni treba demisijonirati, zadosti jc, čc greš pred sodišče.« Nato pa IJolonyi: »Ce grem pred sodišče, je v nevarnosti moja čast.« To jc vse poslance iznenadilo, češ, kako more pravosodni minister sam tako soditi o sodiščih? Polonyi .ie odgovoril: »Jaz ne grem pred sodišče. Poznam, kako sc dela pri poroti, porotniki niso objektivni.« Pozneje: »Kdor zahteva, naj grem pred sodišče, ta zahteva mojo demisijo.« Ko mu jc grof Bethlcn prigovarjal, naj sc opere pred sodiščem, kajti Len-gyel, ki toži Polonyjai, jc pošten človek, kateremu gre vera, je Polonyi dejal, da zato nc more sodišču izročiti svojo zadevo, ker bi potem svet sodil, da ga jc lastna stranka pustila na cedilu. S tem jc on moralično ubit. Ce pride zadeva o baronici Schonberger pred sodnike, bi to provzročilo nebroj škandalov. Košut sc jc za. žive in mrtve potegoval za Pole nyja.
Nova odkritja.
Medtem nadaljuje poslanec Lengyel s svojimi odkritji. V listu »A Nap« jc objavil faksimilnega drugega pisma, kjer piše Po-Ior^i, ko je bil še advokat, lastnici neke javne hiše nesramnosti, naj mu kmalu pošlje honorar, ker ji je izposloval licenco.
Baronica Schonberger.
Baronica Schonberger je strašno sumljiva oseba, kateri so dvorili skoro vsi ogrski ministri. Imela je malodane z vsemi razmere. Po rodu jc Židinja, hči nekega vinskega trgovca. Imela jc tudi razmerje z državnim tajnikom Tanarkyjem in ga nekoč, ko sc jc mislil od nje ločiti, napadla z revolverjem. Sodišče jo je takrat obsodilo na osem mesecev ječe. Presedela jih ni, kajti justični minister Szilagyi je takoj izposloval njeno pomiloščenje. Pozneje jo jc sodišče vendarle za par meseccv obsodilo v ječo; pozneje sc jc morala zagovarjati cclo zaradi krive prisege in ponarejanja listin. Omožena je bila z baronom Schonbergerjem, sinom umrlega podmaršala Schonbergerja, pa je seveda živela ločena od njega. Živela je deloma na Dunaju, deloma v Pešti in se vdajala vsem športom. Imela jc zveze z dvorjaniki; to je porabila ogrska koalicija za vohunstvo. Polonyi je bil že dolgo znan s to žensko. Taka ženska je torej špijonirala cesarja. »Deutsches Volksblatt« piše 23. t. m. o njej sledeče: »Baronici Schonberger, rojeni Rozi Wallerstcin, se je zgodila bridka krivica, ker je niso že zdavna imenovali za damo »Sternkrcuz«-reda. Tudi ona je kot špijonka ogrski domovini neizmerno koristila, tako da sedaj njene zasluge zanje ogrsko ministrstvo!« Schonbergerco so v Pešti vzdrževali magnatje, neki ogrski državnik ji je v oporoki zapustil veliko premoženje, sicer so jo pa neprestano podpirali njeni častilci dan na dan.
Spor v neodvisni stranki.
Člani bivšega izvrševalnega odbora neodvisne stranke, ki so se svoj čas pogajali s krono,, izjavljajo uradno, da niso vedeli za vohunstvo Schonbergerce, katero je najel po-lonyi. Polonyi je zgoij povedal članom odseka, da si bo preskrbel z Dunaja informacije. Seveda ni ta izgovor prav nič vreden. Ako je kaj časti v članih izvrševalnega odbora, bi Polonyja tožili, ker jc sam izjavil, da so za njegove razmere z baronico vsi vedeli, v prvi vrsti Andrassy. Sicer pa poročajo danes, da bo nebroj članov izstopilo iz neodvisne stranke ter pod vodstvom Lengye!a ustanovilo novo stranko.
Prava beseda.
V zbornici je v skupini več poslancev član neodvisne stranke Glay glasno kričal, da mora imeti Polonyi pač mnogo masla na glavi, ker sc boji sodišča. Tisti, ki se nc upa pred sodiščem nastopiti proti takim obtožbam, mora biti velik lopov. Polonyi govori okolu, da sedaj ni njegova stvar, oprati si čast pred sodiščem, pač pa je to stvar njegovih prijateljev in stranke.
Kako bodo stvar poravnali.
Najnovejša poročila pravijo, da so v zadnjem ministrskem svetu sklenili, da mora Po-lonyi Lengyela tožiti zaradi razžaljenja časti in obrekovanja še kot aktivni minister. Potem naj pa Polonyi odstopi. Polonyi je prosil svoje kolege, naj ga nc puste pasti v tako težkem položaju, toplo sc je zavzemal zanj seveda tudi Košut. Tudi Andrassy ni več tako trd ter zahteva le to, naj PoIonyi Lengyela toži. Vse je odvisno od tega, kaj misli o stvari kralj, li kateremu se je podal minister a latere grof Zichy.
Nova odkritja. Za narodov blagor.
Zurnalist Fenyes, ki hrani več Polonyje-vih pisem, objavlja sledeče: Polonyi ni baronici Schonbcrgcrjcvi obljubil samo 50.000 K, ampak celo to, da sc bode »njeno ime svetilo v mažarski zgodovini«. Vsa koalicia da sc ji bo slovesno zahvalila. V resnici pa je Po-lonyi od obljubljenih 50.000 kron, katere je res dobil od dveh aristokratov za baronico, dal baronici Ic par tisoč, drugo si je pa zaračunal v svoj ekspenzar. Polonvi jc bil tudi v zvezi z znano Katarino Schratt, kateri jc pošiljal bon-bončkov in cvctlic.
Torej jako čedne stvari.
Ali ste že ponovili naročnino na »Slovenca? Blagovolite to takoj storiti. Pridobivajte »Slovencu« novih naročnikov.
VOLIVNA DOLŽNOST IN DEŽELNI ZBORI,
V	včerajšnji seji državnega zbora so vložili poslanci Pacher, Steimvender in tovariši interpelacijo na vlado: I. Ali bo šc pred razpisom državnozborskih volitev deželnim zborom dana prilika posvetovati sc o volivni dolžnosti v oosameznih deželah,.ker zakon to določitev prepušča deželam? Ali namerava vlada sklicati vse deželne zbore in ako nc, iz katerih vzrokov jih ne skliče?
KULTURNI BOJ V AVSTRIJI.
Češka radikalna stranka je sprejela resoluciji, ki napoveduje kulturni boj v Avstriji, ki ne sme prej prenehati, dokler se v Avstriji nc izvrši ločitev države od cerkve.
Istega dne so zborovali nemški radikalci na Dunaju, ki so sklenili isto resolucijo.
Katoličani na krov!
TRGOVINSKI SPOR MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Nota srbske vlade glede na trgovinsko pogodbo z Avstrijo jc taka, da Avstrija o njej sj)loh ne bo obravnavala. Trgovinska pogodba se bo sklenila zgolj z Rumunijo in Bolgarijo, s Srbijo pa nobena. Iz Belgrada poročajo, da misli Pasič odstopiti ter se umakniti Pro-tiču, ki naj vodi pogajanja z Avstrijo.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Iz Šangaja poročajo, da jc prišlo v Van-hu-fu do velikih nemirov, ki so v zvezi z antidinastično agitacijo. Iz Hankova sta bila tjakaj odposlana dva polka pehote.
BIVŠI ITALIJANSKI MINISTER N4SI ZOPET IZVOLJEN.
V	Trapanu v Siciliji je bil s 3515 od 5529 oddanih glasov zopet izvoljen poslancem v italijansko zbornico bivši italijanski naučili mi-nistei; Nasi, ki ga sodišče preganja radi pone-verjenja in tatvine državnega denarja. To je zopet tako-le prccej interesantna kulturna sličica iz Italije.
RUSIJA.
Mornariški minister Birilev jc upokojen. Začasni šef mornarice bo generaladjutant admiral Dickov.
Inevne novice.
+ Upehani »Narod« in molčeči Novak.
Ko smo dokazali doktorju Novaku, ki je v »Mestnem domu« predaval o »cerkvi in državi«, da je svojemu občinstvu napačno citiral bule, si izmišljal cerkvene kanone, pogreval zgodovinske laži iz srednjega veka, pre-sojeval francosko separacijsko postavo, o kateri pa ni niti vedel, kaj so njene bistvene določbe. navajal cerkvene koncile in razmerje cesarjev do njih. ne da bi navedel en sam slučaj, da bi z njim podprl svoje trditve, katere je metal na slepo srečo okoli sebe, govoril o sakramentalnih določbah Ferdinanda L, o katerih zgodovina ničesar ne vč, razmotrival o razmerju med verstvi in državo v poganstvu, ne da bi bil podal cn sam dokaz, da je takrat bil hierarhični pojm popolnoma podrejen državnemu, dočim je res le to, da sta obadva bila združena v neločljivo enoto, podal o judovski teokraciji popolnoma napačno podobo, skratka, da je vsaka njegova trditev bila nedokazana, napačna in enostranska, ko smo mu to točko za točko dokazali, se je zgodilo, da si doktor Novak ni upal na to odgovoriti! Poldrug teden je že, kar je predaval doktor Novak, že poldrug teden, odkar smo mu jasno dokazali, da niti od daleč ne pozna predmeta, o katerem je govoril in se zgolj zanašal na nevednost svojega občinstva in — doktor Novak molči! »Narod«, ki se je zanj zavzel, se ni niti z eno samo besedico dotaknil stvari, ki smo jih Novaku očitali, navajajoč dokaze, le za eno samo stvar sc je »Narod« smatral za sposobnega, da z nami začne polemiko: francoski separacijski zakon; drugi članek je razodeval, sal »Narod« o zakonu: prvi članek je bil pisan, ne da bi si bil pisec dotičnega članka ogledal separacijski zakon; drugi zakon jc razodeval, da si jc dotični tintomaz sicer preskrbel besedilo zakona, toda pogledal samo tiste paragrafe, ki smo jih mi navedli. Nato smo 21. t. m. dokazali, da »Narod« ni prečital cele postave in da si je docela izmislil določbo, da mora verskim društvom načelovati župnik. Nato jc »Narodu« zmanjkalo docela sape. Včeraj objavlja mesto dosedanjih dolgoveznih člankov le kratko notico, kateri sc pozna, da je pisana v srčni želji, končati polemiko z nami. Ker nc more najti v francoski postavi sami izmišljotine o župnikih, ki naj načelujejo verskim društvom, se sklicuje na poročevalca in na ves parlament, samo na postavo nc, katere besedilo jc edino merodajno. Sicer pa jc tudi parlamentarna zgodovina postave drugačna, kakor trdi »Narod«, ki jc, kakor znano, o dogodkih izven Kranjskega dosledno slabo pod-učen. Cleu IV. postave je popolnoma parali-ziran s členom VIII., ker so tako zahtevali radikalci. Combes sam jc v »Pressi« priznal, da jc člen osmi s členom četrtini popolnoma v nasprotju in ga doccla uničuje. Sicer sc pa tudi člen IV. drugače glasi, kakor si je izmislil
Priloga 18. itev. „Slovenca" dn6 24. januarja 1907
»Narod«. To smo že zadnjič na podlagi besedila postave dokazali. »Narod«, ki ie v začetku pisal, da francoski zakon o ločitvi ne nasprotuje dogmatiškiin načelom cerkve, piše s' včerajšnji notici, da je na Francoskem skli-cevati se na kanoniško pravo, budalost. Po teli nedoslednostih in izmišljotinah pa jc le to res, da jc povsod in v vseh vprašanjih sklicevati se na »Slovenski Narod« ncodpustljiva budalost. Z notico od polemike upehanega »Naroda« smo mi pri kraju. Kaj pa gospod doktor Novak? Morda si misli, dai je v gotovih slučajih molk zlato!
