Lief m koriali dslav-ekega Itudetva. Dclav*
cl mo opravlt«nl do veege ktr produclra|o.
Thio popar 1« devoted to tho Intorooto of tho working cleee. Workers ere entitled to ell whet they produce.
Euler«) a» ••eond-ouua mellar, l>ec. I, ISOT, »I Ik« poet o t tío» »» Cbtem« III. auaer tb« Act ol Uoa»r*M ef M treh Ird. ¡tm
Offici: 4008 «. 31. Str., Cliiei(«,
"Delavci vseh dežela, združite se!
i"
PAZITE
ne itevllko v oklepefu. ki ee nahe|e poleg ve» ¿•ga naslova, prilepile« nega a podat *ll ne ovitku. Ako |e itevllke . .	'
leda) vam e prihodnje itevllko neiese llete potege naročnine. Proet-mo ponovite |e tekef.
ŠTEV. (NO.) 442.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 29. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1916. LETO (VOL.) XI
Kal bo z otroškim delom?
Znano je," da je ameriški kongres sprejel zakon, ki ima namen, r*it vsaj nekoliko omeji brezvestno izkoriščanje otrok v industriji, in sieer na ta način, da prepoveduj»' meddržavni j>r»»;iet blaga, izdelanega v tovarnah, v katerih so otroci izpod Iti let zaposli ni po več kakor osem ur na dan, kjer delajo pred 7. zjutraj ali po 7. zvečer, ali pa kjer so zaposleni otro, i izpod 14 let.
Ne more se reči, da rešuje ta zakon problem otroškega dela. Niti globoko ne posega. Ali v žalostnih okolščinah, v katerih tiči socialno zako-nodajstvo v Ameriki sploh, mora človek pozdraviti vsak košček napredka. In tak nevelik košček ga je tudi v teiu zakonu.
Ali tlasi je bil v poslanski zbornici sprejet in se pričakuje to tudi v senatu, vendar še niso nazadnje k i in sovražniki delavstva izgubili vsega upanja, temveč nadaljujejo boj z vso silo. Skoraj odveč bi bilo omenjali, da stoje na čelu tega reakcionarnega gibanja tovariarji iz južnih držav. Zastopniki fabrikantov z bombažem so najprej poskušali svojo srečo pred poslanci; ko so tam pogoreli, so šli pred senat. Predzadnjo sred»» so pred senatovim odborom za meddržavno trgovino prodajali svojo učenost in napenjali vse strune, da bi preprečili uveljavljenje zakona.
Velika ta učenost *avno ni bila. Ce pravi n. pr. Samuel Patterson i/. Norih Caroline, da je bila . na svetu vedno revščina in beda in da morajo biti zato vedno otroci, ki pojdejo s šestim letom ali še prej na delo, je to argument, s katerim bi bil moral priti častiti mož par stoletij prej ua svet.
Na drugem kraju j»* pograbil to reč bivši guverner Kitchin iz No rt h Caroline, ki ie že pred odborom poslaniške zbornice lomil kopja zoper zakon in govoril tako, kakor da se pripravljajo južne države na nov upor.
Scnatovemu odboru Kitchin pokazal drugo strašilo. Njegov parkelj j«' bil socijalizem. Nckda-nji guverner pač ve. iz kakšnih ljudi je sestavljen senat in kakšne interese zastopa. Zato j»* bil tudi prepričan, da oblije senatorje kurja polt najhitreje, «V jih ustraši, da je to ,kar hočejo skleniti, socialistične* -
"Prvi korak na poti socialističnega zakono-dajstva je ta postava," je dejal Kitchin, in svareče je dodal, da ne ostane prvi korak nikdar osamljen, ampak da mu sledi drugi in tretji in dalje.
"(V vaamete najprej petnajstletne in &est najstletne mlade ljudi pod svoje okrilje, kakšen u-govor je potem mogoč proti zakonu o osemurnem ali deseturnem delu za odrasle moške in ženske? Mislim namreč na pravne ugovore. Kajti če je u-stavno dopuščeno, da uravnava meddržavna trgovina delo takozvanih otrok, tedaj bo jutri izku-šala uravnavati delo moških in žensk, in kmalu bo hotela izpregovoriti tudi besedico glede na plače. Zato, gospoda moja, Vas svarim pred prvim usodepolnim korakom; ee j«1 enkrat storjen, tedaj ni več poti nazaj."
Priznati je treba*, da ima mister Kitchin nekoliko zgodovinskega spoznanja. Skozi vso zgodovino človeštva se vleče ena nit. in tn je napre-
dek. Včasi jo je hotel kdo speljati nazaj, včasi jo je mislil kdo pretrgati. Ali vse to je zaman. Zakon razvoja jo prede neprenehoma dalje iu dalje. Prav ima gentleman iz North Caroline: Danes se stori prvi korak, potem pride pa drugi iu tretji in tako dalje. Prvi j»* vedno težak. Na eni
strani je odpor prof5 prvemu koraki največji, ua drugi strani je pogum zanj najmanjši. Ali k^dar pride pravi čas, se mora storiti, pa naj velja, kar
hoče.
V eZdinjenih državah je prišel čas, da se stori kaj na polju socialne reforme. In naj se upirajo
Otroci so otroci.
te! >..«l>t. ivi j. oy s
vladajoči razredi, kolikor jih je volja, tej nujnosti se m* izognejo, kakor s«- ji niso izognile evropske države. Na oni strani oceana tudi niso storile kapitalistične vlade ničesar iz ljubezni do delavstva; kar so mu dale, so mu morale dati, in če se j«' kakšna reforma mirno izvršila, se je zgodilo le zato tako, k«*r so vladajoči spoznali, da se bo sieer izvršila nemirno.
V Ameriki je zakon o otroškem delu prvi korak na polju zveznega soeialnega /akonodajstva. Drugi koraki mu bodo morali slediti, ne le zato, k««r ne bo proti njim, kakor pravi Kitchin, noben pravni ugovor mogoč, ampak zaradi tega. k«*r so razmere močnejše od nazorov ko »grešnikov in senatorji'v.
Ker j a vedo nazadnjaki, kaj pomeni prvi korak, s»' ga boje in napenjajo vse moči, da bi ga preprečili. Se eno upanje jim je vstalo, in postavili so ga kot najmočnejšo postavko v svoje račune. To je vrhovir» zvezno sodišče.
Nič ni » Ameriki bolj nedemokratično kakor pravica, ki si jo lasté sodišča, da razveljavljajo zakone, češ da niso ustavni. Glavno načelo vsake resnične demokracije je to, da je volja ljudstva najvišji zakon v deželi. V Zedinjenih državah predstavlja ljudsko voljo parlament, kongres. Da je ne predstavlja prav, je krivo največ ljudstvu samo. ki voli kapitalistične zastopnike namesto svojih. Ali korektura teh razmer more in sine priti le od ljudstva samega. Ce pa ima katerokoli sodišče pravico, da uničuje parlamentove zaključke, tedaj je to kos avtekracije, ki se razlikuje od mouarhičnega absolutizma le v tem, da se postavlja v monarhiji ena oseba, pri nas pa ena institucija, nekoliko oseb, ki so slučajno vrhovni sodniki, nad parlament.
Kdor zasleduje delo vrhovnega sodišča na tem polju, se je pa že davno lahko prepričal, da m' vstane nikdar proti kakšnemu nazadnjaškemu zakonu, auipak vedno proti napr»>dku, posebno proti vsakemu socialnemu napredku. Zato upa-j<» tudi izkoriščevalci otrok na njeg»»vo pomoč.
Za sedaj poskušajo pač še v senatu. Poslanec Keating, ki j«' vložil dotični predlpg v kongres«, se boji, da se bo odigrala spletkarska igra. Na-sprotniki zakona se trudijo, da bi zavlekli razpravo v senatu, dokler ne pridej»» tam vojne pred-loge na dnevni red, in tedaj mislijo nastaviti vladi nož na prsi: Ali s»» položi zakon proti otrošk«'-iiiu »lelu v ropotarnico, ali pa bodo nasprotovali vojaškim zahtevam. In te»laj se lahko zgodi, da bo otroško varstvo žrtvovano utilitarističnemu patriotizmu.
Delavcem je priporočati, da naj imajo odprte oči. Lagali bi s»*, če bi ilejali, da more delavsko ljudstvo v Ameriki danes preprečiti take intrige. Za to ni dovolj organiziri a o, n»' dovolj zavedno, torej ne dovolj močno. AL' nauči s»' lahko mnogo ol» tej igri. In tedaj lu> tjiornlo spoznati, da ne pomaga nič »lruzega -kakor dramiti, poučavati «le-lavce, navajati jih, da čitajo in mislijo, in organizirati jih, tla si bodo mogli priboriti, česar jim kapitalizem ne »la.
Kn sam socialist s»'di v kongresu v Washing-tonu. V tem kapitalistični» buržva/nem parlamentu j»' to toliko kolikor kaplja v morju. In veti-»lar ponx'tii ta kaplja več kakor pogostoma v«-iiki demokratični ali rcpubličanski valovi. Kn sam zastopnik. Če bi bil to reprezentaiit katerekoli klik»' ali s»'kt»-, bi izginil v zbornici, ki s»- n»' bi niti zavedala. da ima takega čudnega gosta. Kdini socialist obrača neprenehoma pažnjo nase in sili kongivs, da se ha vi z njegovimi predlogi in zahtevami. In t»» j»* več, nego doseže včasi znatna manjšina v kakšnem parlamentu.
Kako si je to mogoče razlagati?
Meyer IjoikIoii je vsekakor sposoben politi-čar. Ce bi tam sedela kakšna lutka z napisom socialist', seveda ne bi mogla igrati noben»' vloge, vsaj nobene r»'sn»' ne. Poznamo take posamezniki' iz drugih zbornic; večinoma niso mogli postati nič »lruzega kakor neprostovoljni komičarji, klavni dotičnega parlament«.
To ne bo nikdar zadelo Meyer London«. Ali dobra glava tudi ne zadostuj«1, »la I i s«- mogla razlagati pozornost, ki jo uživa »«»lini socialistični poslanec v kongresu. Za to j»> tr»»ba *e kiij'druzcga. in to drug»» ima Meyer London: »lasen, veiik program in zastopstvo velikih interesov. Kadar vstane, j»- ž»' gotovo, »la bo govoril »» važnih rečeh.
Zastopniki drugih strank lahko sovražijo te reči, «nli rogati se jim ne morejo in omalovaževati jih ne morejo. Mogoč»» da bodo to in ono pokopali; ali ha viti se morajo z njegovimi predmeti, eno, stavno v k»»š pometati jih n»' morejo. Kajti vsakdo čuti, »la govori Meyer London v imenu in v inte-r»'su miljonov.
Kdini socialistični poslane»« j»» vest kongrir-sa, katere tam ni, d»»klcr so zastopniki kapitalizma sami med sabo.
Z»»p»'t j»> Meyer Lon Toti potrkal gospoili na prsi. Prijel jih je na mestu, ki je posebno koč-
ljivo. Kdinee v Washington«! znhteva zavarovanj»* za brezposelne delavce. Vložil j»> resolucij»», po kateri naj s»- imenuje komisija ¡»»'tih članov, »la preišče problem brezposelnost i in po»la »lo jesenskega zasedanja stvarne pr»'»ll«»g»' za zavarovanje »lelavcev, ki ostanejo brez svoj«' krivd»', bodisi vslcd gospodarske krize, bolezni, starosti ali pa drugih vzrokov brez <l»'la. Komisija naj bo sestavljena iz dveh delavskih iu d vrh podjetniških /a-stopnikov, predsednik naj bo pa zastopnik vladnega delovnega urada.
Poslanci kapitalističnih strank niso pričako-vali takega predloga, zlasti n»' ob sedanjem času. Saj imamo v »leželi takogvano pf«»speriteto. Nekatere municijske *ovarne s»» komaj dobile «lo volj delavcev; nekatere so zvišale plače »'»'lo brez stav k»», I»' da n»* izgube »lelavc»'v in svojih .»rofitov. Ali sodrug Mever London je pokazal, da j»' ta pro-speriteta čisto fiktivna, »la je veliko obratovanje le prehodno iu »la s»> je bati najhujšega kralia. kadar mine vojna in in' l»»> več ogromnih vojaških naročil i/. Kvrope.
Socialistični poslance je pokazal, da imamo v Ameriki vedno ogromno rezi'rvno armado «le-lavstva, ki j»' »Insc^la včasi število š»'stih »lo s«'d-tnih miljonov mol. Sedanja navidezna prosperi-teta je napihnjen nu-h. Skoraj vse j»' odvisno od vojne industrije. Pmljetj«, ki so prej služila »Iru-gim nsinenom, so se izpremenil« v tovjfrne z« »»-ražje ali strelivo. Premog s«- kopij«» za t»» tovarne. Železnice imajo v<*lik promet zaradi vojnega blaga. .feklariie »lelajo zaradi orožju» industrije. Ka »lar bo vojna k»»nčana, ne ostanejo le municijske tovarne br»»z naročil, ampak vsa ogromna industrija, ki j«» s tem v zvezi in ki živi s»'»laj od t»'ga. bo mahoma brez dela.
Kako v»'lik»' so bile krize leta 1!H)7 OH, pn leta 101*1.— 14, vemo približno. Vein»» »la so vrgle na miljone lju»li v dolgotrajno bedo, na tisoče pa v
ra pa
tako revščino, da sc nikdar več ne r»»šijo iz nje. Kak», velika bo k"iz¿ leta 1ÍM7—18 ali pa liHH 1!», n»' more nihče prerokovati, 1 <• trepetajc se je bati. »la bo tako velik« in strašna, kakor še no'-ena »l»»slt'j ne.
N»». vprašanje brezposelnosti so v Ameriki že večkrat študirali, tiuli »»I» lanski krizi. Iu če ne bi zahteval Loml»»n nič »lruzega, bi bilo t»» tak»» malo. da nt» bi delalo kapitalističnim zastopnikom lio-l»ene skrbi. Ali velika razlika med dosedanjimi študijam.! in Londonovo resolucijo je ta, !<« ne zahteva socialistični poslanec le preiskav»', ampak nalaga komisiji tudi, da mora podati kongresu do-loiVhe predloge, in ji predpisuje čas, kdaj so moto zgo»liti. Čez poletje lahko študira, v joseiii morajo biti gotovi predlogi v kongresu.
L»»ndonova resolucija zahteva zavarovanje za vsako vrsto brezposelnosti, obsega torej t »nIi to, za kar je v raznih drugih deželah vpeljano bolniško iu starostno zavarovanje. T»» s»' pravi: Njegova zaht»'va gr«» za tem, da stori Amerika vse, kar j»» doslej zamudila na polju socialnega zavarovanja.
Razum«' se, »la morajo za zavarovanje zoper brezposelnost vsle«l gospodarskih kriz veljati «Iru-gačna načela, kakor za bolniško in za starostno zavarovanje, ker so računski temelji drugačni. Ali vsekakor je z«»l<> koristm». «la j»' sodrug London prij«'l takoj vse tri panoge. Posebno koristmi pa j»', «la s«» j»» to zgo«lil<» v kongresu, kajti gotovo j«*, da ne dolrhn»» v Ameriki uspešnega socialnega za-kon»xlajatvs, dokler bo prepuščeno posameznim državam.
Z veliko v»čjim veseljem pa bi bilo mogoče govoriti o teh rečeh, ako n»4 bi bil s»»»lrug Mever London sani v kongresu in ako bi bilo ameriško delavstvo politično lak»» organizirano, »l*i bi lalik»» energično podprlo zahteve svojega poslanca v kongresu. Če bi zastopniki drugih strank videli
moč delavstva, bi vedeli, da ni šala upirati ;c zahtevam, kat«>r»» izrekajo socialistični poslanci v i-nienu miljonov, stoječih za svojimi glasni:.i in o«l-ločujočih pri volitvah. Politična organizacija — lo je v»*č kakor eoprmja.
I/ vojnih poročil znan«» l»clgijsko mesto Ypres je izginilo z zemlje. Kar ga j«' š«» bilo, s<» ga iz vojnih o/.irov podrli.--- Vse umotvore tega mesta so prenesli v Pariz. Yprés (Nemci ga imenujejo "Vpern") j«' bilo en«» zgo»lovinsko najznamenitejših nu'st v Helgiji, staro ž»» na»l lOOO l»'t. V sre«liyein v«'ku j«» t«ul cvetela obrtnost in v 12. sto-letju j«' štelo mest»» nad 200.000 prebivalcev t«'r j«» spadalo tedaj m«»d največja mesta na svetu. V dobi proevita in bogastva* so v Vprčsu zgradili prekrasn»» katedralo in se lepšo in»»nnmcntalno stavbo, svetovno znane tržnice za sukno. Hiranje mestajse j»' začelo let« 1584. Španci s«» mest»» os««iii mesecev oblegali in kuga j»' zahtevala mnogo žrtev. Od teilaj jf mesto vse. bolj nazadovalo in je imelo začetkom sedanje vojne samo š<» 17.000 prebivalcev.
V 7i>. bataljon kanadske vojske, ki je določen za službo v Kvropi, s«» sprejeli 1200 v Zedinjenih državah rojenih Američanov. Omenjeni bataljon j»» znan pod imenom "Ameriška b-gija. ' 1'rost«»-voljci so večinoma »losluženi vojaki ameriške armade iu mornarice, vmes j»« pa tu»li precej dezer-terjev, ki b«n|o na zahtevo ameriške vlade vrnjeni v Z«'dinjenc »Ir/.ave. 'H' lju»li mika vojna. Ne greti«» s»» bojevat za domovino, ampak zaradi b<»j«»-vanja. T»» pomeni, da »lobc kapitalisti š»> vedno lahko plajVnike, pripravljene, «la se bojujejo za tuje interese — tudi proti svojim »lomačim t»»va-rišem »lelaveem. — Dejstvo j»- vsekakor vre«lno premisleka , . .
Doslej je bilo baje vpoklicanih k vojakom 67,000 ruskih dijakov, od teh je padlo :i,700, ranjenih je 13,400; število pogrešanih še ni znano.
Iz Berna poročajo, da ho švicarske oblasti izgnale bivšega tajnika avstrijskega konzulata, Thausiga. Obdolžen je bil špijonaže.
Veletovarnarji čevljev obljubujejo podraže-nje obutal, ker se baje izvozi preveč usnja in uvaža premalo kož.
Holandski časopisi trdijo, da so dobili na Pruskem sedemnajstletni mladeniči ukaz, naj s«* takoj zglase za službo v deželni hrambi. Kdaj pridejo àestna jat letni na vrsto?
V Kanadi bodo baje rekrutirali celo brigado, približno 4000 mož, ki bo sestajala iz Amerikan-<!ev, ki žive zdaj v Kanadi. Ta brigada odide po končanem vežbanju z drugimi kanadskimi Tetami na evropska bojišča.
Pred kratkim j»' bil v Covilhi 6. kongres portugalska socialistične stranke. V parlamentu i-uia stranka dva zastopnika, Costa Junior in Manuel Jose da Silva. Njiju poročila je vzel zbor z odobravanjem na znanje. Poleg njiju sta bila še sodruga (Vznr Henrique in Xsvier Hogneira izvoljena v mednarodno socialistično tajništvo. Prihodnji zbor ima stranka I. li'17. v Coimbri.
Ouverner države New York Whitman je bil k svojim spremstvom lani na razstavi v Man Krau-ciseo. Sedaj je newyorSka centralna železnica predložila državi račun. Skupni stroški potova-nja v San Kraneiseo in nazaj znašajo 20.7(10 dolar-jev in sicer: Vozni listki 11.H27 dol.; Pullinanov voz ."»21.i dol.; vožnja skozi parke, v Salt Lake City .10 dol.; postrežba v jedilnem vozu ¡li»7N dol.; časopisi !».77 dol. — Zdi se, da niso gospodje prav preslabo potovali.
Ruska vlada je prepovedala uvoz vezanih knjig. To je storila zategadelj, ker se boji, tla bi 8e ne vtihotapili kakšni spisi, ki se tičejo svetovnega miru. Vsa društva, ki so se potegovala za mir, je ruska vlada razpustila. Najbrže se pa boji vlada tudi drugih knjig. Znanje ljudstva je nevarno gospodarjem.
Železniški promet med Nemčijo in Švico je
prekinjen. Nemške oblasti natančno preiščejo \ysakega potnika, ki pride preko meje. oziroma, ki je namenjen v Švico. Nemčija pravi, da potrebuje vse železnice za vojaške svrhe. Meja bo zaprta tri ali štiri tedne.
Nemški agenti, posebno ženske, kupujejo, kakor poročajo londonski listi iz »orna, velike množine masti in volne v Švici, hoteo kmalu vprašati švicarsko vlado, naj ji»n dovoli, da te predmete pošljejo v Nemčijo, kar je i laj prepovedano. Pravijo, da bo Nemčija prepovedali izvažati \ Švico premog, sladkor in sodo v slučaju, da so švicarska vlada ne bo hotela vdati.
Iz Budimpešte poročajo, da se je vršila pred vojnim sodiščem v Bukarešti» obravnava proti bivšemu rumunskemu vojaškemu atašeju v Parizu. Sodišče mu je dokazalo, da je dal več tajnih vojaških dokumentov na razpolago neki balkanski državi. — Vojaškega atašeja bodo najbr/e u strelili.—Ceinu su atašeji? Da špiouirajo. Kden špionira za, drugi pa proti, včasi po svojem nag nenju, včasi pa kakor bolje nese.