+ Nemškonacionalci na Kočevskem proti kočevskim kmetom. Včeraj sklicani ustanovni shod »Kmečke zveze« za Kočevsko so razbili nemškonacionalci in liberalni učitelji.
+ Vojaške vesti. — Častniški avanzma.
Da bo več častnikom kot doslej mogoče avan-zirati, namerava vojaška uprava izvršiti sledeče izpremembe: Pri nadomestnih bataljonih vsakega polka se imenuje mesto stotnika, kakor jc to dozdaj bilo, za poveljnika major, kateremu se podredita en poročnik in en nadporočnik. .Dozdaj jc bil prvi častnik pri okrajnem nadomestnem uradu nadporočnik, sedaj pride na to mesto stotnik. Dozdaj sta bila pri vsakem polku dva stotnika nad normalnim številom, odslej bodo štirje, pri vsakem bataljonu eden. S tem bo več častnikom mogoče priti do višje stopnje.
+ Znamenja gorskih polkov. Trije gorski polki, katere namerava letos postaviti vojna oblast oziroma tako preurediti domobranske polke, Ii katerim tudi spada koroški domobranski polk št. 4, bodo posebno zaznamovani. Častniki in moštvo bode namreč na ovratnikih imelo kot distinkcijo planinke, na ta način, kakor ima železničarski in telegrafični polk kolo s peroti.
+ Novo društvo. Deželna vlada jc potrdila pravila »Katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu društvu« v Vipavi.
+ Italijanske vseučiliške študije. Danes sc vršijo posvetovanja med zastopniki vlade in italijanskimi poslanci, kako potom naredbe pripoznati enakopravnost izpitov italijanskih avstrijskih dijakov na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu z izpiti na avstrijskih univerzah. Italijani upajo, da bodo pogajanja končana, še predno poteče poslaniška doba laškim poslancem, torej v par dneh. Italijani izjavljanje, da stoje na tem stališču: Popolna enakopravnost izpitov in diploniov, ki jih napravijo ali dobe italijanski dijaki iz Avstrije na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu. Edini pogoj bi bil na primer za pravnike, da bi sc morali podvreči v kraju, kjer so doma, izpitu v italijanskem jeziku pri apelacijskem sodišču. Italijanski poslanci bodo na tem stališču vstra-jali in dopustili zgeli formalne izpremembe. Italijani seveda triumiira.io, ker se bo vsa stvar uredila potom naredbe, nc pa s posebnim zakonom.
+ Občinske volitve v Kotredežu pri Zagorju, Ni zastonj skrbelo kotredeškega župana. Slutil jc nekaj, česar si ni želel. Zadnjih par dni pred volitvijo so se nekaj domenili volivci, ki niso ž njim zadovoljni. V soboto dne 19. t. m. sc bile volitve. Izid je bil tale: V tretjem razredu so bili izvoljeni: Jurij Ce-bin, Josip Lebar, Jakob Sotenšek in Martin Zupan s 43 do 44 glasovi. Županski kandidatje so dobili po 12 do 13 glasov. V drugem razredu so bili izvoljeni: Mihael Ino, Peter Košir, Peter Pole in Matija. Psaru z 2U glasovi. Zupanovi so dobili po 8 glasov. V prvem razredu je bila bitka huda. Vse je napeto čakalo ua izid. Josip Drnovšek in Fran Drnovšek iz Po-toške vasi sta bila izvoljena s 14 glasovi, Josip Pire in Valentin Učakar pa z 8. Zupan je ostal v manjšini s 6 glasovi. Namestniki so izvoljeni v tretjem razredu Bregar Jernej in Janez Ši-kovc, v drugem razredu Fran Izgovšck in Fran Koder. Zupanovi kandidati, med katerimi je siccr tudi par pametnih mož, so propadli na ccli črti.
fr Laško vpitie zaradi »poslovanjema istrskih sodišč« je vedno hujše. Sedaj se pritožujejo, ker sta 22. t. m. v Rovinju sodnik-votant dr. Peršič in odv. Kurclič pri dveh obravnavah zahtevala, naj se hrv. obtožencem cela obtožba prevede v hrvaški jezik, kar se je tudi zgodilo. Odtod polmeterski članki v laških listih.
Pomnožitev topništva. Nanovo sc ustanovi 13 oddelkov za strojne puške, štiri oddelke dobita inomoški in graški armadni zbor, 5 pa vojaštvo v Bosni. Nanovo se nadalje ustanovi pet divizij haubičnih topov za obleganje, vsegavkup 60 novih topov (15 baterij po 4 topove). Topovi so 15-centimcterskc havbice. Tc nove preuredbe jc uvedel novi šef generalnega štaba.
—	Avtouiobilna zveza med Novim mestom in Brežicami. Poštno ravnateljstvo v Trstu namerava med Novim mestom iu Brežicami vpeljati pošto na avtomobilu, seveda le pod pogojem, čc najde primernega zanimanja pri interesiranih občinah. V tej zadevi se mudi poseben odposlanec na Dolenjskem. Za enkrat sc namerava nakupiti dva avtomobila, ki bedet;' vozila po 2(1 km. na ure. Prostora bo za dvajset oseb. Voznina bo znašala 6 ii za kilometer. Kakor se sliši, je mnoge upanja, da se projekt uresniči. Nameravana avtouiobilna zveza utegne prinesti več življenja in prometa, v te lepe dolenjske kraje.
—	Na straži ponesrečil. Nočni stražnik parne opekarne v Mali Bukevici pri Ilirski Bistrici, Ivan Zloscl, jc padel v soboto z nekega hodnika tako nesrečno na vozni tir, da si jc prebil lobanjo. Nezavestnega so prepe-
ljali v reško bolnišnico. Ni upanja, da bi okreval.
—	Izdaja novih ukazov o izpremembah poštnih, brzojavnih in telefonskih tarii v svrho razprodaje. Posebna izdaja ukazov c. kr. trgovinskega ministrstva, tičoča sc izpremcnib poštnih, brzojavnih in telefonskih tarif, katere so bile s tukajšnjimi objavami z dne 1., oziioma 8. januarja t. I. naznanjene, sc jc začela razprodajah iu sc lahko naročavajo posamezni izvodi te objave s posredovanjem vseh poštnih uradov. Izvod stane 10 vin.
—	Bazilike naslov sta dobili mariborska frančiškanska cerkev in romarska cerkev na Sveti gori pri Gorici; prva jc največja v škofiji in je bila zidana s prispevki vseh vernikov škofije, druga radi častitljive starosti in vsakoletnega navala romarjev.
Šeinatizcm frančiškanske provincije Sv. Križa kaže 214 redovnikov, 96 duhovnikov, 33 klerikov, 85 bratov. Zunaj provincije jih je 6. zlatoniašnika sta dva, jubilanta v redu dva, samostanov ic II.
Umrl je dne 21. t. m. v Velikem Mengšu g. Luka Novak, oče profesorja gosp. Frančiška Novak. Dočakal je visoko starost 89 let. Bil je, zlasti v prejšnih letih kratko-časen mož, spoštovan in priljubljen. Naj v miru počiva! Rodovini naše iskreno sožaljc!
Mrtvec v snegu. Našli so 21. t. ni. v snegu mrtvega nekega človeka na travnikih blizu Trzinu. Dognalo sc je, da ic mrtvec Janez Korošec, krojač iz Sent Vida pri Ljubljani. Ležal ie poleg nekega jarka. Sklepa se, da je prebredel jarek. Na drugi strani je hotel čevlje obuti, a jc otrpnil in zmrznil. Imel je eu čeveli šc sezut. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Mengeš.
Iz Novega Mesta se nam piše: Semenj na dan sv. Antona vsled velikega mraza — 15" R ni mogel uspevati. Živini jc bilo pre-polzko in premrzlo. Danes imamo — 18" R ter so zamrznile celo vodovodne cevi, napeljane v posamezne hiše. Pota so drseča, da je človek vedno v smrtni nevarnosti. Posebno onkraj mesta pred Kastelcem.
—	Predpustno veselico priredi pevsko društvo »Postojna« v Postojni v nedeljo, dne 27. prosinca 1907 v prostorih »Narodnega hotela« v Postojni. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Konferenca »Sodalitatis« za ribniško dekanijo bode v sredo, dr.c 30. januarja, ob 10. uri v Ribnici.
Bora silno divja v Vipavi. Pri St. Vidu jc bora prevrnila dva voza, ki ležita sedaj na ccsti. Neki lončar iz Ribnice ima tako škode nad 100 kron.
Petdesetletnico odkar pripada avstrijski armadi praznuje v soboto 26. t. ni. grof Karol Lanthieri, huzarski ritmojster v pokoju v Vipavi.
Gregorčičeva slavnost, ki jo jc priredilo v nedeljo, dne 20. t. m. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Št. Jurju pri Kranju«, se ie vršila v zadovoljnost vsega občinstva. Sobana je bila natlačeno polna. Opazili smo med občinstvom veleč. g. p. Frančiška Tome iz družbe Jezusove, gg. učitelje in gg. učiteljice, nekaj odličnih gospa in gospo-dičen in mnogo drugih vrlih narodnjakov. Pred vsem je bilo zanimivo predavanje veleč, g. prof. dr. Debevca, ki nam je v kratkih obrisih podal celo sliko., o pesniku Gregorčiču. Bodi mu tu izrečena iskrena zahvala! Izbo-ren jc bil tudi pevski zbor in zanimivi so bili igralci.
Prostovoljno gasilno društvo v Stobu
se naj uljudnejc zahvaljuje vsem, kateri so pripomogli, da se jc predpustna veselica tako sijajno vršila. Osobito vrlemu »Domžalskemu Sokolu«, bratom Cehom iz Mcngiške pivovarne in vsemu slavnemu občinstvu zakličcmo krepki »Nazdar«! — Odbor.
—	Plesno veselico pri rede »karavanski bratje« na Svečnico, dne 2. svečana ob 8. uri zvečer v gostilni gospoda Vettra, Florjanske ulice št. 6. Vstopnina za osebo 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabijo »Karavanski bratje«.