Švedski socijalisti so >zojavili sodrugu Meyer Londonu, zastopniku iz državo New York in edinemu soeijalistu v kongresu glede ua njegov minimi predlog, ki ga jr vložil v zbornici poslancev. V brzojavki pravijo švedski soeijalisti, da se popolnoma strinjajo z njegovo resolucijo, ki zn-litevu od predsednika Wilaona. da naj skliče kon-gr« s mvtiahiih narodov. ki bi ponudil bojuj^čiin se dr/avam svojo službo /a pogajanja.
r),
Predsednik Wilson j • prišel slednjič vendarle z barvo na dan. Ta jnik; države Ohio je dal dovoljenje, da sme tiskati na glasovnice njegovo i-
mo. Pismo, v katerem mu je dovolil, se glasi približno takole: "Kljub toniti, da ni moja volja še enkrat kandidirati za predsednika, vam dam vseeno dovoljenje, da natisnete na glasovnice tudi moje ime." ~ Kdor dovoljuje, da pride njegovo ime na balot, ne sme reči, da noče kandidirati. Kajti to j«' že kandidatura.
('rnovojniški obvezami letnika	v Avs-
triji so stopili v črnovojniško dolžnost s 1. januarjem 1916. To si» torej listi mladeniči, ki bodo v času 1. januarja do lil. decembra 1916. dopolnili IS. leto, to s»- pravi, s( daj sedemnajstletni fantje. 44- Ibtetne so vpoklicali pod orožje sredi januarja. Kak« r poroča uradni list. je ministrstvo odredilo, da ostanejo eriloVojniki, rojeni leta IS (jo., to je ol, oziroma 521etni moški, še tudi v 11H6. letu i>o<l črnovrtjniško obveznostjo.
Iz Bukurešta poročajo, «ln je povzročila eksplozija Škodovih tovarn pri Plznju veliko večjo škodo, kot se je začetkoma mislilo. Tristo osel» je izgubilo življenje, več sto jih je bilo pa ranjenih. Razdejanih je bilo tudi veliko topov, oblasti so prepričane, da eksplozija ni nastala slučajno. Avstrijske oblasti zaplenijo vsak avstrijski časopis, ki piše o tej zadevi.
Iz Honkonga je dospelo v London nekaj Angležev, ki temeljito poznajo razmere nc Kitajskem. Kekli so, da bosta iz sedanje Kitajske nastali najbrže dve republiki. —Juunšikaj ne bo mogel ničesar opraviti proti vstašem, katerih število od dne do dne narašča. Doslej se ni še vršila nobena odločilna bitka med vladnimi in vstaškimi četami, pač pa je bilo že več manjših spopadov.
I/. Soluna poročajo: Železnica, ki jo grade Nemci i/. Skoplja preko Kruseva do Bitolja, l»o
kmaJo končana. Nemški maršal Mackensen je in-špieiral bolgarske čete v Skoplju, in izjavil, da je ž njimi popolnoma zadovoljen. — V Avstriji ko-mandira Nemčija, na Bolgarskem tudi komandi* ra Nemčija. S jo močjo Avstrije, Bolgarske in Turčije bi Nemčija rn<la premagala zaveznike; če jih bo, se bo šele pok'izalo. Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo je pa že premagala.
List "Amsterdam Courant" piše, da izkazujejo pruski seznami izgub št v. 420. in 420. HM :»."»!> mrtvil», ranjenih in pogrešanih, seznami pru ^kih izgub št v. 410, in 4:',!». pa 18,34*. > mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Skupne pruske izgube navaja omenjeni' list v višini 2.377.378 mož. Nemškim vojnim izgubam je prišteti tudi Še 335 seznamov izgub virtemberških čet, 247 bavarskih seznamov. 24S saških, f>0 mornariških in rekaj seznamov izgub. ki se tičejo nemških častnikov in rezervnih lastnikov v turški službi.
KRIZ NA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA.
IV.
Oh ranem nedeljskem jutru se je napravila llanea k »naši i»a faro. Daleč je bilo še si»li.ee, ali po nebu je bila razlita tako žarka svetloba, da je lila celo v globel. Počasi se je dramila vas; praz-niško oblečene ženske so stoi>ale v klanec, kakor velike pisane rože so se svetile obleke na h.ihu.
Hanca je hodila hitro in je gledala v tla, pozdravljala je tiho in neprijazno, da bi se ji ne pridružile znanke.
"Kako se nosi!"
Polglasen smeh in šepetanje, llanea se ni ozrla in tudi ni poslušala. Srce ji je bilo polno žalostnih misli, resen je bil njen obraz.
Na hribu je čakal Mate; »»a rami je imel culo in v roki popotno palico. Pozdravila sta se molče, samo s kratkim pogledom in sta se napotila. Že je bila vas globoko jmhI njima, jutranja megla se je vzdignila iz globeli, solnce jo je prodiralo in trgalo. ,
Mate je zavzdihnil.
"Mislil sem, da bo slovo bolj veselo; nič mi ni lahko pri srcu. Kako je tebi, llanea?
"Tako sem želoln, «In bi šel v svet, zdaj pa bi rada, do ostaneš." "
"Da bi zdajle deževalo, nc šel bi več koraka naprej. Tako malo je pogu»»ia v meni, da bi mi zastavila pot ena sama kaplja dežja."
" "Pa je še dolga pot, Mate, ne smeš biti slaboten, ne sme te biti strah. Kn.j se ne spominjaš, kako si govoril časih?" "
"Ne vem — tako mi je, kakor da bi se bil od takrat zelo postaral. Ali pa je zato, ker se poslavljam od tebe. Upanje noče v si-oe."
" "Saj se ne poslavljaš za zmerom, in ko bi se poslavljal za zmerom, no pustila l>i te ttrani, Mate! Vrneš s«' in tedaj bo veliko veselje." ' • "Mislil sem prej in ko som tako mislil, je bilo vse lepo in jasno, kakor na dlani. Vsa prihod-
- SPISAL IVAN CANKAR.
nost je bila že ustvarjena, samo posee» In olio tirita. Zdaj sem posegel in kje ,je pri hodu j ostMegla je pred mano in strah ine je."
" "Bodi vesel, pa bo lepa tudi pot pre 1 tabo. Ko te vi«'\m tako ¿aloslriega, je težko tu«li meni . . ." "
Vrh hriba sta počivala. Kakor dolge bele halje, po grmovju, po smrekah »"azobešone, so se zibali v globeli ostanki meglo. Celo do vasi so že segali žarki pomladanskega jutra in svetilo se je jabolko na zvoniku.
"Kaj je to tisti kraj, ki sen» ga sovražilv Lep
1* • »i <ra.| je.
Mate je stal in je strmel navzdol, na čelu se mu je napravila globdkn guba.
"Veliko sem doživel prijaznega tu doli; spominjam se šele zdaj, ko je minilo zdavnaj in se več ne pov r»ie . . . Tam glej, je naša hiša ; sveti se, kakor da je bila snoči pobeljena. Kaj ne vidiš ali ne stoji nekdo na pragu?"
" "Nikogar ni." "
"Pa se mi je zdelo, da jo stala ženska na pragu, žensko z belim predpasnikom ..."
" "Ali se nisi nič poslovil." " „
"Srečal sem mater v veži, pa se ni oz «'I a in tako sem molčal tudi jaz. Kad bi se bil poslovil od mat re. pogledal sem še skozi okno in sem šol dvakrat mimo; pa se ni ozrla . . . Samo od psa sem se poslovil iu spremil me je do kozolca."
Raztrgal, razpršil se jo zadnji kos megle, bele cunje so Švignile preko hriba in so se raztopil'* v solricu. V globeli se je zasvetila bela pot ; vila se jo iz vasi navzdol iu na oni strani spet strmo v hrib.
"Ali poznaš tisto pot, Hnnca? Kdo ve, čr bosa še kdaj hodila tod ... o mraku, ko bodo sijale zvezdo ..."
" "Še bolj vesela, Mote — kadar se povr-
Soeializem ne zahteva le dobro srce, ampak še bolj znanju, mnogo znanja.
Manfred Weiss je jako /.nun vojni liferant v Budimpešti. Da ne bi pozabil na lope dobičke, ki mu jih je naklonila sedanja vojna, si je kupil "mal spomin." Kupil je posestvo grofa Lad. Kurolyju, ki obsegu 10.000 oral. Ker je ravno sedaj bavarski kralj kupil od grofa Batthyanvja posestvo in plačal oral zemljo po LUK) kron, smemo pač računati, da je Weiss plačal oral vsaj po 1000 K ill ga torej posestvo stane deset »niljonov kron. Pred L"» leti je bil Manfied Weiss še prav neznaten človek. Da, vojna je lahko koristna reč!
Packard Motor Car Co. v .Detroitu je izjavila, da bodo doslej pri zboljšanju plače in pri napredovanju vpostevani le rojeni ali naturalizirani državljani. Kapitalistično časopisje jo polno hvale zaradi patriotizma detroit*ke družbe. Nam se zdi tu patriotizem zelo dvomljiv, in iz tvrdkine izjave čitamo le to, «In hoče pod plaščem patriotizma še bolj izkoriščati tiste delavec, ki še nyo državljani iu ki nemara zaradi prekratkega časa še niso »»»ogli postati državljani. Co bodo državljani, pa magari tukaj rojeni Američani preveč neubogljivi, ji bodo " groetihorui" še vedno ljubši.
Iz Švice prihajajo vesti, ki naznanjajo, da sta v južni Nemčiji propadla dva velika nemška bančna zavoda, od katerih ima eden baje kakih 12').000 noo dolarjev oovr/.m»i»ti. Švicarski in angleški trgovski krogi so mnenja, da je to le začetek poloma še drugih veliki!» nemških bank in drugih zavodov, in sicer kot posledica popolnega uničenja nemškega izvoza in pa padanju cen nemškega denarja.
Senator McCumber iz North Dukote je vložil predhig, po katerem »inj l»i s»- ameriškim preži den tom zagotovila penzija, kadar izstopijo iz službe. Taki predlogi se rodno ponavljajo. Prod štirimi leti so hoteli velekapita^isti i/ svojih sredstev ustanoviti fond za take ponzije, da l>i imeli predsednike še bolj na vrvici. Wilson»» se ravno ni bati, da bol stradal, če nO d««l»i pen/ije, ka.jt: njegova zenitov je bila baje iiiatorijajno precej ugodna. Ali ker se senatorji toliko brigajo za pro-zidentsko ponzijo, smo radovedni, kdaj prido v kongres zakon, ki prinese delavcem starostno zavarovanje. Navadno je delavska starost bolj mračna kakor predsedniška.