Blagor mu, k' ga »Narod« hrusta! Tudi podpisanega je dohitela izredna čast in sreča, da ga jc hotel »Slovenski Narod« v 16. številki pod zaglavjem »Predavanje v Marijinih družbah« pohrustati, a mu je spodletelo. Neki dopisunček — drugega imena itak ne zasluži — sc namreč v svoji liberalni nadutosti, ki išče v vsakem jajcu dlake, — spod-tika nad tem, da sem predaval v dekliški Marijini družbi e »tepežkanju« in o »črnih bukvah« in »Kolomonovem žegnu«. Napad sam na sebi ni vreden piškavega oreha; odgovarjam Ic v to svrho, da si potrebim pot za na-daljna stična predavanja, katera nameravam še prirediti. Kaka vnebovpijoča krivica jc v dopisunčkovih očeh, da sc kaj takega predava v Marijinih družbah! A pripomniti je treba, da se ti dve predavanji nista vršili pri Marijinem shodu, kar utegne na vse zadnje misliti kak backasti bravec »Slovenskega Naroda« — pri shodih se obravnavajo vedno lc nabožne stvari ampak na zabavnih večerih. Iu to predavanje ni bilo namenjeno toliko Marijinim hčeram, ki so oba večera nastopale v zvezi s tukajšnjim izobraževalnim društvom, kakor velike več navzočim mnogobrojnim gostom, torej tudi dopisunčku, ako je slučajno prišel zraven se kratkočasit; saj jc tnenda pri vsaki predstavi tako, ali nc? Seveda Bog ne daj po dopisunčkovih omejenih nazorih, da bi se članice Marijine družbe kedaj pošteno poveseiile, ampak zmiraj naj molijo in mediti-rajo tc »liccmerke«! In kaplan Bog obvarui, da bi se katerikrat prikazal pri predstavi in ondi predaval kiij zabavnega! Drugače sc zna vsled dopisunčkove prebujne in omadeževane fantazije vresničiti njega umazano upanje, da začne kaplan ono, kar je prej razlagal teoreti-
čno, kar nakrat tudi praktične proizvajati, v našem slučaju: ker je govoril o tepežkanju, tepežkati navzoče občinstvo, zlasti šc pričujoče punce!! Ta je pa debela in nedostojna poštenomislečega človeka! Pozivljem dopi-sunčka, naj mi sporoči, je li kje zvedel, da bi bil jaz dekletom tudi praktično pokazal te-pežkanja »blagodejni uspeh in vzvišeni pomen,« Naj Ic gre okolu po župniji vprašat ljudi, vprašat tudi liberalce, in brez ovinkov mu bodo lahko vrgli v obraz, kako korektno je bilo dosihdob moje vedenje napram dekletom. Znabiti mu bo tudi kdo izmed mcdici-nično nadahnjenih prijateljev navil uro, kar bi bilo po mojem mnenju najboljše zdravilo za njegova naduta ušesa! Grad, dne 21. prosinca 1907. Matej Ahačič, kaplan.
Izlet jeseniškega kat. delavskega društva v Bohinj. Dne 20. t. m. — v nedeljo, — napravilo je kat. delavsko društvo zimski izlet na Bistrico. V salonu nove restavracije g. Markeša priredilo je društvo veselico s zanimivim vsporedom. Društvo ima poseben tam-buraški in pevski mešan zbor. Pevski zbor je vodil g. jeseniški organist. Lahko je ponosen na svoje pcvce in pevke. Peli so s toliko navdušenostjo in fineso, da smo bili presenečeni. Isto moramo reči o tamburaših. Izvajali so težke komade z lahkoto in preciznostjo. Lahko nastopijo v vsakem mestu. Izborno so iz-vežbani. Omeniti moram, da so pri obeh zborih po večini in najboljše moči iz Bohinja ali vsaj bohinjske rodovinc. Tamburaše vodi — Bohinjec I.-Repinc iz Kamenj. Kakor smo se divili nad pevci in tamburaši, tako smo sc ra-dovali pri predstavi »Zamujeni vlak«. To je bilo smeha iu nedolžnega veselja! Vsi igralci rešili so svoje naloge izvrstno. Pozna se jim, da niso bili prvič na odru in da niso nikdar v zadregi. Koliko duševnega zaklada je pač v našem priprostem ljudstvu! Treba ga jc le ■— dvigniti oplemeniti v društvih. Zares, izobraževalna društva so živa potreba in učilnice narodu! Slavnemu društvu iskrena hvala za prireditev poštene veselice! Razveselite nas zopet kmalu. Na veselo svidenje!
Iz Dobrepolj. Veselica, katero je priredilo naše novo izobraževalno društvo pretočeno nedeljo, jc jako lepo uspela. Društvo je hotelo to vcselico prirediti že 13. t. m. brez vstopnine, da bi sploh v ljudeh vzbudilo zanimanje za društvene predstave. Toda, dasi so prostori v kmetijski zadrugi zelo obširni, ic bil tak naval občinstva, da sc je predstava morala takoj zaključiti, ker je bilo bivanje v tako natlačeno polnih prostorih naravnost življenju nevarno. Zato sc jc predstava vršila 20. t. in. proti vstopnini, pa tudi sedaj so bili vsi prostori napolnjeni, kar jc znamenje, da ljudstvo želi poduka in poštene zabave. Dohodkov jc prinesla veselica društvu nad 120 kron in za knjižnico ostane lepa svota. Tamburaši so krepko udarjali, mnogi navzočih so jih prvikrat slišali. Možki, ženski in mešani zbor je ped vodstvom g. pevovodje Fr. Ci-mermana zapel par lepih pesmi. Igri »Strast vodi v propast« iu »Krčmar pri zvitem rogu« sta ljudstvu zelo ugajali. Spoznali smo, da je med priprostimi kmetskimi mladeniči in dekleti skrit marsikak talent. Navrgli smo šc komičen prizor »Simplicij Žolna«, ki je vzbudil mnogo bučnega smeha. Upamo, da bo k društvu pristopilo mnogo udov, društvo bo pa skrbelo, da bo udom podalo marsikako veselo in podučne uro.
Iz Borovnice. Pretečeno nedeljo popoldne (20. t. in.), jc bil pri nas ustanovni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva. V spodnjih prostorih hranilnične hiše se jc zbralo veliko število mož in zlasti mladeničev, ki so z zanimanjem poslušali poljuden govor č. g. Smolnikarja iz Ljubljane. Bodi mu v imenu poslušalcev na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Ravnajoč se po njegovih vzornih navodilih, upamo, da bo novo ustanovljeno društvo, Ii kateremu je takoj prvi dan nad 60 članov pristopilo, dobro uspevalo, rastlo in sc vedno izpopolnjevalo. Žc dalje časa obstoječe tamburaško društvo sc je tudi pridružilo in sc bode še pomnožilo. Društveni prostori, obstoječi iz dveh sob, so za enkrat dosti primerni, upamo pa. da dobimo sčasoma šc boljše. Neki pregovor siccr pravi: »Vsak začetek ie težak«, drugi se pa glasi: »Iz tnalega raste veliko«. Treba ic le vztrajnosti in blagoslova od zgoraj.
— Iz Moravč. V okrajni šolski svet so bili izvoljeni g. Anton Ccrar, posestnik in načelnik posojilnice v Moravčah. Iz drtiske ob-čintie: g. Fratjjo Tič, župan; iz občine Koseze: g. Fran Vidergar, občinski svetovalce. Vsi možje so vrli pristaši S. L. S. Volitve so sc vršile popolnoma mirno.
Slovensko podporno in zabavno društvo »Zvezda« na Dunaju je imelo dne 6. prosinca, t. I. svoj osmi redni občni zbor, pri katerem so sc sledeči gospodje volili v odbor: Predsednikom g. dr. Rajko Nachtigall, profesor na ekspertni akademiji itd.; prvim podpredsednikom g. Ivan Luzar, nadrevident Južne žcleznice v p.; drugim podpredsednikom g. Matko Kosi, uradnik telegrafičnega korc-spondenčnega urada; prvini tajnikom g. Vinko Krušič ml„ magistratni uradnik; drugim tajnikom g. Fran Siucrdu, poštni asistent; prvim blagajnikom g. Jakob Volk, uradnik; drugim blagajnikom g. Herman Furlan, uradnik osrednje banke čeških hranilnic; odbornikom: g. Gabrijel Mežner, krojaški mojster, g. Alojzij Močnik, trgovec, g. Fran Šuštcršič, poštni ekspedijent; namestnikom: g. Ivan Pcterman, poštni ekspedijent, g. Josip Siucrdu, asistent Ji žnc železnice, g. Josip Tomšič, solicitator; preglednikom: g. Vinko Krušič st., revident dunajskega mestnega knjigovodstva, g. Jakob Seme, uradni sluga trg. ininist. in g. Ivan Veličina, poštni ekspedijent. Občni zbor jc na predlog g. Jak. Pukla volil per acclamationein
zdravnika g. dr. Fran Gostla častnim članom zaradi njegovih zaslug, ki si jih jc stekel za društvo kot bivši podpredsednik in po mnogih podučljivih predavanjih pri društvenih zabavnih večerih, od kojih so bila nekatera v raznih slovenskih listih obelodanjena.
—	K napadu v Delnicah. Gostilničar Grga Majnarič, katerega je v Delnicah napadel. Fr. 1 Rogelj, je ozdravel iu se je predvčerajšnjim poročil z gdč. Ljubico Cop.
—	Trdni Bošnjaki. Iz Sarajeva poročajo, da imaio ondi mraza 14 stopinj pod ničlo. Kljub temu poizkušajo nekateri kljubovati mrazu. Neki mož se jc v mestnem kopališču kopal v mrzli vodi, neki drugi mož ie pa boso-pet letal po mestu.
—	Izum za odpravljanje megle na morju. Tržaški ladjin strojevodja Micheluzzi je iznašel aparat, ki ga je mogoče zvezati z vsakim Iad-jinini strojem in z njim odpraviti na veliko daljavo meglo, ki je večkrat vzrok mnogih nesreč na morju. V Avstriii so sc malo zmenili za njegov izum in zato ga je predložil angleški državi. Tam je zanimanje zelo živahno in po-sktišnie se že vrše s krasnimi vspelii.