Strankino vodstvo socialne demokracije v Nemčiji jo sklenilo, da bo izdajalo vsak teden o-krožuico, v katerih so bo pojasnjevalo stališče strankinega vodstva z ozirom na posamezne do-godke. To je bilo sklenjeno, ker se je doslej priznavam» centralno strankino gi^lo "Vor-waerts" postavilo na stran manjšine in nastopa proti strankinemu vodstvu. .Mod večino državno-z bo rs k e ga kluba in " Vorvvaertsom " so jo že davni» opazovalo nasprotje, in zadnji korak strankinega vodstva je bil le vprašanje časa. Ali če inore Vorvvaerts pisati v zmislu manjšim1, večina pa no mori' izdajati svojega lista, ampak se mora o-mejiti na tedenske okrožnice, bi so že po ten» skoraj lahko sklepalo, da je pravzaprav večina v manjšini, manjšina pa v večini.
Dr. (Voile L. < 1 roil, edina v Ameriki rojena državljanka, ki se je rešila z ' Ancone torpedi-' ranega italijanskega parnima, jo vložila v \\ ush-
neš . . . Tan» te bom čakala in lepo bodo sijale zvezde."
"Nič ni upanja v meni; toliko sem imel vesolja, pa uiti kosen več. Kakor da jo prišel nekdo ponoči ter me oropal, ko sem spal . . . Ne, llanea, bolje bi.bilo, da bi so poslavljala v dežju in blatu. Morda mi je težko, ker je solnce preveč svetlo ..."
" "Poglej na ono stran, Mate!" Vsa goreča, v pomladanskem solneu vriskajoča je ležala pred njima pisana, valovita pokrajina: polje, travniki, bolmi, zadc.j v megleni da 1 ja vi gozdovi, visok, tejnon zid. Sredi polja in sredi vrtov fara, vsa bela in pi-azniška ; daleč preko holmov, po vaseh in travnikih se jo oziral svet'i stolp sv. Lenarta. Alate jo glodal in lica so mu rdela. Samo enkrat se jo Še ozrl proti globeli, >iroko je zamahnil z roko. "Zbogom!" Nato se je okrenil in je stopil hitro, I lauco je prijel za roko. "Hitiva!"
""Lepo je tam doli, tudi jaz bi Šla s teboj . . "
"No misli, da ostaneš sama. Pridem pote in bolj veselo se bova poslavljala tedaj.
llanca mu j'1 pogledala v obraz: lica so mu bila zardela i»i rdečica je ostala, bila je zmerom žurnojša. in ogenj se jo bil »»žgal v oeoh.
"Lahko mi jo zdaj; ta pokrajina, glej, jo v mojem srcu; r.nsmojali\ se mi je prijazno, kakor da bi so ti zasmejala, llanca . . . Velik jo svet in len; no moro se mi-Zgoditi drugega, kakor da sen» bos in lačen, toga p« sen» navajen. " "Tako bi mislil zmerom, Mate! "I)al»i tako mislil! Vsa moja nesreča je, da sen» velik omabljivoe; ne zaupam monh zato ne, ker no zaupam drugim . . . Kh, in potna »no jo mladost, mnogo sem doživel hudega . . . Kakšna mladost je bila to, llanea! . . . Nn, Bog z njo . . . drugače bo zdaj! Olej. kako lepo. sije sol neo, ves gozd je propletlo, ves zrak ga je poln, kakor bela reka lijo dol . . . Hauen, vse bo drugače zdaj!"
' Tudi «na jo zardela v lien, ruta ji ,ie bila nadl.i za vrat, lasje so se ji igrali na čelu in vesele so
ingtonu tožbo za >M20,000 odškodnine. Od av-striske vlade zahteva $100,000, od Zedinjenih držav pu $20,000, vštevši »>5000 gotovine, katero svo« to pravi, da je iaguhila, ko si» je potopil puruik. Dr. Ceeile Ureil hoče iti na uvdieneo k predsedniku Wilsonu. Rekla je, da bo poskušala doseči svoje zahtevo uu tak način, da bo tudi drugim ponesrečencem olajšana pot za dosego odškodnin v slučajih, ki jih farni i»e morejo odvrniti.
V ogrskih krogih v Ameriki ho izvedeli, da je bila ustreljena kot angleška špionka v Budimpešti znana lepotica in igralka Sari PetraN, ki je nastopala preti vojno tudi v gledališčih v Londonu iih Angleškem: Poročila, ki so dospela kciiiluij. zatrjujejo, du je bila obsojeni» un smït od vojnega sodišča, ki ji je baje dokazalo, da je od avstro-ogr-skih častnikov izvabljala vojaške skrivnosti ter jih pošiljala na Angl-ško. Oblasti so zaplenile pisma, ki jih je hotela » tihotapiti čez mejo in ki so obsegala baje mnogo obtežilnega »nuterijalu proti njej. Dokler ni bila ustreljena, se »»iti v javnosti vedelo ni, du je sploh v zaporu. Sari Pet ras je bila znana kot dobra igralka in iz odlične ogrsko družim*. To ustrel je van jo žensk jo tudi tak krasen plod moderne vojne kulture.
Avstrijska premodra in prepravična vlada je lani prepovedala belo-modro-rdeče zastave, oziroma vse zastavo, trakove, znake itd., na katerih so to tri barve v kakršnikoli v»'sti. To se j** zgodilo kajpada pod pretvezo, da .ji* belo-inodro-rdeča zastava srbska, črnogorska iu ruska, torej Avstriji "sovražna." Odkod so jo platno naenkrat taki» izpremenilo. da je dobilo čuvstvo, brez katerega je sovraštvo nemogočo, ve najbrže le dunajska dvorna fantazija. Četudi je zastava le simbol, je ta ukaz vendar značilen, kajti s simboli, z znamenji,» s«- izražajo čuvstva in misli. Zatorej je bil nvstroturški ferma u tudi infamen. Kajti vzel je pravice avstrijskim narodom. Slovenska zastava je belo-modro-rdeča»; ampak tudi oficielna zastava kranjsko dežele je taka. C rodna zastava Hrvaške in Slavonijo kakor tudi zastava hrvaškega naroda je rdeče-belo-modra. . Vso to je zdaj prepovedano. Da jo namen naravnost protislovenski, gerinanizatoričen in »»»adjarizatoričen, nam potrjuje sledeče: Italijanska zastava jo rdečo-helo zelena. Kavno to barve so tudi v madjnrski zastavi. Nikjer pa nismo čitali. da bi bila na-Ogr-skem taka zastava prepovedana. Narobe. Vpeljali so jo celo v armado. Ncglede na tendenco jo pa ta reč žalostno izpričevalo cos. kr. slaboumnosti. In bebavost ne more poroditi nič druzega kakor zopet bebavost in smešnost. Ta se kaže. N. pr. : Tovarna za v/igaliee "llolios" v Bu-»Ijejovioah jo dobavljala vžigalice /¿t neko srbsko društvo v monarhiji. Škatl.jice so bile opremljene z rdoče-modro-belo trobojnico. Ko je. češko namestništvo prepovedalo izdiTovanje trobojnic, si je tovarna, da se i/ovie- stroškom, ki nastali vslod uničenja že opremljenih škatljie, pomagala na ta način, da jo nleèe-modro-belo troboj»»ieo prelepila z belim papirjem. Okrožno sodišče v C. Itudjojovieah je tako pi'eîepljone škatljieo kon-fisciralo, ker vzbujajo navzlic prob'pljenju "dejanski stan zločina rušenja javnega miru v smislu paragrafu (»."». .kaz. zak."
■ Tako se vkljub vsem "slavnim zmagam" komaj še gagajoča Avstrija "rešuje" s škatljicani» za vžigalice. Samo s škatljieami; kajti toliko lu-ei, kolikor bi je dala vsebina škatljie, že davno nima.
bile oči. Mate jo iztegnil roke, položil jih na njene rame in jo gledal začudert.
"Kako si lepa, llanea! Pomisli, nikoli še mi ni prišlo na pamet, da si lepa. in vendar som te imel rad ..."
Nasmehnila se jo in vsa kri ji je zaplala v licih, pri sreu pa ji je bilo blago.
"Zdaj šele sem te .ugledal, ko so poslavljam — samo zato pač,- ker se poslavljam in ker mi bo t ex K' o po tebi . . . Tudi «¿lobel jo bila dano ;»rvi-kva! lopa in ne bo nrkoli več ; samo v mojem srcu bo o t.tla, kakor je bila «lauvs... Uad bi, Hnu-cf!, bi šla z mano . . . tako bi bilo z mano' vso, kar je bilo lepega, in prijaznega v mo.ii mladosti in tam v tih» globeli ...
• " " Vrneš so ..." "'
" Ali daleč je prihodnost. . ."
Klanec se je izlil v široko belo eesto. na o-bob straneh so evetli kostanji. Že se jo sv<ti! iz/.r» vrta boji farovž. Mate se je zamislil in je strnil obrvi.
"No, bilo je!"
Toda šla nista mimo farovža in tudi no po veliki eesti mimo gosposkih hiš; krenila Ma na bližnjico, naravnost preko polja, mimo skodnjev in kozoleov. Pot so je pričela kmalu spet zlngoms spon jat i y klanoo, fara je bila za njima, le so o-sa ml jene. nizke kočo so bile raztresene po brdu in časih ju je srečala stara, sključena ženska, ki je z molkom in molitvenikom v roki hitela v cerkev. Pogledala je zlovoljno izpod obrvi, postala je š» morda, gledala za njima ter stresla z '?!avn.
"Otroku sta še - - Bog jima greli odpusti!"
Na fari-je zazvonilo z velikim zvonom; p-kli-ealo jo Hanco.
"Zdaj jo pnč treba, da so vrneš ..."
Pot jo vodila v gozd: že je šumelo pred njima, visoko se je vzdigni temni zid.
"Pisal ti bom, llanea . . ."
Olas mu je bil hripav, grlo so mu jo bilo vtis-
nilo.
"Zvor ilo je šolo drugikrat, do gozda pojdevt s tabo."
(Dalje prihodnjič.)
1» It O L K T A It E C
Avstr, Slovensko
U*taaovl¿«(u> IK. j*t»uv»rj»
mL
Bol, Pod. Društvc
lakorporir.no 24. f.bruvu 1»j3 v «Iriftvl K ar k«t
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MRATIN OBERŽAN, Box 72, K. Minoral, Kan«. Podpreds.: JOHN (10RSEK,Box 17\ Radley, Kana. Tajnik : JOHN ČBftNB, Box 4, Breezy Hül, Mulberry, Kaaa Blagajnik: KRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar : LOUIS BREZNIK AR, L. Box 33, ïYoutenae, Kama
NADZORNIKI: PONQRAC JURSE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK ST I (JIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin. Kans.