-- Osemnajsto letno poročilo podpornega društva za slovenske visokOšolce na Dunaju. Iz poročila imenovanega društva, ki se ravnokar razpošilja, je razvideti. da je to društvo v 18. letu svojega obstanka napredovalo tako glede števila podpirancev, kakor tudi glede dobrotnikov. Število prosilcev tčr'"nn-rastlo v minolem letu na 114, katerijn.se jc po večini ugodilo. Da se .ic moglo to zgoditi, jc zasluga društvenih prijateljev, ki z občudovanja vredno doslednostjo vztrajajo pri društvu, vsako leto pošiljajoč večje in manjše doneske. Neimenovan dobrotnik v Ljubljani jc društvu podaril 500 kron z izrecnim pristav-kom, da naj se ves znesek razdeli med revne visokošolcc. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju je društvu poslalo 2.450 kron — lani 2.400 kron, predlanskem 2.300 kron, v treh letih torej 7,150 kron! Večje ali manjše prispevke so poslali tudi drugi denarni zavodi in sicer posojilnica v Bovcu 20 K, v Celju 200 K, v Framii 20 K, v Gornji Radgoni 30 K. kmet-ska posojilnica ljubljanske okolice 60 K. okr. posojilnica v Ljutomeru 30 K, posojilnica v Logatcu 20 K. v Mariboru 50 K_ v Ormožu 60 K, notranjska posojilnica v Postojni Sil K, posojilnica v Slovenski Bistrici 50 K, v Šmarju pri Jelšah 50 K, v Trstu 50 K. na Vranskem 20 K, na Vrhniki 50 K, v Zagorju ob Savi 2U.K, Večjo zbirko jc društvu poslal gosp. dr. Leopold Poljanec, c. kr. profesor v Mariborii. Naj bi našel drugod posnemovalcev! Društvo šteje 65 ustanovnikov. V javnosti še niso' bili sledeči ustanovniki: Mlakar Johannes, posestnik ua Dunaju (100 K), dr. Josip VVeingei!lrpri-marij na Dunaju (100 K). Fran Tomec, stavbni vodja na Dunaju (I. obrok 20 K), dr. Valentin Krispcr, odvetnik v Ljubljani (volilo 600 K, oziroma po odbitih pristojbinah 533 K), Marica Krušič roj. Pukl na Dunaju (I. obrok 20 K), Janko Rahli c, c. kr. notar na Brdu (100' K), Ljudevit Schocher, adjunkt Južne železnice na Dunaju (dva obroka 40 K) in občina Idrija (I obrok 40 K). Ustanovnina znaša 18.197 K. V šolskem letu 1905/906 je društvo imelo 6.132 kron 19 vin. dohodkov, stroškov pa 5,877 K 79 vin. V 18 letih je društvo razdelile 58,^,65 kron. Ako sc tej sveti prišteje varno'naložila ustanovnina 18.197 K ter na koncu 1'cta ostala razpoložnina 1.621 K, se razvidi, da je.društvo v 18 letih prejelo 78.083 K! Res lepa'svota, dokazuje veliko požrtvovalnost Slovencev v korist bednim dijakom na Dunaju! Po študijah .ie bilo med prosilci: juristov 48, filozofov 36, mcdicinci 4, tehniki 3, agronomov 12, učencev upodabljajočih umetnosti 3, vcterinarcev 7, slušatelj ekspertne akademije 1. — Po donio-vinstvu je bilo med prosilci: Kranjcev 78, Štajercev 20, Primorcev 12, Korošci 4. — Odbor izreka v imenu uboge, pa pridne in poštene učeče se velikošolske mladine, ki jc količkaj pripomogel, da .ie bilo odboru mogoče podpirati veliko večino podpore prosc-čih revnih dijakov. Hkratu sc obrača odbor do vseh, katerim količkaj pripuščajo njih gmotne razmere, z iskreno prošnjo, naj stopijo med podpornike društva in se ga spominjajo ob raznih prilikah. Odbor iskreno prosi slovenske posojilnice in hranilnice, občinske, okrajne in druge javne zastopc, in posebno še nekdanje podpiranče za prispevke. Vsi naj pomislijo, da prosi podpore vsak mesec veliko število potrebnih Slovenskih dijakov, iu nai ne puste, da bi nadarjeni, marljivi in vestni slovenski visokošolci trpeli glad tedaj, ko se pripravljajo na delo za narod in domovino. Pomislijo pa naj tudi, da študiri na Dunaju največ slovenskih dijakov, da potrebuje torej to društvo največ, prispevkov. Darila ie pošiljati prvemu društvenemu blagajniku gospodu dr. Klemenu Seshunu, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju, I., Singerstrasse 7.
— Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Duuaiu je za leto 1906-1907 sledeči: Predsednik Jak. Pukl, c. kr. nadporočnik v ev., sodni tolmač bolg., hrv. slov. in srbskega jezika, posestnik; I. podpredsednik dr. Friderik Ploj, c. kr. dvorni svetnik, državni in deželni poslanec; II. podpredsednik Ivan Luzar, nadrevident Južne železnice v pok.; I. blagajnik dr. Klemen Seshun, dvorni in sodni odvetnik; II. blagajnik dr. Milan Skcrlj, c. kr. sodni pristav v justičneni ministrstvu; 1. tajnik dr. Fran Vidic, c. kr. urednik drž. zakonika; II. tajnik Adolf Ribnikar, prom. živinozdravnik; odborniki: Žiga Scžiin, c. kr. kontrolor v blagajnici državnih dolgov; dr. Fran Skabernč, c. kr. okrajni komisar ministrstvu za nauk in bogočastie; odbornikov namestniki: Ivan Tomaževič, ravnatelj
mešč. šol v pok.; dr. Aleksander Fatura, kon-cipist Južne železnice; dr. Karol Šavnik, c. kr. pcdtajnik v finančnem ministrstvu; pregledo-valci: dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. dvorni svetnik v finančnem ministrstvu; dr. Anton Pavšič, c. kr. dvorni tajnik pri najvišjem in kasacijskem sodišču; dr. Gojmir Krek, c. kr. pristav pri najvišjem in kasacijskem sodišču; pregledovalcev namestniki: dr. Josip Mantuani, c. kr. arnanuensis v dvorni knjižnici; dr. Josip Jelene, zasebnik; dr. Karol Hinterlechner, c. kr. pristav v geologič-nem zavodu.
—	Mraz v Trstu. Izreden mraz jc bil 23. t. m. v Trstu. Bora divja s hitrico 100 km v eni uri. Ob 2. zjutraj je bilo mraza 12:8 stopinj Celzija. Takega mraza ni bilo v Trstu od leta 1869. V pristanišču počiva vse delo. Zaprte so vse šole in odpovedane gledališke predstave.
—	Mraz. Na severnem Tirolskem je mraza 20 stopinj R., na vzhodnem Tirolskem pa 28 stopinj. — V Carigradu so imeli dne 23. t. m. mraza 10 stopinj R. V mestu sneži. Tudi iz Anatolije dohajajo poročila o sneženih mete-žih. Sultan je podaril revežem 1000 funtov. — Zmrznil ie dne 22. t. m. zjutraj posestnik Graschitzer v bližini svoje hiše. nedaleč od Kirchdorfa na Zgornjem Štajerskem. Lani je kupila od Graschitzerja bruckška občina gozde za 100.000 kron.
—	Nova vpeljava po trafikah. Odslej dalje bodo na razpolago po vseh boljših trafikah takozvani »poizvedovalni blanketi«, s pomočjo katerih bo lahko vsakdo za nizko ceno in popolnoma diskretno zvedel o razmerah in ppgojih raznih obrti, posojilnic, tvrdk, oseb .i t. d.
—	Svarilo. Slovenski rojaki iz Vestfal-skega nam pišejo: Ne silite, dragi rojaki, preveč na Prusko. Letos je došlo sem več Slovencev, ki so bili opeharjeni od agentov. Pritožili so Se tu na c. kr. generalnega konzula avstrijskega v Kolinu, a kaj pomaga taka pritožba, obljubljenega plačila in stanovanja pa le niso dobili.Dne 1. novembra se je zopet odpeljal neki slovenski agent Z. po delavce v Ljubno, Hrastnik in Trbovlje. Pripeljal je sem okoli 200 rudarjev z ženami in otroci in jim obetal, da ne bodo manj zaslužili nego 6 mark na dan. A kaj, ko pa mnogi izmed teh ne zna brati, ne pisati in tudi ne nemškega jezika. Dobili so službo, a zaslužili bodo komaj po tri marke in 50 vinarjev na dan. Pomisliti je treba, da je tu velika draginja, hrana stane za odraslega na mesec od 50 do 55 m., kje pa je stanovanje, obleka in druge potrebščine za društva itd.? Mi, ki dobro poznamo razmere, svarimo svoje rojake pred brezvestnimi agenti, ki prihajajo z najlepšimi obljubami.
Štajerske nouice.
š Visoko odlikovanje. Iz Kasaz pri Pe-trovčah se nam piše: No sedaj, vrli gospod Emanuel na Mirasamu, se je vendar enkrat očitno pokazalo, na kakih nogah da stojite. Vedno tako radi zatrjujete, kako globoko verni in odločni katoliki da ste. Mi smo sicer že lansko leto nad tem močno dvomili, ko smo slišali, kako ste za časa državnozborskih volitev umazane »Narodove« cunje po Petrovčah okrog nosili, ter ljudstvo begali proti kandidatu dr. Korošcu, ki vam ni do tedaj še nikoli nič žalega storil, a vam je bil menda zato trn v peti, ker ni bil liberalec. In glejte! sedaj vas je pa počastila še naša »narodna stranka«, ki papeža v svojem glasilu imenuje puntarja in ki ravno po svečeništvu tako rada drapne, kjerkoli le more, s podpredsedništvom »okraj, odbora narodne« stranke za Žalec, Petrovče, Gotovl.ie etc., kakor kaže zadnji »Narodni List«. Kolika čast! Škoda, da niste postali takoj predsednik! Pa upajmo, da nas čaka v novem državnem zboru najmanj še poslansko mesto. Samo, da si ne pozabite seboj vzeti na Dunaj kakega gospoda doktorja, ki vam bo tamkaj krpucal govore za zbornico, s katerimi se potem lahko šopirite ondi. To Vas bo morda vendar enkrat zadovoljilo! Predno pa vas ta sreča doleti, tolažite se s tem, da lahko sedaj svojim častnim naslovom, kakor: načelnik okraj, šolskega sveta v Petrovčah in Libojah, občinski odbornik v Petrovčah, namestnik župana v Petrovčah i. t. d., s katerimi vsemi se tako radi pri vsaki priliki podpisujete, pridenete še jednega najznamenitejšega: »podpredsednik okrajnega odbora »Narodove« stranke za Stajarsko«, in vaše ime bo še daljše in še imenitnejše!
š Nemška nestrpnost v okraju, ki šteje 96 odstotkov Slovencev. Iz Rogatca se nam piše: Nedavno so prinesli razni nemški listi, kakor »Grazer Tagblatt«, »Deutsche Wacht«, »Marburger Zeitung«, strupene članke, ki le preveč jasno dokazujejo, s kako zagrizenim in perfidnim nasprotnikom imajo opraviti tukajšnji Slovenci. Tem nasprotnikom je dobro vsako sredstvo, tudi najpodlejša laž. — Pred kratkim je namreč umrl tukajšnji c. kr. davkar gospod Spohn, ki je bil v vsakem oziru nepristranski in lojalen. Na njegovo mesto bi radi dobili tuk. nemški nacionalci (ali kaj so že) in nemčurji svojega privrženca, ki bi ž njimi tulil in Slovence zatiral. Pa še več. Pri davkariji sta nastavljena kot pristava dva Slovenca J. Tajnik in Bernard. Tudi ta dva Slovenca bi radi odstranili. Da ta dvojni cilj dosežejo, poslal je neki konsorcij v nemškona-cijonalne liste prej imenovane strupene članke. V imenu nacijonalnega miru zahteva nemškega, davkarja, ki bi krotil drzno prevzetnost slovenskih davčnih pristavov. V potrjenje te svoje trditve se člankar sklicuje na neko zastarelo afero. Ta napad jc ostudna laž, grdo obrekovanje! Gospoda davčna pristava sta, v uradu in izven urada proti vsaki stranki iz-
vanredno prijazna in postrežljiva, sta sploh edina, ki držita urad po konci. Ogibljeta se vsakega strankarstva ter sta lahko za zgled vsem drugim uradnikom. Zahajala sta v nemško družbo, se udeleževala njenih veselic. Nihče, ki le še ima vsaj iskrico čustva za poštenost in pravičnost, jima ne more ničesar očitati. In sedaj pa glej! V svojo družbo ju vabijo, jima tamkaj s sladkim smehljajem prijazno stiskajo roko, a v časopisu pa ju neka podla kreatura iz iste družbe tako obrckovalno napade. Ali ni to ostudno lopovstvo? Pri tem se pa pogreva neka stara afera. Bilo je pred dve in pol leti. V neki dobro znani krčmi so Slovenci med seboj slovenski govorili. Med njimi je bil tudi gospod J. Tajnik, gospod Bernard pa takrat še ni bil tukaj. Radi tega so ju nemškonacijonalni rogovileži napadli. In sedaj so pa Slovenci razvpiti kot neumneži, ker se niso dali pretepati. Tak je tisti rogaški nacijo-nalni mir. Slovenec, daj, da tc nemškutarske barabe zasramujejo, obrekujejo, pretepajo, in če se braniš, potem si pa ti nemirnež, rogo-vilež, nacijonalni nestrpnež. Nadalje se člankar sklicuje na graško nadsodišče, ki je pri nastavljanju uradnikov vsikdar ustreglo željam rogaških Nemcev. Dobro, da ste sami javno to pripoznali. Dejstvo tudi to potrjuje. Pri tukajšnjem okrajnem sodišču so od zadnjega pisarniškega pomočnika notri do okrajnega sodnika sami nemški nacijonalci; nekateri se vedejo po paševsko proti ubogj.ni slovenskim strankam, in vse to se godi v okraju, ki šteje 96 odstotkov Slovencev in Ic 4 odstotke Nemcev z nemškutarji vred, katerih jc itak več. Zato pa mi Slovenci rogaškega okraja, ki tvorimo 96 odstotkov, zahtevamo, in to po vsej pravici, da se finančna oblast nikakor ne ozira na imenovane čla,nke nemških listov ter nam pošlje Slovenca za davkarja, in da dosedanjima gospodoma davčnima pristavoma ne skrivi niti enega lasu. Kjer mi plačujemo davke s krvavo zasluženim denarjem, tamkaj nočemo, da bi nas nemški haj-lovci še povrh šikanirali. Drugič pa zahtevamo tudi, da. nas graška nadsodnija dalje ne prezira in nam tudi pošlje vsaj nekatere slovenske uradnike.