Pomožni odbor: . ♦
WILLIAM IIROMKK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. Bprejv^mna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vse denarne nošiljatvc pa gl blagajniku.
Pueblo, Colo.
("e posluša človek pogovore tukajšnjih Slovencev, sliši včasi vražje čudne reči. "Kaj nam hoče unija.' Kaj socializem? To ni vse skupaj nič proti Roekefeller-jn. To je res "g»od" človek. ' Tako sem jih nekoč slišal govoriti.
Nisem ravno radoveden človek, in tudi vem, kdo in kaj *!<• *ftocke-fellcr in tukajšnja C. F. and I. C. Pa sem \ sceno |*>s»»gel vmes in vprašal, kaj da Je tako krasnega
Debelo so ni« j še ne veš, da bomo imeli vork" volitve !"
"Kakšne volitve.'" sem vpraševal dalje. dobro vedoč. da ne bo nič koristnega.
"Kaj ti še nilič ni povedal, kako je Rockefeller good '! " se je oni
»ogledali, "Kaj delavstvo: v "stil
zopet posmehljiv) odrezal proti
meni. ter mi začel razlagati. «la bo izvolil \sak oddelek po več. nadzornikov, da bodo delavci sedaj brez skrbi, da jih ne bo mogel noben delovodja'odsloviti, tla ne bo vt • toliko n«->i'.T. pri katerih se toliko ljudi pobilo ali celo ubilo itd. Vse to bodo poskrbeli ti. ki jih bomo izvolili . - Pa :e nič ne veš.'" je zopet ponovil, "pa pi'0-viš, da si socialist in si tako smart!" [
Dobro vedoč. s kom imam opraviti. s» ni šel domov, pa sem jili obžaloval, ker jim je dosti zopet nekoliko pe^ka > oéi, pa s * že lah ko r njimi pl«-e. kakor se hoče. No, pa ne sodimo | rehitro. Poča-kajmo malo. da se bomo prepriča-' kji m0(|rijano li, če si« Kockefeller iti < \ F. and | I. C. res tako "good". K;ir se •mene tiče. -e bojim, da bomo čakali in čakali, pa da bomo doeakali — kaj ? UevVino t ?■ b ,|o, kakršno imamo dane*. Iu to bomo delavci imeli tolik«» časa, dokler bomo pričal-ovali m nUjenja i" miloščine od takih gospodov, kakršni so Roekefelb r, Morgan, Schwab. Carnegie in drugih, ki so si v^i o-ltaki, kadar gr<i za izkoriščanje nas dela\ c >v. Tako .ie bilo, preden je popotoval Rockefeller po Coloradi, tako je sedaj in tako '»o.
Delavci in delavke! Cas je že. da se zbudimo iz. večnega spanja, ki nam bolj škoduje kpkor navedeni gospodje. Pottiencajmo si oči, pa začnimo sami spregleduva-ti, in videli bomo toliko, da na ni ne bo dalo miru in bomo začeli drairtiti še tiste, ki spe še trdnejše spanje.
''Kako začeti? Kdo naj začne'" se bo morda vprašal ta ali oni i/, med čitateljev. Na to Vam o Igo varjam najprej: Berite Proletar* ca! Preberite vse! Ravno tisto kar nekateri najrajši preskačejo, navadno najbolj važno. In ka
mnogo, koristnega in poučnega. Ako l>i sc delavc i malo bolje zanimali za take shode, kakor se, bi veliko hitreje izginil sedanji kapitalistični sistem in toliko hitreje bi ga nadomestil socializem.
Sodrugi, bodimo odkritosrčni in priznajmo si, da je naša krivda, ker nismo dovolj stanovitni in ne agitiramo dovolj. Sodrugi in somišljeniki, deliijnto in <-' gi t i i*a j i ti o in dokažinio, da je v socialističnih organizacijah edina moč. katero je mogoče doseči tisto, kar reši (>dpra\o kapitalistič-nih verig in socialistično svobodo, katere pa ne moremo doseči brez agitacije in izobrazbe.
Omeniti moram, da je tukaj v Puebli mnogo takozvanih "sem-soiialistov." Kar mrgoli jih tukaj. in ndjbrže jih tudi drugod ne primanjkuje. Pri bari jih je slišati: "Prokleti t'ar, k .... r. lenuh, slepar : take in š<» o* tlldnejšc reči kar trče po zraku . Ce ga pa spravam, zakaj ne gre po aineri-■ ko državljansko j letvico, n>i pa j odgovori, da je nima kaj rabiti.
Drugi zopet milo vzdihujejo: "'< Mt. da !>i bil soeiali «m ! (Mi. da so !_; lit I .(• ta ko z;i 'iti!" (jih pa povabim, da naj vstopijo v klub, nu |>a odgovarjajo, da bo ----- socializem vseeno prišel, .laz sem pa jM'epfi• ■.".ii, da • ne piinaga.jo r kletve in nesramne besede, še manj pa zdihljaji; z vsem tem se ne zboljšajo delavske razmere. S soc. po/.dra vont
Anton Oblak.
( < »p. nr. : Tudi mi poznamo taki znajo pripove- pridemo naj rej
moč do njega. Oni so njegovi na mest ni ki na zemlji iu ga zastopa jo. Zakaj ne izposlujejo oni pri
njem čudeža, ki ga je toliko časa pričakovalo ua miljone ljudi!
Ne, čudeža ni in noben Bog ne posega v naše življenje na tem svetu. Noben Bog ne poseže v evropsko klavnico. Tam se ne vrši božja volja, ampak volja kraljev, kajzerjev, cesarjev, Kruppova volja in. volja vojašk:h lifcrantov, ki si delajo miljone ob prelivanju krvi. Vse farško posredovanje pri Bogu pa ne zaleže nič, niti en njih, očenaš ni bil uslišan.
Tukaj se pokazujc tudi najsle-pejšemu, da so popi čisto navadni ljudje brez vsake nadnaravne mo či. Pa vendar naj jim ljudstvo nosi denarja in denarja, ker si prisvajajo moč, da odpirajo nebesa iu pekel. In tako so oholi, da izdajajo še tisto, kar je njihova dolžnost, za milost. Na svoja ušesa sem ga slišal v starem kraju, ko jo je rezal: "Ce hočem, krstim, ali ]>a ne; če hočem, poročim, ali j a ite; če hočem, spovcdujetii, ali pa ne; če hočem, ntašujem, ali pa ne.
Tudi tukaj na Biwabiku jih je takih, ki trobijo v farški rog in hodijo s farjem pobirat za cerkev Zakaj se ne bi «ešli dva ali trije ki bi sli pobirat za svoje domovanje. kar bi bilo bolj potrebno?
Tovariši delav.ci. moje mnenje je, da si ustanovimo socialističen klub iu ga postavimo na tako podlago. da ga peklenska vrata ne bo do premagala.
Naj delavec vendar tnalo premisli, kako se mu godi. Iz vsega svetega pisma velja zanj najbolj beseda: " V potu svojega obraza si boš služil svoj vsakdanji kruh." Da, če je res kaj tega vsakdanjega kruha, teda i je prislužen še hitj*«* kakor v potil svojega obra za. Kolikokrat teče zraven tudi kri! In če se hočeš potiti, ni odvisno od tvoje dobre volje in prid meti. da • ¿»i zaslužiš vsakdanji kruh. Če zapro kapitalisti jame in tovarne, pa ti vsa pridnost in delavnost nič ne pomaga. Ce si pa i star in obrabljen, te pa itak apode in tudi noben Bog ti ne da zaslužka in kruha.
Premisli, delavec! Ali se ti ne zasviti, da bi bilo vse drugače, a ko bi ljudstvo samo kontroliralo jame in tovarne in železnice in vse, kar služi delu? To hočejo so eialisti in to je edina rešitev za delavstvo. Zato je treba. da s< pridružimo socialistični stranki in ii s svojimi glf.sovi pomagamo d« zmage. Za to pa potrebujemo or ganizaei.je. Še enkrat kličem: C-stauovimo si socialističen klub, ne hodi no zanikrnejši od rojakov v drugih naselbinah!
Kdor s,, strinja z menoj, naj pride k meni in naj mi to pové. Ce nas je le pet. si lahko ustanovimo klub; in če ga imamo enkrat ustanovljenega, bomo že skrbeli, dn
Steelton, Pa.
Tukaj se dela s polno paro noč-indaii vsled ogromnih vojnih na ročil; izdelava se smrt za evropski proletariat, in skoraj hi se lahko reklo, da tudi za ameriški proletariat, ker je tudi tukaj utilitaristični zmaj začel dvigati svojo glavo.
V tem mestu je okrog 6000 de lavcev, in njih večina so po sedanjem sistemu izgnanci s slovanskega juga.
Dela se po 12 ur na dan, plača je zanikrna iu delovni pogoji so sramotni, tako da se popolnoma vjemajo s sedanjo buržvazno-ka-pitalistično družbo. Povrh vsega je pa še to: Večina imenovanih re-vežev, zavedenih ljudskih bitij, ne zna niti tistih minut prostega časa, ki jim ostane po težkem delu. porabiti, da poiščejo pot in način, kako bi sc rešili kapitalističnega jarma; ali jih najdeš po krčmah ali pa po drugih krajih, kjer jih lic bi bilo treba, poslužujejo se do ticčili fraz o domovinah, o slavni veliki Rusiji, o mogočni Nemčiji o hrabri Avstriji itd., pa ne mislijo na svoje tukajšnje težko življenje, ki ga čutijo na lastni koži.
Toda človek spi, pa se vendar enkrat zbudi. Tudi mi smo se zdramili, vstali na noge, se potrudili, in storili, kar smo mogli za izobrazbo in prosveto.
Posrečilo se nam je, da smo pridobili precejšnje število za ustanovitev Jugoslovanske delavske čitalnice v tem mestu. Naš namen je, da zberemo na ta način jugo slovanske delavce v tej naselbini, da jih navajamo na pri jat življenje z drugimi delav napravimo sposobne za borbo ti krivicam sedanjega družabnega reda.
Sodrugi in tovariši delav naselbini, pridružite sc delujte z nami na polju izobrazbe, za svojo korist rist človeštva. Vsak» delavec in vsaka delavka brez razlike narodnosti in vere lahko postane član čitalnice.
Novi člani se lahko oglašajo vsako nedeljo od 7. do 10. zvečer v prostorih čitalnice, 702 S. 3rd St. (Bear). Vstop v čitalnico je do voljei tudi nečlanom.
S soc. pozdravom
za odbor Jugoslovanske delavske čitalnice J. Mraovie-Korkut, tajnik.
Vsem lepo zahvalim v imenu tu- pa želim veliko novih sobojevni-kajšnjega Socijalnega kluba, po- j kov.
scbmr hermijiijskiin dekletom, ker so bile tako delavne pri kolektanju oziroma prodajanju siuotk. Pozdravljam vse zavedne delavce. Tebi, Proletarec,
Louis Britz, član kluba št. 63.
Vera je dobra kar se ve.
ce je veruje,


Vabilo!
Vse Slovence vabimo na veselico,
katero j riredi
Slov. Izob. Dr. "Vihar" v Dunlo, Pa.
DNE 4. MARCA T. L.
Na programu hode ples, petje tor igra V Vaš k* skopuh" v treh dejanjih.
(iodho izvajajo »lov. tamburaAi iz Franklin Conemnugh, I'a. . Pričetek veselice bode ob 6. zvečer v Slov. Izob. Domu.
Onjeae rojake ter rojakinje iz Dunlo in okolice uljudno \ubimo, <la so te priredit ve. blagovolijo vdeležiti.
VSTOPNINA ZA MOAKK JK 50e. - I »A M K SO I* H OST E VSTOPNINE.
Za točno postrežbo iu dober prigrizek bode 3krbljcuo.
ODBOR.

VABILO NA VESELICO,
katero priredi
Slov. Pevsko Dr. "Zarja" v Nokomis, III.
DNE 1. MARCA V PROSTORI» T. IIUBENY, COALTON,
S PKTJEM IN PLKSOM Veselica se začne ob 8. zvečer in traja do 1. popolnoči.
1/ljudno vabimo vse rojake tu in v okolici, da >p veselice udeleže. Vstopnina $1.00. — Dame Vstopnine prosto.
ODBOR.
......
1
Igrala bode izvrstna slovenska godba iz Tom's Run.
VSTOPNINA ZA MOŠKE 50c. DAME SO VSTOPNINE PROSTE.	ZAČETEK TOČNNO OB 7. URI ZVEČER.
Člani in članice društva plačajo po 50c v društveno blagajno, akoravno se veselice ne udeleže.
Najuljudnejše vabimo vsa društva in vse slovensko občinstvo iz te okolice, da se mnogoštevilno veselicč udeleže.
ODBOR.
ÍXXXX^XXXXVXVXXXXXXXXVVXAXXXVVXXXVXXVVVNXV XXXXXXXXXXXXV
dovati, da bo socializem vseeno prišel, če so oni organizirani ali pa ne. Včasi >,e kdo izmed njih celo "znanstveno" maskira. Socializem j*es uči, da se mora. kitpita-I i zetu, če pride neoviran do najvišjega vrhunca, sesuti, prekucniti kakor piramida, ki je postavljena na špieo. Ampak če hoče mo, <la pride na mesto kapitalizma socializem,, morajo to ljudje naredit i. Socializem ni fatalizem: Socializem je delo in boj.)
je
dvakrat
dar ga | recitate, rajši kakor nobenkrnt, pot-n» ga dajtr tovarišu, na i ga se on čitn. In taka naprej.
Drugič: Prihajajte vsi na seje socialističnega kluba, ki se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Tam dobi človek obnrncj-e «►b/.orje in boljši pojm o socializmu.
• Kavno pred kratkim je prire dil tukajšnji socialistični klub shod, na katerem se je slišalo
Bivvabik, Minn.
Cenjeni sodrug urednik'
Pred par leti sem smatral list "Proletarea" za največjega sovražnika, tako da bi ga bil vpričo urednika raztrgal. Danes mi je "Proletarec" največji prijatelj. Takrat sem bil naročen na A. S..
N. itd. Večina teh lislo\ ,j< na pnpovski podlagi iu p'i nino ^ilt so popi uredniki, torej ljud je. ki tiče: Daj denarja, če hočeš biti izveličan; prineai denarja, č« si kiftnličau; daj za Cerkev, dn prideš v nebesa, saj ti bo llog povrnil. *
Zakaj ni Bog danes več takt mogočen, kakor je bil pred par ti soč leti.' Zakaj ne stori danes ču de/a v Evropi ? Kaj ni grozota vseli grozot, kar se danes tam go di? Žena plaka za možem: otrot za očetom, starši za sitrom. Bog zakaj se ne usmiliš? Stori čudež kakor si jih baje delal takrat, ko jih »ni nismo videli !
Farji pravijo, da je Bog -c dandanes tisti, ki je bil ob začetku sveta in da imajo oni največjo
Delovne razmere so sedaj dosti boljše, kot so bile. Zaslužek je pa vendar tako pičel, da se človek komaj pošteno preživi. Se tisto car zasluži, mu trgajo in najrajši bi vse sami imeli.
Želel bi, tla bi " Proletarec Kmalu postal dnevnik in da bi se čital v vsaki delavski hiši. To bi bilo' prav lahko mogoče, ako bi se slovenski delavci postavili na sta "e: Vsi za enega, eden za vse. S socialističnim pozdravom Josip llahjan.
Anderson, Ind.
Cenjeni urednik Proletarea!
Skoraj gotovo še niste tiskali uobj'n+*ga dopisa iz te naselbine in noben, slovenski lisi sploh še ui i dopisa odtod. Prvi je nas
m«
Proletarec" omenil, da nas živi tukaj nekaj Slovencev. Delavskih razmer ne bom na široko opisaval ki r so dovol j slabe. Tukaj je mav-rn, ki jo skoraj vsakdo pozna: A merieim Steel Trust. Pri tej mav-ri sva zaposlena dva Slovenca in delava v /ičarui. Drugi so zaposleni \ livarni Lahew Co. Delo precej težko dobi. posebno če ni človek izučen za tak posel.
Tistim, ki iili take reči zanimajo, še povem, da sta tukaj dve evi t lici, nas pa nekoliko prav zrelih. ki se borimo za srečo. Obiskujemo jili prav pridno, ali kdo jih bo ubral, je drugo vprašanje. Jaz sem že obupal, ker sem le pri zadnjih in pomagati si ne morem.a
Pozdrav vsem zavednim sodru gom
Louia Zakraj^ek.
Herminie N. 2, Pa.
Cenjeni sodrug urednik!
Na željo tukajšnih sodrugov Kluba Jug. Soc. Zveze št. 63. se je sklical shod dne 13. februarja v Slov. Del. Domu na Herminie N. 1. Pa. Kljub slabemu vremenu in hudi zimi je bila udeležba zelo velika. Na shodu je govoril sodrug Ktbin Kristan iz Chicago ¡n sil'er o resnično potrebni in pomenljivi Jug. Ameriški Akademiji.
Poslušalci tega shoda so govorniku odobravali z burnim aplavzom. Sodrug Kristan je v svojem jedrnatem govoru dokazal, kako potrebna je Jug. Ameriška Akademija. in kako bogata bi bila iz I« > nje izobrazba. Dokazal je Kristan da prinese ta organizacija lahko velike koristi, in sedaj gre za to. da bo treba veliko agitacije in tlela, da pride stvar na pravi tir. Torej cenjeni sodrugi, bratje in sestre delavci, stopimo v vrste in agitirajmo. da se koristna stvar čim prej uresniči in da ne bodo naši potomci rekli, da nismo ni«' napredovali. Sodrug Kristan nam je dovolj jasno pokazati pomen Jugoslov. Akademije, odvisno je pa od nas, da se ustanovi in «la lahko začne delati. Ravno sedaj se veliko piše. tudi v («lasiltt S. N. P. J. o Jug. Akademiji in nekateri nekaj nasprotujejo, češ da poj de Akademija na rakovo pot ta ko kakor na primer Slov. liga ali zavetišče. Tisti, ki tako govore, mislijo nekoliko premalo. Na shodu smo slišali, in kdor je hotel, je tudi lahko v Proletareu čital. kakšen namen ima Akademija, (lovornik je naglašal. «la je nalo ga.težka; ampak nemogoča ni. Težave se z. delom lahko premagajo, le fantazije se ne dajo tires ničiti. Akademija hoče zidati na trdnih tleh. pa ne v oblakih. To kar je na primer li«>t«'la Liga, ni bilo v naših močeh, zato tudi ni mogla doživeti nič druzega kakor finsko. Kar hoče Akademija, je
Petletnica.
Društvo "Mladi Slovence" štev. 42 S. D. P. Z. v Oglesbvv 111.. priredi veselico na pustno soboto, to j«' 4. marca t. 1. 4. marca t. 1., v proslavo in spomin svojega petletnega obstanka. Veselica bode v Samolajtovi dvorani. Začetek ob 2. popoldan. Igrala bode slovenska godba iz Oglesl>y, 111. Žrebali se bodo
krasni dobitki. Šaljiva pošta. Govori ob 8. zvečer. Rojake in rojakinje iz Oglesbv, La Salle in okolice uljudno vabimo, da nas mnogobrojno posete.
Za dobro postrežbo bo skrbel	VESELIČNI ODBOR.
VABILO 5
na plesno in zabavno veselico, katero priredi društvo "Zavedni Slovenec" štev. 4 S. 1). P. Z. v soboto dne 4. marca 1!>10. v dvorani sv. Petra in Pavla v Llovd<rfl. Pa. Začetek ob f>. zvečer, Kdor izmed članov e'veselice ne ude>;.i, plača $1.00 v društveno blagajno. Cljudno vabimo sosedfia društva in posameznike iz Uovdell. Beaverdale, Onnalinda, Dunlo iu drugod, da se naše veselice po možnosti udeleže.
r»
A
Vstopnina za možke *1.<><>. Ibime proste, dober prigrizek bo skrbel.
A
Za sveže pi\o in ODBOR.
^ . X *X"X* X ¿ V
pa mogoče, le če hočemo liti.
Spregovoril bom še pozneje kaj o Akademiji; za danes naj se z ozirotn na sijajni obisk shoda.
VABILO.
Jugoslov. soc. klub štev. 67 v Springfield, 111., priredi ma-škeradno veselico, v soboto 4. marca v M. Jontesovi dvorani, 1VÍ1 K. Washington St.
Tem potoni vabimo vse slovensko občinstvo iz Springfield okolice, da sc naše veselice polnoštcvilno udeleži. Za
in
..J______m. M dobro
pijačo m vse drugo bo preskrbljeno.
Začetek ob 7:30 zvečer. — Vstopnina za možke 25 centov, kak«»r tudi za maškare, katerih pa tri najboljše dobe pri-nierno nagrado. Ženske so vstopnine pr-oste.
Tor« i na svidenje 4. marca.
Frank Bregar, tajnik.
PROLETAREC
LIST ZA INTFHEr, £ DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VS.I HI TOK lih.
—— Lastnik; in adajsUlJi -
Jugoslovanska dolavMa tiskovna dtužba«
i «aicago, Illinois.____
Naroinina: Za Anvriko $2.00 za celo leto. $1.00 za pol leta. Za Kvropo $2.50 za celo leto, $1.26 za pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bi val Hi a je poleg novega naznaniti
tudi tiari našlo*'
Glaailo doventk« organi tac i i« JugoaL — aocialiati^t.• «v«a» » Amarikl. —
Vse pritoibe gledo nerednega poiiljanja lista in drugih nerednoati, je poiiljati
prods«, dniku druibe	%
lean MoUku, 4008 West 31. Straet, Chicago, 111.