š Kandidatura v celjskem mestnem okraju. »Deutsche Wacht« naznanja, da učitelj Aistrich ne bo kandidiral, poštni oficijal Pogatschnigg je sicer poizkusil dobiti mnenja nekaterih volivcev o svoji kandidaturi, a ta mnenja so bila taka, da sc bo gotovo premislil kandidirati.
š Podobo Julija Rakuscha, bivšega celjskega župana, obesi celjska obrtna zveza v dvorani celjskega občinskega sveta.
š Učiteljska mesta. Razpisanih je dvoje učiteljskih mest, definitivnih ali provizoričnih, na šestrazrednici, na v tretjem krajevnem razredu stoječi ljudski šoli pri Sv. Marjeti pod Ptujem. Prošnje do 20. februarja. Na petraz-redni ljudski šoli pri Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah jc prazno z Veliko nočjo mesto učiteljice ročnih del; prošnje do 10. februarja. Za ptujsko okrajno glavarstvo je razpisano mesto okrajnega pomožnega učitelja s plačo po drugem krajevnem razredu in uradnim sedežem v Ptuju. Razpisano je tudi nadučitelj-sko mesto pri Sv. Vidu pod Ptujem; Nemci se trudijo, da bi dobili vrednega naslednika Brencetu.
š Ker ni hotel sprejeti nemškega poziva — obsojen na 14 dni. Iz Rogatca se nam poroča: Ali je res, da je bil kmet Fišer iz Cer-možiš v rogaškem sodnijskem okraju radi tega obsojen na 14 dnevni zapor, ker ni hotel sprejeti nemškega poziva k sodniji?
š Radi sleparij pri zavarovanju je bil v Celju obsojen 35 let stari bivši trgovec, sedaj agent Ignacij Sclimid, rodom iz Vitanja, na lŠtnesečno težko ječo.
š Umrl je v Št. Petru pod Sv. Gorami veleposestnik g. Ferdinand Kunej, bivši župan.
š Požar je uničil 19. t. m. kopališko poslopje na »Lassnitzhohe« blizu Gradca. Ogenj je nastal v stanovanju strojevodje Rohrerja, najbrže vsled slabega dimnika ali pa žarečega oglja, katero je padlo iz peči na tla.
š Mater umoril radi kolesa. V Raasu pri Weizti na Gorenjem Štajerskem je nedavno umoril 1. 1890 rojeni Franc Kalcher svojo mater, kateri je oropal denar, da si kupi bicikclj. Ker morilec še ni 20 let star, je bil pred gra-škomo porotniki obsojen v 15-letno težko ječo.
š Truplo lOletne utopljenke so našli v bližini Ljutomera.
KoroJRe nouice.
k Kako si znajo pomagati. Nemški nacijonalci v Špitalu na Dravi so nameravali napraviti »Siidmarkin« plesni venček ter so naprosili vojaško godbo, da bi pri tem igrala. Ker pri takih 'prilikah vojaška godba po predpisih ne sme igrati, je bila prošnja odbita. Pa glej ga spaka, pomagali so si drugače. Cez neka.i časa so zopet prosili vojaško oblast za godbo in zdaj pa pod drugim imenom, namreč pod krinko zabavnega komiteja kostumnega plesnega venčka. Seveda pri vesclici bode pa le zastopana »Siidmarka«. Znat' sc mora. Treba si je pa to tudi dobro zapomniti.
k Umrla je v noči 20. t. m. v Celovcu gospa Marija Bohrer, soproga tovarnarja vozov in hišnega posestnika Tomaža Bohreria, stara 59 let.
Ljubljanske nouice.
lj Drugi veliki ljudski koncert »Glasbene Matice« v nedeljo, dnč 27. januarja 1907 ob pol peti uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union« pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Sodelujejo: gdč. Josipina Šusteršič (sopran), gdč. Angela Malič (alt), g. Erncsto vitez Cammarota, operni pevec iz Zagreba (tenor), g. Julii Betetto. operni pevec (bas).
pevski zbor »Glasb. Matice« in orkester c. in kr. pešpolka št. 27., pomnožen z nekterimi člani »Glasbene Matice«. Spored: 1. Anton Foerster: Turki na Slevici. Besede spisal Josip Stritar. Za samospeve, mešan zbor in orkester.. Op. 75. (Nova slovenska izvirna skladba, prvikrat izvajana.) Tenor-solo g. Erncsto vitez Cammarota, bas-solo g. Julij Betetto, sopran-solo gdč. Josipina Šusteršič, alt-soio gdč. Angela Malič. 2. a) Josip Hatze: Kad mlidijah umrijeti; b) Josip Hatze: Ti . . . !; c) Anton Nedvčd: Pogled v nedolžno oko. Poje gosp. Ernesto vitez Cammarota. 3. a) Ludovik Hudovernik: V celici. Basovski samospev s spremljevanjem klavirja in mali moški zbor. Bas-solo poje g. Julij Betetto; b) Stanko Premrl: Lilije. Mešan zbor; c) Anton Nedved: Nazaj v planinski raj! Mešan zbor. 4. Karol Bcndl: Švanda dudak. Narodna pravljica. Besede spesnil Jaroslav Vrchlicky. Za soli, mešan zbor in orkester. Švanda dudak (tenor-solo) g. Ernesto vitez Cammarota, tujec (bas) g. Julij Betetto, Marinka (sopran) gdč. Josipina Šusteršič. NB. »Pogled v nedolžno oko«, »V celici« in »Nazaj v planinski raj« se pojo v spomin Simon Gregorčiča. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Cene prostorom: Sedeži po 1, 2, 3 in 4 K, stojišča po 60 vin, za dijake po 40 vin. se dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. — Besedilo se dobiva istotam brezplačno.
lj Promoviran bo jutri na dunajskem vseučilišču za. doktorja prava g. cand. iur. Franc Zupane, sin vladnega svetnika g. 'dr. Zupanca.
lj Židje na trgu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, št. 27/pr., v Ljubljani, dne 22. januarja 1907, uredništvu dnevnika »Slovenec« v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2. Glede na vest »Zidje na trgu» v ljubljanskih novicah »Slovenca« št. 15., z dne 18. januarja 1907 prosi podpisano oblastvo za ponatis naslednjega uradnega popravka-po propisih § 19, tiskovnega zakona: Ni res, da so židje na trgu dne 18. t. m. postavljali svoje kolibe na najlepših prostorih, marveč se je prva vrsta, ki sc jo mora smatrati za najboljši prostor, prihranila domačim prodajalcem in sejmarjem. Glede na stavek: »So res lepi prijatelji domačih obrtnikov ti naši magistratovci!« ki meri na to, čemu sc kljubu »Slovenčevim« »dosled-njim drezanjem« židovski sejmarji ne izključijo od trga, sklicuje se podpisano oblastvo na danes še veljavni »Red za letne in tedenske sejme v deželnem stolnem mestu Ljubljani« z dne 15. maja 1891. 1., št. 8626, odobren od c. kr. deželne vlade z razpisom z dne 10. aprila 1891. 1., pod št. 4193, ki nima nobenega določila, po katerem bi se tuje sejmarje smelo kratkomalo s trga zavrniti. Nov tržni red predložen je c. kr. deželni vladi v potrditev. Mestni magistrat v Ljubljani. Zupan: Ivan Hribar 1. r.
I.i Pokopali so danes popoldne gdč. Fran-čiško Cerne, 201etno hčerko gospoda Matevža Ccrneta iz Krakovskih ulic.
lj Liberalna Sapho — »pisateljica« Mara Ivanovna, dosedaj učiteljica na Kopanju je suspendirana. Zapustila ie vse v velikem neredu. - Na njeno mesto je imenovana učiteljica Julija Zalokar.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (nepar) se uprizori prvič na slovenskem odru tridejanjska drama »Arležanka«, spisal Alphonse Daudet, glasbo zložil Georges Bi-zet. Glavne vloge so v rokah dam: Taborske, Danilove, Barjaktarovičeve, Dragutino-vičeve in gospodov Taborskega, Verovška, Danila, Dragutinoviča in Nučiča. Pri predstavi sodeluje moški in ženski zbor ter orkester. -V soboto (par) se igra prvič v sezoni na novo uprizorjeni Finžgarjev »Divji lovec«.
I j Nepoboljšljivi tat. Ze večkrat zaradi tatvine kaznovani, 24 let stari Franc Mramor iz Vidma, je v času, ko je služil v hotelu »Južni kolodvor« v Ljubljani svojemu souslužbencu izmaknil gotovine čez 10 K, Mihi Cimerinanu v Rudniku ene hlače, v Beljaku pa nekemu Francetu Murnu žepno uro in 6 K gotovine. Slednjega jc hotel za 30 kron še na ta način osle-pariti, da je v njegovem imenu telegrafiral Janezu Žagarju v Rudnik, naj pošlje Murnu pri njemu shranjenih 30 K. Denar je sicer prišel, a ker se ni mogel izkazati, da je on Franc Murn, ga ni dobil. Kaznovan je bil na 7 mesecev težke ječe.
lj Ogenj. Danes ponoči je pričela goreti hiša g. Oražma, gostilničarja m trgovca z zeljem pri Selu. Ogenj je nastal v podstrešju, kjer jc imel Oražem spravljeno mrvo. Oddelek ljubljanskega ogniegasnega društva se je podal na lice mesta in ogetij lokalizoval. Pogorelo je skoro pol poslopja.
lj Salamo ukradel. Včeraj je opazil gostilničar Jernej Jelenič na Stari poti št. 1, da mu jc ukradena iz podstrešja salama, vredna 8 K. Ker so sc prejšnji večer neki gostje sumljivo obnašali, je padci sum na te in to tembolj, ker ie vide! hišni hlapec enega od teli v podstrešju. Ko je prišel včeraj policijski stražnik k ostini-Ijuncu v Vodmat. je tam takoj opazil ukradeno salamo. Osumljenec se jc zagovarjal, da je salamo našel pred Jcleničevo gostilno.
I i Vabilo v zabavnemu večeru, katerega priredi društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev v soboto, dne 2. svečana 1907 v gostilni pri »Cenkarju« (Ciradišče). Spored: Godba na lok, korijandoli, srečolov, šaljiva pošta, ob 8. uri zvečer nagovor, prosta zabava iu ples. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za člane prosta, za nečlane .30 vin. Cisti dobiček je namenjen za onemogle uslužbence. K obilni udeležbi najvljudneje vabi — odbor.