PROLETARIAN
Owned and pukUahed «very Tuciday by
South Slavic Wcri man's Pubishirg Company Ckiogo, Illinois.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 u year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year.	-:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«OOS W. si. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
DESET DAM IZ DRUŽBE.
Halo! Nekaj resniee mora biti vendar v tem, da obstoji nekaj takega kakor socialno vprašanje.Deset dam iz družbe je y Chicagi spoznalo, da je v državi danski menda nekaj gnil« /a. Deset dam iz družbe ...
To jo treba razumeti. Domišlja ino si sicer, da smo vsi člani družbe. človeške družbe. Ampak to n» velja. I)rii/ba, society, societ«' Gescllschaft, to so tisri gentletnani in tiste ladies, ki Stanujejo v rezidencah prvega reda, ki se po trikrat ali štirikrat na dan preoblačijo, ker se n esme iti na večerjo v tisti obleki kakor na obed, ki imajo svoje avtomobile,, in ki vedo o delu toliko, da je to beseda, ki se najde v slovarju.
Desetim takim damam se je za sanjalo, da je na svetu še nekaj drugih reči kakor soareje, recep t ions, briljauti in galantnost; za zdelo se jim je, da je na tem okro glein planetu nekaj nezadovoljno sti, in ker je to povsem novo od kritje, je pikantno. Zato so je de set dam iz družbe zbralo, pa so u stanovile svoj klub, Iu ker je v Chicagi že mnogo klubov, ki nima jo druzega namena, kakor da ubi jajo čas, so sklenile »lame iz druž be, da bodo študirale socialne raz mere v mestu, kar je vsekakor tu di lepa pretveza za ubijanje časa
Urez šale: Študirati socialne raz mere, je lepa in koristna reč. To dela tudi socializem, ki je osnovan na spoznanju, odkar s«' je izlušči iz utopičnih želja, lii spoznanje je sad študiraitja.
Ampak to, kar hoče deset dam iz družbe, ne bo vendar nič druz< ga kakor zamipla časa, in zanje 1 bilo še vseeno bolje, če bi se dale svojimi avtomobili voziti v trgo vine na Michigan Ave. iu v svoja zabavišča, kakor če se bodo pot« pale po krajih okrog klavnic, po zamorskih preeinktih, po Litth Italy i. t. d. Študirati j«> korist no, in socializem je hvaležen za vsako novo odkritje m za vsako poinnožitcv iiiat«rijala. Ampa preiskavati t<», kar j«> že davnt znano, ui nič druzega kakor smeš na igra, Se v«'lik«> bolj smešna o« tistih, ki jih uganjajo «lame v svo jih salonih. In da znajo tam u ganjati mnogo neumnega, vemo tudi mi, ki ne obiskujemo njihovi salonov.
Če hoče kakšna stvar imeti po men, mora imeti tiuli namen. Ka bo potem, kadar se bodo dam« družbe dovolj naštudirale, teg; nam pa vse skupaj n«' morejo po vedati, ker same ne vedo.
Ko, j«> Wplsliova zvezna indu strijsga komisija proiskavala «1« lavske raziiVrro v Zedinjenih drža vab, j«- vedela, kaj !io<*e. Za Amcri ko j«* bila to celo prav izjemna ko misija, zlasti ker j«' bil njen pret sednik energičen in za svojo nal« go dobro pripravljen mož. Ta ko misija je ravnala z vladno avtori teto in j«* imela veliko moč; akt sta morala celo oba Rockcfcllcrjs pred njo izpovctlovati. t«'«laj to ž« nekaj pomeni. Damski klub ne bi imel nobene oblasti, nobenega zna nja, le denarja toliko, kolikor ga hodo članice hotele zapraviti.
Walsheva komisija je nabrala o gromen materijal, in sicer takega ki je statistično in s«)ciološko res
laj vreden. Dame bodo morda vi i ele, «la ne stanujejo delavci v re zidencah, da so bajte, v katerih prebivajo pogostoina proletarci, tak«» polne špranj kakor reŠeto lu-<<-iij, da živi marsikatera velika družina v dveh "roomih," da je marsikatera kuhinja obenem spal niča, «la ima na stotisoče otrok u ico za edino igral išče, da nosijo delavci in delavke svoj "dinner v papirju s seboj ua «l«'lo, «la so te-nemeutue kleti človeška bivališča da rastejo po kotih gobe, ki pa niso šampiujoiii, «la prebiva z ljud mi tuberkuloza, in «la žive psi, ma čke iu opice dam iz družbe v vsa {«•ni 'd/.rfu lAilj«»1 in* fineje kakor mata delavskega ljudstva.
'spelii \Valsheve komisije so predloženi vladi in Kongresu in ti skani v debeli knjigi. Dalje pa tudi nisti prišli: Kongres ima skr bi s preparedness, z Villo in Car ranzo, z mornariško akademijo, t \Vilsonovo zunanjo ptjlitiko; kak« naj s«* bavi s tem, kar je zahtevah Walsheva komisija? Kje naj vza me časa in denarja za socialno ¡m» itikof
Dame tudi lahko izdajo knjigo <er imajo dovolj denarja in za do brc dolarje tudi najdejo človeka <i jim jo napiše. Ampak za tak« snjigo je škoda papirja. Kajti n« «la ui na svetu zakonodajne zbornice, ki bi s«? ozirala nanjo ampak sploh ne pove nikomur ni novega.
Povrh vsega s«' bodo pa «latn-novega kluba pri svojih študija prav slabo počutile. Kajti po na aniinivejšili proletarskih stanova i jih ni debelih preprog, pred hiša mi jih iu* bodo čakali Lkaji, p južni strani je smrad, ki ga n« prežene noben perfjum, in otroe po tistih krajih so razcapani, hle tli za take fine «lame strašiK neprijeten pogled.
In vs«» to za prazen nič — Na. rajši ostanejo doma!
ČIKAŠKI ŠKANDAL.
Iz Mehike.
Zadnjo soboto so zavzeli mehiški roparji p«xl načelstvoni «en Canuto Reyes posestvo neke polje-delske družbe, odkoder so prej pregnali vladne čete. Kasneje so lobile vladni čete ojačenja in so roparje zopet pregnale. Po zavzetju posestva j«- zahteval ropar ski poglavar ^25,000 v zlatu, česar l>a ni mogel dobiti. Napadalci so odnesli s posestva vse blago in Iruge potrebščine, poleg tega pa š«> 40,000 dolarjev v Carranzovem denarju. Anterikance s«> posvarili, naj zapuste «lotično okrožje, kjer se klatijo ropnrji.
Poročila, ki jih je dobil mornariški department od. .zapadne in vzhodire obali Mehike, naznanjajo, «la nezadovoljstvo s Carranžo-vo vlado vedno bolj nevarno ra ste. Podtibue vesti so došle tudi v vojni department. Vse vesti se strinjajo v tem, «la so razmere taki'. «la s«» bodo kmalu pojavile te-'.ave proti sedanjemu mehiškemu predsedniku Carranzi.
V mornariškem departmeutu so rekli, da bodo poslali bojne ladje v Guantanamo v Vera Cruz v Mehiki.
Anonimna brzojavka, ki je pri šla v KI Paso, Tex., iz Madera, po roČa. da je bila umorjena v bližini Chihuahuc neka Američanka in njena «Iružina. Morilci so baj bivši Villovi vojaki. Carranzova organizacija v .luar«'zu bo preiska-la ta slučaj. Državni department v Washington!! j«' «lobil oficielnt brzojavke, iz katerih je razvidno da j«' general Obregon Carranzov jetnik, pa «la kljub temu vlada in«'«l obema z«-lo prijateljsko raz merje. General Obregon bo v kratkem odpotoval v spremstvu C'nrranzovih vojakov'v Hermosil lo, kjer s«* bo oženil.
Iz Chihuahuc poročajo, da se j« večina Carranzovih čet, ki so hib odposlane proti Villi, vdala. General ('avocas s»» je vrnil v glavno mesto samo s petnajstimi možmi.
Francisco Jiiigos Chazaro, zadnji prcds(>diiik koTivencionalistov, j«1 sklenil, da s«- bo z vsemi četami v«lal Carranzi. Maje se mu bo tudi Zapatov g«'iieral Novoa vdal z 200 pristaši.
Vulkan bruha.
Ognjenik Lass«»n Peak j«' začel v zadnjem času zopet delovati, kakor zatrjujejo prebivalci v «lolitii Hat Creek v ('aliforniji. Pravijo, da prihaja iz ognjenikovega žrela «lini in para neprestano, «lasi le v malih količinah. Iz Bending, Cal., j«' vi«|eti, da se dviga tlim iz ognj« tiika.
Ob ndehiganskem jezeru je zopet zasmrdelo, tla si je treba šiloma tiščati nos. In ob neprijetnem času se je zgodilo. Primarne volitve so v Chicagi, in ravno sedaj je morala počiti bomba in rasdreti umetno površino, poti katero se j«« blažen skrival mestni graft. Ravno sedaj, ko bi bil«> treba peti najslovesncjše himne repuhličanski, sp«'-eielno Thompsonovi upravi, se upirajo vs«' oči in vsi prsti v City Hall, kj«*r se mučijo komisij«' v potu svojega"obraza s preiskavo najnovejšega škandala.
Mig Hill Thompson je pris«'! lani kakor v«'lik junak v mestno hišo. Kar j«* za političarja v t«'j deželi najbolj potrebno, se j«1 naučil: Doneče besede in blesteč«' f**aze. Siecr j«- dal o svojih sposobnostih doslej malo dokazov; dcklamirati o pošteni upravi, o očiščenju javnega življenja, o zakonitosti i. «1. je pa znal. Iu «lasi je ehieašku ljudstvo že tisočkrat slišalo take in podobne besede od drugih, in «lasi j«» tisočkrat vi«lclo, «la so s«' za takimi besedami skrivala povsem nasprotna de-janja, je vendar verjelo iu s«* dalo zapeljavati, zato k«-r so stare besetle izgovarjal^ nova usta.
Setlaj bi bil človek .aliko radoveden, kaj poreč«' t o prebivalstvo vpričo novega škandala in kakšne posledice Im» izvajalo iz t«'ga. Cc bi namreč vsaj večina kaj temeljiteje mislila, bi morala pognati vse stare stranke in programe k vragu in spoznali* «la ne tiči zlo v osebah, ampak v >isteiiiu. «la torej ni dovolj vpraševati, k<l«i izmed kandidatov je "a gootl man," ampak «bi j«- treba velike operacije, ki ne odpravi le simptomov bolezni, temveč nj«'ii«' vzrok«'.