Ij Umobolnega so prepeljali danes v deželno bolnico 31 let starega Vladimirja, Novaka. hišnega posestnika na Krakovskem nasipu štev. 24.
lj Ogenj v »Mestnem Domu«. Danes ob pol 12. uri dopoldne .ie nastal v pisarni mestne elektrarne v »Mestnem Domu« ogenj, ki jc
napravil nekoliko škode. Ako bi ognja ob pravem času ne opazili, bi uničil vso opravo v pisarni, ako bi pa ogenj nastal ponoči, bi bil »Mestni Dom« v veliki nevarnosti.
lj Umrli so: Marija Jerancič, gostija, 66 let, Radeckega cesta, vsled kapa; v bolnici Peter Pire, gostilničar, 49 let, alkoholismus chron.; Jurij Jugovic, hlapec, 55 let, pljučnica.
Ij Izvenredno visoko stoji barometer pri sedanjem mrzlem vremenu. V Ljubljani sc opazuje danes in včeraj 760—762 mm, toraj za celih 24 mm nad normalom. Enaka poročila dohajajo tudi iz inozemstva. V Pctrogradu kaže tlakomer 798 mm, toraj celih 36 inin nad normalom. - Hud mraz se razteza zelo na široko. — Tudi vsa Rusija ima nenavadno hudo zimo. Ravnatelj petrograjskega. meteo-rologičnega zavoda je izjavil, da jc bil na severnem morju anticiklon in da jc poslcdica tega sedanja huda zima. Na Ruskem niso tega opazovali baje žc od leta 1823.
Iz slouansReja sveta.
sl Cesar v Pragi. Cesar se poda v Prago sredi meseca februarja in ostane ondi 10 dni. sl Obstrukcija v hrvaškem saboru. Pri
razpravah hrvaškega sabora manjka mnogo poslancev, ki so bili izvoljeni na program re-solucionašev. Koalicija je te poslance z brzojavkami opomnila na njihovo dolžnost. Res čudna zavednost poslancev! Hrvaški sabor nadaljuje sedaj razpravo o načrtu adrese. Opetovano so bili tako burni prizori, da je predsednik moral sejo prekiniti. Dr. Frank je zagrozil z obstrukcijo Starčevičancev in res sedaj govore vsi poslanci Starčevičeve stranke v generalni debati tako dolgo, kakor le mogoče, a tudi v specialni debati bodo vsi člani Starčevičeve stranke govorili pri vseh 14 paragrafih pri vsakem posebej. Tako bo debata o adresi trajala lahko še en mesec, ako ne pride prej do kompromisa. Starčevičanci zahtevajo, da se črta iz adrese izraz »hrvaško-srbski narod«.
sl Z denarjem za volitev v dumo pobegnil. Iz Peterimrga je pobegnil ministrijelni tajnik Witkovski. Seboj je vzel 600.000 rubljev, katere je imela vlada pripravljene za prihodnje volitve.
sl Razstava v Belgradu. Kakor znano, se priredi letos v Londonu »balkanska razstava«. Srbi pa so sklenili prej že vse tiste svoje predmete, ki iih nameravajo poslati na balkansko razstavo v London, razstaviti v Belgradu. Razstava se bo vršila najbrž v paviljonu srbskega poljedelskega društva.
sl Novo srbsko himno so peli prvič na zadnjem belgrajskem simfoničnem koncertu. Besede je zložil Jovan Zivojnovič, a napev Isa Vajič. Besede ugajajo, napev pa ne. Zato tudi ta himna nc bo obveljala.
sl Beg bolgarskih dijakov v Srbijo. Nad 40 bolgarskih dijakov je pobegnilo v Srbijo.
sl K izgredom na lvovskem vseučilišču se nam še poroča, da so nastali, ker so Rusini zahtevali, da sc immatrikulacija izvrši v ru-sinskem jeziku. Rusinski dijaki so razdrobili na drobne kosce vso opravo v konferenčni sobi, v dekanatih in v dvoranah za predavanje. Po dragocenih fotografijah so skakali. Tako so popolnoma uničili tudi sliko slavnega slikarja Szyke, ki predstavlja poljskega ministra Pietaka. Cesarjeve podobe so pustili nepoškodovane. Na. hodnikih so rusinski dijaki z razbitimi stvarmi napravili barikade. Napadeni vseučiliški tajnik dr. Winiaz jc težko ranjen. Di\ \Viniaz ima tri rane po 18 in 10 cm dolge. Aretiranih je 100 rusinskih dijakov. Rusinski dijaki menijo, da bo kmalu rešeno rusinsko vseučiliško vprašanje. Sklenili so, da pod nobenim pogojem ne oddajo več obljub v poljščini. Poljski dijaki groze, da se bodo za včerajšnje izgrede maščevali.
sl Volivna reforma na Hrvaškem. Hrvaška vlada pripravlja gradivo za načrt glede izpremembe volivnega reda za sabor. Sedaj jc na Hrvaškem okoli 50.000 volivcev, a po splošni volivni pravici bi jih bilo okoli pol milijona, torei bo število volivcev enajstkrat večje.
Razne stuari.
Ljubimec morilke Friderike Zeller pred sodiščem. Dne 23. t. m. se jc pričela na Duna,-ju sodnijska razprava proti opernemu pevcu Prochaski, ljubimcu morilke Friderike Zeller-jeve. Obdolžen je goljufije, gostilniških dolgov in pa goljufij o zakonu. Sodišče je odklonil;* predlog da se zasliši kot priča Friderika Zeller. Prochaska izjavi, da ni kriv. Predsednik pove, da so prodali Prochaskovi starši 35.00>t vredno posestvo, da jc zaitiogel sin študirati. Peti sc je učil štiri leta v Pragi. Kot dijak ježe delal dolgove po gostilnah. Tudi je delal dolgove pri ženskah s pretvezo, da jih poroči. Obtoženec izpove, da je bil cngažiran od 1. oktobra 1895 v Zagrebu kot operni pevec. Spri sc pa je z intendantoin, ker mu jc hotel znižati njegovo gažo 150 goldinarjev. Predsednik prečita zagrebške zapisnike, ki trde. da se je pokazala Prochaskova nesposobnost takoj v manjših partijah. Prochaska jc zapustil v Zagrebu mnogo dolgov. Dolgove jc delal Prochaska v Pragi tudi pri natakarjih. Plačala jih jc zanj njegova mati. V Peterburgu je dobil pri dveh koncertih za vsak nastop 500 rubljev. Prochaska jc bil cngažiran tudi v Essenu in Kolinu. Policija ga opisuje, da jo iahkomišljeno živel. Vzdrževala ga jc neka ruska dama, a kljub temu jc delal dolgove. Med drugim je izvabil v nekem hotelu ucki pcstrežnici denar, ki ga jc zapravil v družbi lahkoživih dam. Prochaska je bil žc enkrat 4 mesece zaradi dolgov po gostilnah zaprt. Poleg tega jc bil žc dvakrat obtožen goljufije, a so ga oprostili. Igral jc tudi v Gradcu, a je razrušil pogodbo, ker jc bila kritika neugod-
na. Priča profesor Robinson izpove, da ima Prochaska jako lep glas. Bil jc zelo priden. V kakem praškem gledališču bi bil lahko zaslužil mesečno 1000 kron. Na nemških odrih mu jc zabranicval nastop njegov češki naglas. Dva gledališka agenta potrdita, da ima obtoženec izredno lep tenor in bi lahko zaslužil 6.000 do 8.000 goldinarjev, seveda v inozemstvu. Nekaj časa pred razpravo Zellerjeve je ponudil nekemu knjigotržcu brošuro: »Ljubezen morilke« za 10.000 kron za slučaj, da bo Zellcrjcva oproščena ali pa ugodno obsojena. Prochaska izjavi, da je nameraval s 7.000 kronami plačati zagovornika Stiegcrja. Na ostale upnike ni mislil, marveč samo da preskrbi Zcllerjevi sposobnega zagovornika. Obtoženec očita tudi Ijubcnskcmu preiskovalnemu sodniku, da jc Vplival na priče. Prochaska izpove, da jc prišel k njemu neki berolinski agent, ki mu jc obljubil za vsak nastop 300 goldinarjev skozi tri mesece pod pogojem, da se natisne na gledališkem listu: operni pevec Jožef Prochaska, ženin morilke Friderike Zellerjeve. Sodišče zasliši več trgovcev, pri katerih jc kupoval Prochaska blago ali pa najel posojilo. Neki ženski jc hotel izvabiti 1.400 K, a mu jih ni hotela dati. Po posredovanju Zellerjeve je posodila priča Marija Samek Pro-chaski 1.600 kron, nazaj ni dobila ničesar. O koncu razprave in obsodbi še poročamo.
Dunajski krščanski socialci pri volivnem boju v Berolinu. Dr. Lueger je poslal dva najodličnejša člana dunajskega volivnega odbora proučevat volivno borbo v Berolinu.
Španski vojvoda — železniški strojevodja. Najmlajši vojvoda Saragosa jc nastopil v Madridu službo železniškega strojevodja. Doslej je to delo opravljal za šport, sedaj pa naredi skušnjo ter jc nastavljen za defini-tivnega železniškega strojevodjo med postajama San Scbastian in Madrid.
Proti kovarici Svvoboda so uvedli kazensko preiskavo. Dovajala je na Češkem d rajonskim častnikom hčere najboljših rodbin. Deklice jc zvabila v stanovanja častnikov, kjer so jih upijanili in uprizarjali orgije.
Stavkujoči delavci so zažgali v Valenciji akcizni urad. Nastal ic boj. Več oseb je bilo ranjenih.
Zgorela je predilnica v Mylauvu bratov Chevalier. Dve delavki ste zgoreli, en tkalec je bil nevarno ranjen. Brez dela jc 200 delavcev.
2800 gosij konfisciranih. Na kolodvoru v Zemunu so konfiscirali 2800 gosij, ki so bile poslane iz Sofije, a so bile last neke trgovine v Srbiji.
Prepozno. Te dni ic umrl v Find!ayu (Ohio) švedski osiroteli grof Alfred Krond-hjelm. Ko .ie bil 13 let star, mu jc umrl oče, ne da bi mu zapustil kaj premoženja. Krond-lijelm jc odpotoval nato v Ameriko, kjer se je preživljal kot navaden delavec. V zadnjem času pa jc umrl v njegovi domovini na Švedskem neki njegov sorodnik in mu zapustil 30 tisoč funtov šterlmgov. S tem denarjem so ga iskali povsod, a brez vspeha. Končno je prišel v Ameriko neki zastopnik švedske vlade, ki je izgubljenega dediča povsod iskal. Po petmesečnem iskanju je zvedel, da sc jc mudil v zadnjem času Krondhjelm v Findlayu. Ko jc došel zastopnik tia, je zvedel, da je iskani dedič baš umrl čisto osirotel in pol od lakote v tamošnji bolnici.
Kdo je blazen? V Parizu živeča zakonska dvojica Sercnil se nc razume. Zato sc hoče mož odkrižati žene in narobe. Zena je šla k nekemu zdravniku, ki ji je napravil izpričevalo c. blaznosti njenega, moža. Mož pa je dobil istotako izpričevalo pri drugem zdravniku, da njegova soproga ni popolnoma pri pameti. Nato sta tožila oba za ločitev zakona in vložila oba kot obtožnice izpričevala, blaznosti. Sodišče je odredilo, da sc preiščeta oba in da se končno odredi, kateri obeh je blazen.
Vajenca obsojena vsled umora. Vsled umora sta bila obsojena v Opavi dva po 15 in 16 let stara vajenca, ki sta umorila iz maščevanja pomočnika Morica Meinela. Jezila sta se nad njim, ker ju jc tožil pri mojstru. Prvi se piše Gustav Gruber in drugi Adolf Rotter. Dobila sta vsak po osem let.
Baronici Liitzow, rojeni Bloch, so prepovedali policijsko ime baronica Hervay, ki ga je rabila ob nastopih po raznih dunajskih etablisemajih.
Policist napadalec. V praškem smihov-skem predmestju je ustrelil 23. t. m. zjutraj policist Harkulik petkrat iz revolverja, na svojega nadzornika in ga ranil. Usmrtiti jc nameraval tudi sebe, a so to preprečili. Prejšnji večer je predstavil nadzorniku nekega areto-vanca. ki se je pritožil, da je ravnal stražnik grdo ž njim. Predstojnik je pripomnil, da je stražnik pijan in ga je poslal domov.
Ekspresni vlak je zadel v Augsburgu v neko lokomotivo. Iz tira sta skočili obe lokomotivi. Lahko ranjena sta kuhar in njegov pomočnik.	_
Kneginja obtožena radi 24 tatvin. Knegi-nja Wrede je obtožena radi 24 tatvin. Proti njenemu slugi, ki je bil naiprej osumljen tatvin, jc preiskava ustavljena. Kneginja jc po hotelih kradla srebrnino.
Gospodarstvo-
g Zadružništvo v Dalmaciji. Iz Zadra: Naš deželni odbor bi rad spravil vse dalmatinske zadruge podse. Nekaj oseb imamo tudi, ki bi silno rade prevzele mesto ravnatelja deželne zadružne zveze, ko bi bilo dobro plačano. Da pa bo, zato se računa na veliko državno podporo. Deželni odbor je po dolgih razpravah te dni sklenil načrt pravil za domačo zadružno zvezo, ki naj bi imela svoj sedež v Splitu; menda je to prikrojeno za Iva-niševiča. Vstopnina jc določena na 10 K, delež za vsakih 100 članov po 100 K. Dnč 21. fe-
ruarja bo ustanovni shod. kakor poročajo listi. Do tu jc vse prav; glavne besede pa pri tem ne bo imel deželni odbor, marveč edino le zadruge. In te si bodo dobro premislile, preden bodo šle za žvižgom.
Telefonska in bmmm poročila.
LIBERALNA BLAMAŽA NA GORIŠKEM.
li o r i c a, 24. jan. Nova narodnonapredna Gabrščkova stranka je pričela danes svoje življenje s silno blainažo. Množice, katere je Gabršček pričakoval, so mu dale brco, le par kranjskih liberalnih koncipijentov je vleklo za njegovo vrv pri današnjem ustanovnem shodu »nove stranke«, ki jc bil podoben pravi po-grebščiui. Kljub velikanski agitaciji in večmesečnemu bobnanju po Soči, se je zbralo le do 250 ljudij, vštevši liberalce iz Gorice. Blamaža je posebno radi tega velika, ker so liberalci naprej pravili, da bo zmanjkalo vstopnic, danes pa so ljudi kar pustili na zborovanje ter so jih še po cesti lovili. Liberalci so računali na tako vdeležbo, da so celo pri Lahih naročili postelje, katerih pa sedaj ne bo treba, ker so bili udeleženci večinoma iz najbližje okolice. S Krasa in Vipavskega ni bilo skoro nobenega. Shod je pokazal, da so Gabrščkova usta mnogo širša, nego pa »Narodov« liberalizem na Goriškem. Shod je otvoril Andrej Gabršček. Prvi je nato govoril dr. Treo, ki je obupava! nad pobožnostjo slovenskega naroda in ki je dejal, da bi mu sosednji narodi oddali radi še kaj odpustkov, da bi ga lož'e uničili. Po tej duhovitosti je Gabršček kričaril zahtevami po svobodni šoli. Franc Kocijančič je govoril o »liberalnem narodnem gospodarstvu«, Rudolf Konjedič o svobodni trgovini, dr. Levnnšček je na razlagal, da je sila prignala naroduonapredno stranko, da se mora zanimati tudi za delavce, ter je izjavil, da krščanski socialci in socialni demokratje ne bodo pomagali delavcu. Dr. Puc se je zavzel po porazu liberalnega nasprotovanja proti splošni in enaki volivni pravici za splošno in enako volivno pravico ter je po »Narodovem« vzorcu prodajal Korošce in Goričane. Za dr. Pod-gornikom, ki je zahteval večjo državno pomoč Goriški, ie govoril dr. Jane o organizacijskem statutu. Nato so volili 36članski odbor, v katerem so: dr. Ernst Dereani, Andrej Gabršček. koncipiient dr. Jane, Kocijančič, trgovec Konjedič, koncipijent dr. Kovačič. dr. Levpušček, koncipijent dr. Puc. koncipijent Jos. Rovau, agent, dr. Treo, notar Lokar, Kosovel, župan Furlan, učitelj Možina, posestnik Bratus. žunan Obljubek, tovarnar Pavletič, delovodja Gomilšek, žunan Kržnič, zdravnik dr. Kraieher. no«estnik dr Roje. posestnik Fr. Miklavčič, bivši državni poslanec Oskar Gabršček. posestnik Švara. župan Ca-harija iz Nabrežine. učitelj Štrekeli. veleposestnik Muha, župan Sfiligoj, bivši župan de-vinski Ples. učitel«.Urbančič iz Mirna in še par drugih »veleinož«. Navdušenja na shodu nI bilo nobenega. Po shodil ie tovarnar Jakil iz Mirna dejansko napadel časnikaria g. Krein-žarja. ker se ie po soriških časopisih ožigosalo Jakilovo Dostonanie proti delavcem. S tem napadom je Gabrščkova stranka pričela svoje »delo« za delavstvo.
DRŽAVNI ZBOR.
I) u n a j, 24. ian. Poslanska zbornica raz-pravlia o vftiaških kreditih. Ob 2. uri se seja prekine, da se noslanci udeleže pogreba poslanca Koppa. Ob 4. uri se seja nadaljuje
D u n a i, 24. jan. Državni zbor je odobril danes zahtevane vojaške kredite in predloge o vojaški taksi.
ZA VOJAŠKE VDOVE IN SIROTE.
D u n a L 24. jan. Državna zbornica je pričela razpravo o zboljšanju penzij vojaškim vdovam in sirotam.
URADNIŠKE IN PROFESORSKE PLAČE.
D u n a j. 24. jan. Danes je gosposka zbornica odobrila predlogo o uradniških plačah.
D u n a j, 24. jan. Gosposka zbornica je danes odobrila zboljšanje profesorskih plač
POŽAR V DOMŽALAH.
D o m ž a 1 e, 24. jan. Danes ob polu 6. uri zjutraj je pričelo goreti v hiši Jožefa Kuralta, trgovca z mešanim blagom. Ogenj so ognje-gasci iz Stoba kljub hudemu mrazu kmalu pogasili, kljub temu pa ima g. Kuralt veliko škodo pri koruzi ter hiši, a tudi špecerijsko blago je nekoliko poškodovano. Žavarovan je za vse.
POLOŽAJ NA VSEUČIL IŠČU V LVOVU.
L v o v. 24. jan. Danes je na vseučilišču mir. K vseučilišču se sme le proti legitimaciji. Naknadna immatrikulacija se je v redu vršila. Predavanja se vrše v sobah, ki so ostale nepoškodovane. Trije aretirani rusinski dijaki so ostali v zaporu in bodo obtoženi radi javnega nasilstva, ostalim aretirancem so odvzete vse-učiliške legitimacije.
POLONYJEVA AFERA.
Budimpešta, 24. jan. Listi izjavljajo o sklepu ministrskega sveta, ki je odločil, da naj Polonyi začas ostane v ministrstvu in naj toži Lengvela. sledeče: Ta rešitev je zgolj provizorična. Krize bo le tedaj konec, ko Po-lonyi odstopi. Druge rešitve ni.
Budimpešta, 24. jan. Danes je seja ogrskega državnega zbora, v kateri se pa ni izpregovorila o krizi nobena beseda.
Budimpešta, 24. jan. Lengyel izjavlja. da do sodtiijske obravnave ustavlja na^ pade na Polonyja. Za priče bo navedel baronico Schonberger. Halmosa, bivšega mestnega glavarja Rudnaya. bivšega ministra Kri-stoffyja.
GROF PAAR SE PERE. D u n a i. 24. jan. Grof Paar izjavlja, da so neresnične vesti, da hi on imel kako razmerje z baronico Schonberger. Nekateri listi se žc iz
te izjave norčujejo, češ, da so že naprej vedeli, da bo moral grof Paar kaj takega izjavljati.
DVOJNI UMOR V PULJU.
P u I j, 24. jan. Kmet Štefan Spiglič iz Gav-rana pri Pulju je s sekiro ubil svoja sorodnika Martina Cverka in njegovo ženo Alojzijo, ker sta pretepla ženo Spigličevo. Spiglič se je sam javil policiji v Pulju.
ZIMA.
Rim, 24. jan. V celi Italiji vlada hud mraz. V Rimu in Neapolju močno pada sneg. V Milanu kaže barometer 7 stopinj pod ničlo. Železnični vlaki imajo velike zamude, brzojavne in telefonske zveze so pretrgane.
D u n a j, 24. jan. Mraz je vedno enak, vendar se je okolu poludneva termometer nekoliko dvignil, kar kaže, da bo kmalu bolje.
Z a d e r, 24. jan. Včeraj opoludne je pričelo snežiti. Morje je mirno in gladko.
B e r o I i n, 24. jan. Vožnja po Renu iu Aleni je radi ledovja ustavljena,
P a r i z, 24. jan. Tu je mraza 12 stopinj R pod ničlo. Na ulici je zmrznilo 9 oseb
Praga, 24. jan. Na Krkonoših so veliki viharji. Temperatura je 23 stopinj pod ničlo.
Vrba, 24. jan. Vrbsko jezero je zamrznilo ter bo mogoče v par dneh voziti po njem v celi dolžini 17 km.
Gorica, 24. jan. Danes dopoldne je pričelo tu snežiti. Popoludne silno mede. nalistva, ostalim aretirancem so odvzete vse-PROTEST BOLGARSKIH PROFESORJEV.
S o f i a, 24, jan. Profesorji bolgarskega vseučilišča so izdali manifest na bolgarski narod, kjer sicer ostro obsojajo dijaške izgrede proti knezu ob priliki otvoritve sofijskega narodnega gledališča, toda označujejo zatvori-tev vseučilišča od strani vlade za popolnoma nepostavno. Profesorji apelirajo na bolgarski narod, naj soglasno manifestira in pomaga profesorjem ter dijakom v njihovi ustavni borhi za avtonomne pravice vseučilišča.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Pariz. 24. ian. Oficialno glasiio objavlja, da se nastane v knezoškofijski palači ministrstvo za delo in javno blaginjo.
NAPAD NA POŠTO NA RUSKEM.
Varšava, 24. jan. Na postaji Andrejev so roparji napadli pošto ter ustrelili vojaka, ki je spremljal poštni voz. Vozniku se je posrečilo rešiti denar.
»KULTURNI« BOJ NA ŠPANSKEM.
M a d r i d. 24. jan. Zaradi nesoglasja glede na postavo proli cerkvenim redovom in zaradi odpora katoličanov je kriza v ministrskem kabinetu neizogibna. Konzervativci upajo, da bodo na celi črti vrgli liberalce.
POTRES IN POVODENJ.
Batu m, 24. ian. Včeraj so čutili tu dva potresna sunka. Morje je bilo silno viharno in je izstopilo. Povodenj je napravila silno škodo.
Odesa. 24. jan. V Črnem morju so grozni viharji. Neki parnik. ki je odplul iz Seva-stopola v Odeso še ni prišel sem in se je skoro gotovo potopil.
ZOPET POTRES V KINGSTOVVNU.
L o n d o n, 24. jan. V Kingstownu je bilo zopet več potresnih sunkov. Dva sta bila tako močna, da se ie podrlo več poslopij. Ljudstvo je prestrašeno. Mrtev ni nihče.
METEREOLOGICNO POROČILO.
D u n a j, 24. jan. Spremenljivo, lahki vetrovi, naraščajoča temperatura.
Lepo prostorno
stanovanje,
obstoječe iz 2 sob in pritiklin se odda za majski termin v najem proti letni najem-ščini 440 K. Naslov pove upravništvo tega lista.	in& l-i
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na o ebni kredi! pod najzmern^Jšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci bo izključeni. Naslove kon-sorc' jev naznani brezplačno osrednje vodstvo UrHriaiSkegii druStvn na
Diiimju. AVIppiini^er-strusse 25. 720 39-36
cv. a>	<0 B ni UJ	« CQ U C	
■t- cn	a	aj >	
<y	+-.	O	
>	o M ja	C/J m-»	JM
<y	JS	«J	□
»N	u		
	M		t-
	•3	99 ta	9»
<	o u c«	o	cv a
	SK	o «0	<r>
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti
>0V


Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo in izrtdno varuje platenino. Urez mila, sode ali drug h pridatkov sf rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	i218 10 — 13 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ • kg „ „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kva i perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na HM pri L. Minlosu na Dunaju, I. _____ Moikerbastei 3.
>00 104—96
Leopold Tratuik
Ljubljani, S?. Petra cesta 27 p ;
priporoča	t L
visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja.
Vodno velika zaloga, j •%>;}} Prečastiti gospod!
Ako kaj potrebujete	f
ali nameravate napraviti	l " prosim Vas, blagovolite
■ ■	mšš
mi pisati in takoj pošljem vaorce. Stare reči popravim, potlatlm itd.
Velika zuloga elektr. «»et ln klpar.klh del.

Hiša na prodaj!
Iz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji^ obstoječa in 3 aob, kleti, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen wrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. 2761-8
Meteorologičnoporočilo.
Viš na n. morjem 2 m, srednji zračni tiak 7.-;6 0 mm
□	čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po CeUiju	Vetrori	Nebo	> .s c a S D a S -T > o.
23	9. zveč.	60 '2	128	sr. jvzh	pol obl.	
24	7. zjutr-	60 6	122	sl. jug.	obl.	0 0
24	2. pop.	09 1	09 8	sr. jvzh	sneg	
Srednja včerajšnja temp. - 16-4°, norm —						2 20.
ua tolika Tiskarna
priporoča raznovrstna
*3T vizitnioe
yo nicki oral.
I-« Imrnamrn* flk _ JT1 ____*1____« iX- ŠT2lafc
Ivan Podlesnik mL
Zmerne cene
liiiSi
-• -"V • A* <Vw. /./.\w. .—J:.—/.\vJ
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
Stev. telefona 210.
2469 '50--18
— priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno	—
zrn <e mm iiivo w m o «1 c* i Ii «n n t e k I v m i v 21 h.
gTf B fSMW&w M no I IT^D A ZDRUŽENIH FIVOVAREi ŽALEC hi UI&KI KLL.V1I9IIJ1 UlmlJ^.Oi4i TRG v LJubljani, telef. št. 163. =
~ izborno pivo v sodcih in steklenicah.	z
—— Zaloga v Spodnji Šiški, toiofona ®t*v. 18?« ■■■■■..........■............ ««
Borzna poročila
,Kreditna banka1 v Ljubljani. ;		
Uradni kurzi dunajske borze 24. januarja 1907		
laloibeus papirji.	Denar	Blago
i'l, majeva renta	99 ?0	99-40
t-7, srebrna renta ....	100 15	100- 5 j
1*1, avstrijska kronska renta	95-xo	99 65 ;
i'l, , tlata renta . .	117 2s	117 45
i*/, ogrska kronska ,	9.i 91	96- - :
f/. . tlata , . ,	114 3'.	114 55 ■
b'l, posojilo dežele Kranjske	99 10	100 10 j
i1/,*/, posojila mesta Spljet .	13 3	1365
i V/. , . Zad«	W8 90	100 86 ;
i1/,*/, bosn -herc. šel. pos. 1902	S9K5	100' 16 1
i'/, češka dei banka k. o.	99 tO	<19 70
. , , i. o.	',19 ' 0	99 90
4Vi*/, »ast pisma ga!, d. hip. b	10' 3 >	mi 35
1 */«•/, pešt. kom. k. o. i 10•/, pr.	t05 76	106.5
*In"/a ,a8t- pisma Innerst. hr.	100 —	101 -
41/,*/, , , ogr.cen.dei.hr	100 —	10(> 2-S i
*'/»*/. , » hip. banke	100-—•	100-35 i
I1/,*/, obl. ogr lokalnih žel d dr	loo-—	toi- ;
i V/, obl- i^e ind. bank*	100 25	I01-2S
i*/, prior. Trst-Poreč lok	99-90	I
1*1, prior dol tel.	o ■SO	f
i*l, . jui. iel kup. V/,	316 40	4o
**'•*/. avstr po«, ta iel. p o	lu 50	1 <1 50 j
Ar . 6 h »		j
fcrečks od 1 1800'/,	1*6 75	158-75 !
. . I**4 •	2*6 5	268'5'i |
titske	53 30	155 30 i
tem kreditne 1. «mi.sijr.	i}74'5>	/8450 !
	284-40	?9l-40 '
, o»',r hip. bank« .	63	261
srbske ii fre. 100 —	Ion	0 i 40
turšk«	6 25	69 2i j
SasUlka «r«čk6	2 nO	24 6) t
Kreditne » '	i48 —	••s— j
Icomoškc »	79	85
Krakovske „	91	»6 -
Ljubljanske ,,	6	«1- -
Avstr. rud. kri»» „	47 f0	49 50
Ogr	v 8-25	HU'26
Rudolfove ,,	?6	tlo
	82	85 0
Dunajske kom. „	497 60	it8 - !
D • 1 D 1 . *		i
južne ielczmccr	74 60	17* 50 :
Drtavne železnice	90-50	91 0
Avstr ogrske bančne delnicp	781	791
Avstr kreditne banke	«86-10	1X7 10
Ogrske „ „	X36 •	836"
2ivnostenske „	2 4 ->5	5 75
Premogokop v Mostu (Brila:!	7^3	61 - 1
Alpinske montan . .	624 90	62' 90 i
Praške žel. indr. druibe	26 5	>-685
Rima-Muržnyi .	S7 75	71'75
Trbovljske premog, drutbs	279	282'-
Avsti. oroine tovr druib* .	570	75"
Češke ttladkora« druiba	41--	145-— ■
».lato		
C kr. cekin	li -5	40 j
nu craoK	19- 95	19 125
10 marke . •	i > 5 >	i 8
■ievereigns	4	f 08
Marke	ll1625	117 725
r^aški bankovci . .	»f 50	-0
Zublji .	2-625 '	2 6350
Dolarji .	< 5	1 6"
= Prua ljubljanska velika žgalnica tee
Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta.
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-
znstroejše zmesi.	2574 52 lo
Prodaja iz higijeniskih posod za kavo.

Naj«tsje odilbovfcuje na medimr. razstavi v Milanu 1S06
(avstr. sodišče).
0	Dr. Reacb,
- Sv. Roka bolnica v Budim-r pešti je vporabljala
* želodčno tinkturo
lekorjG Piccolijfi v LjulJijoni
v vseh slučajih trajnega zaprtja in slabosti želodca z najboljšim vspehom. 1 steklenica 20 vin. 12 steklcnic z zavojem K 2"70 24	„ 512
70	„14--
(poštni zavoj.) Zunanja naročila izrrSI Itkar 1'ICCOM r Ljubljani, Dunajska cesto, iiajtočiifj«*.

Vsem, ki se čufijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da „Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & (>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
99 3 1
Veliki cenik na
zahtevo zastonj
Kot kontoristinja
v kako trgovino, ali kot c. kr. v
želi vstopiti gospodična, ki je dovršila 5 ljudskih in 3 meščanske šole, vešča slovenskega, nemškega in laškega, jezika. — Naslov KI. M. v Trnji pri St. Petru na Krasu.	155 s i
Cenjenim nevestam in ženinom
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blsga w največji izbiri, po najnižjih cenah kakor:
zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino ia briljante, švicarske ure najboJj slovečih znamlr, kakor tudi salonske-stenske ure in ure budilke.
Z velespoštovanjem
H. SUTTNER, Ljubljana,
Glavni trg, nasproti rotovža.
!!!! Kašelj !!!
Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prsa
s 3 jelkami. Zdra niško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
Cllfl not. potr. izpričeval dokazuje, daje tfiilU res, kar se obljubuje. 2483 24 — 12 Zavoj 20 in 40 vin. pri t
lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E Leustek, Ubald pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani.
C. kr. oblastveno potrjeno
učilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 io4—2	po životni meri.
Prodaja na debelo in drobno.



V i r ii e ž
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-50 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Podružnica s v Spljetu. :
Delniška glavnica: s : K 2.000 OOO. :
Ljudlianslia Kreditno Ma u Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907:
Turške srečke: kurz K 169.	Glavni dobitek Frs. 300.000.
Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. •„	,, Lir 15.000.
Promese na drž. srečke iz I. 1860 | °®'t?nke £ } gl. dobitek K 600.000.
Sprejema vloge na knjiiioe in tekoči račun po 4'.%.	f'3 9
Podružnica : v Celovcu, s
: Rezervni fond: : : K 200.000. :
Podružnice: Fr»m i men|alnlc»ml Oraben 25, Mal« «tran, Mo>t nllca 17, Žltko«. Brno, Kad»n. l>ika Upa. Trika hamnlca, Horaraki Zrnnbcrg, Hfidlla*, Nori Jlfln.
Pli-in, NtrlUra In I.lberce.
Menjalnica na Dunaju:
I. W..||«lt« 10, II. Tahotslra«>« 4, III Ungargaue «9 (vogal Rninw»g»), III. LR-nengasse 27, IV WleJntr Hauplslra«« 12, V SchftnbMinn«r»traj«f 98 a, VII /Vlarlnbileritrassf 76, VIII i irchtnfeldtrjtra««« 132, IX *l|pritra»«» 12, X FaviirlltmtraMt 59, XVIII. Vahrlogtntraii« 82, XIX. Dilblinger Hauptslr. 33, XXI. HaapiMrMtf M.
45 ISO—8

W?njalnična teniška družba
M E R C U R"
Dunaj, i., VVoilzeHe 10,
Ako kapital K 16,000 00«. ?fco«©r.	K 7.000.000
Najkulantnejsii
MF nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
wsr Zamenjava in cskouiptiranic mm
l;;Jrub^Tiih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.