Škandal se suče okrog sledečih laktov. • Mestni svetnik sodrug Rodriguez j« 'im seji »bčinskih očetov naznanil, «la j«' morala neka ženska, ki je bila od mayorja Thompsons imenovana v urati, oddajati od svoje plače eno tretjino za podporo županove svakinje.
Mrs. Page Waller Katojii je pred svojim ime-novanjem marljivo delala za izvolitev William H. Thompsons.■, (hl mayorja za predstojnico urada za javno blaginjo imenovana Mrs. Louis«* Osborne Howe ji j«' naznanila, da dobi v njenem uradu službo s plačo tritisoč tiolarjev na leto. Ali tej precej v«'seli vesti — kajti tritisoč dolarjev na-posle«! ni najslabša plača j«- sledila druga. Ka kor pravi uirs. Katon, ji je kmalu potem mrs. U«>-we povedala, «la bo morala tr«'tjino te plače o«l-«lajati: "Veste," j«' rekla, "ta kampanja j«' naložila may or ju Thoinpsonu strašne iztlatke. C bogi Rili je potr«»šil toliko «lenarja, «huje moral zastaviti cel kup vrednostnih papirjev in j«' zdaj v kaši, torej niti moramo pomagati, «la pride ven".
Potem j' j«' mrs. Howe ra/ložila : Mogoče, «la bo treba par mesecev oddajati tretjino Vaš«» plače za podporo Thompsonove .svakinje vdove Mivelaz, dokler n«' pri « It» Hilly na piano in ji lic napravi prostora. "
Mrs. Katon pravi daljo. «la se od njene prve pol mesečne; plače ui zahteval ta prispevek, ampak potem da j«' mrs. Ro\vc silila in pravila, «la "jo j«' Maizie (Thompsoiiova soproga ) telefonič-no opomnila na to in «la je bil Hilly takrat ravno v sobi."
Komisija mestnega sveta preiskuje to reč, mrs. Ro\ve taji. župan brsiy. in v svoji jezi žuga z drugimi škandali. Tako se kaž«\ «la se ni I«1 dvignila ena smrtlljivka, ainpak «la se razkriva celo barje.
Zupan Thompson se jezi na sodruga Rodri-gueza in mu očita kot greh, «la je razkril to reč na javili s«>ji. "V vseh mestnih uradih," pravi župan, "so pole za pritožbe, ki jih' lahko rabi vsak uradnik, če se ima kaj pritožiti. Zakaj se ni ini*s. Eaton pritožila s takt> polo . "
('lovk bi še nekako razumel, «V bi vprašal župan kaj takega mrs. Kat«»n. Ali mestni svetovalec sodrug Rodriguez nima nič opraviti s pritožnimi polarni, on se nima nikamor pritoževati, anij ak če zv«* «> taki reči, tedaj ni I«' njegova pravica, temveč naravnost nhgova «lol/nost, «la zahteva pojasnila na svoj«" i mestu, v mestnem svetu. Sodrug Ro«lriguez j«' storil | rav, «la .i«' interpeliral na mestni seji. in ne bi bil storil prav, če bi bil molčal ali pa če bi bil skrival takta pre«l javnostjo.
O stvari s«» bo lahko natančneje govorilo, kadar konča komisija svojo preiskavo, ki j«»-doslej
silno dramatična. Mrs. Katon je pustila svojo službo, preti komisijo jo pa zastopa nj«'ii odvet-nik sodrug Seymour Steduian, ki j«' vložil vse ¿v«)j«' znanje, da pomaga rcsuici «lo zmage.
Tekom preiskave je prišel še en škaiidalček na dnevni r«*«l. Mrs. Katon namreč pravi, da s«' je računala iu izplačevala plača za neko stetio-gratistko, katere sploh ui bilo. To se pravi: Hila j«* prej v službi, toda odšla je na dopust, in tedaj j«* mrs. Howe predlagala mrs. Katon, naj se ne nastavi nobena druga namesto nje, ampak naj si ujeiio plače delita oni «Ive. Mrs. Katon je to od-klonila. mrs. Röwo je pa baje otlgovorila: "O, tako se d«*la v vseh mestnih uradih."
Z drug«' strani je spustil Thompson svojo hoomho. Socialist ima ne more «lo živega; proti sodrugu Rodriguezu I«' zabavlja, ali s tem ne opravi ničesar. Na shodili zmerja in meče z "lažnivci" in podobnimi ljubeznivimi izrazi okrog seb«\ Ali zoper drug«' sv«»j«' nasprotnike j«* sprožil kanou in misli, «la jih bo uničil.
V - opoziciji proti Thoiiipsonu je tudi mestni svetovalec Buck iz M. wurde, in njega je vzel župan na piko. 1'oslal je državnemu pravilniku H ovnu in mestnemu svetu p«> en iztis pismenih izjav, ki sta jih podala it«*ki Michael Ilcitlcr, znan poti primkotu "Mike the Tik«-' iu Thomas F. CasMlo.
Oba možaka sta bila v zvezi s takozvanim relormnim gibanjem, katero je vodila Westside Business c.Mns Association. Ta družba, «> kateri se zdaj in« ve, če je res obstajala ali ne, j«-pred šestimi leti posebno kupeevala z moralo. Vodila j«' "energičen" boj zopet bonlele na Halst««!. Peoria, Gr«'eii in Sangamon Str«'«'t, ainpak m* toliko iz stu«la pr«'«l grehom, k«»lik«»r iz razlogov prot'ita. 1 hitela je liamreč, da se premestijo bortleli ua Carpenter, Curtis iu May Street, k j«' r so "reformatorji morale iuieli zeml jišča.
Mike tli«-. Pik«' pravi, «la je bil v tej kampanji zaposlen sedanji ahlcrmaii Buck, ki j«' bil takrat reporter za neki chicoški list. Njegova naloga je bila podpirati "ivformno gibanj« " v časopisju, in za to j«» baje dobival po 25 dolarjev nagradi' na teden.
Vsa Business Mens Association bila baj«' nič druzega, kakor ime in soba v nekem hotelu, kjer je "družba'" ura« lova la. Reformatorji so illl 'li scečo iu uspeh, bortleli so prišli na njena zemljišča in s«» dobro usptnali, in tetlaj je Buck baje dobival delež od t«' kupčije, ki mu j«' prinašal po 450 do 570 dolarjev na mesec.
•Svojens je Buck v mestnem svetu -napadel mestnega pravilnika Francisa, češ, tla j«* protizakonito v službi,"ker ui bilo njegovo imenovanje predloženo mestnemu svetu na odobrenje. Fran-cisova plačn se vslcd tega že nekaj mesecev zadržuj«'. kar ga sevetla nie kaj ne v«'seli. Zato j«' zbral tudi on nekaj materijala proti Bucku.
Očita mu, «la j«' v času. ko i«' setlanji mestni svetnik Merriani kandidiral za župana, obljuboval gamblerjem in «Irugiin «'lenn ntoin iz "spodnjega sveta", «la botlo uživali največjo zaščito, če pomagaj«», «la bo Merriani izvoljen.
Buck pravi, «la je vse zlagam», in da bo tožil, svoje nasprotnike.
Tudi mi ne bomo sodili, tlokler ne bo«l«> «1«»-kazi in-protidokazi v javnosti in si n«' bo mogoč«' napraviti nepristransko sodbo. Toda naj ima prav ta ali oni, toli'/o je jasno, da smrdi v City Hall.
Seveda j«' smrdelo tudi noti mnogimi pivjš-ii jim i upravami. Ali smrdelo bo tinli nadalje, dokler se m* odločijo volilci, tla dajo starim kapitalističnim strankam slovo. Ne druge tische, am-prtk «Irug duh. «lrug način uprave mora priti v mest no hišo, in to bo le t«'«laj niog«»če. ako se p«»-stavi admin ist racija na «lrug«» podlago, katero more I«' socializem ustvariti.
Pravzaprav j«' Vse zabavljanje o nepoštenosti in graft u smešno. Sov« «la s«' lahko najdejo posamezni sleparji v vsaki upravi, ali oil kapitalističnega sistema s«» graft sploh ne «la ločiti. Važno je pri volitvah vprašanje, če j«' kandidat pošten lili če ni. Toda .mnogo važnejše je «lrug«) vprašanje; Kakšen program, kakšen sistem Jastopa. (V zastopa kapitalizem, vsa njegova osebna poštenost obnemogla.
V AV8TRIJ8KI SLUŽBI?
ČRNA GORA.
Še pr«(l leti, preti prvo balkansko vojno s svojimi !K)80 kv. km manjša «»«I Kranjske, je Črna gora p«» balkanski vojni narasla na l(».000'kv. km, je torej nekoliko večja kakor Kranjska'z Istro iu Trstom. Prebivalcev je imela leta 1!M2. samo 2H5.000, danes jih ima kakih 5(10,000,
Gorata in nerodovitna je Črna gora, globoko zajedene so doline med visokimi gorami, ki se dvigajo 2500 »n visoko, deloma pokritimi z gozdovi, dasiravno je tudi v t»'h gozdovih sekira ž«' močno pela. V goratih krajih Črne g«»r«- se bavi prebivalstvi» z živinorejo, za katero ima na razpolago obsežne pašnike, samo v dolini proti Skadrskemu jezeru si- j«> razvili» dobro urejeno poljedelstvo, ki pa ni nikdar moglo zadostiti potrebam <l«'žele, vslcd česar je bilo razumljjvo stremljenje črnogorske vlade po rodovitnih albanskih nižavah.
Industrijalno ni pomenila Črna gora nikdar ničesar, čemur j«* pač pred vsem kriv značaj prebivalstva in dejstvo, da manjka Črni g«»ri izdatnih voda. Kraška tla so nami »č tudi tu popila vs«» večje toke in kjer tečejo večje n ke, so tako težko dostopnemu tako ozk zajedene \ «lolilie, «In 1^*na uvedbo vcejili industrij spluli .ni-liii ni bilo | mogoče.
Drina h Taro, Pivo in Limom t«' k o proti Donavi, Zeta, Morača in Rijeka v Skatlrsko jezero proti Jadranskemu morju. Razvodje gre o«l Lovčena
V	ameriških čeških krogih je «budila veliko razburjenje afera, ki doslej šc ni dovolj pojasnjen, ki pu pač zahteva temeljito pojasnilo.
Dr. Františ«'k Iška je bil svoj-čas katoliški duhovnik, potem sta-rokatoliški, naposled je zapustil tudi t«» cerkev in sy ji' v Ameriki posvetil propagandi za svohodo-miselstvo. Poleg tega je izdajal t«'«lnik "Vfesmir", ki je bil sicer namenjen svobodni misli, pa je, zlasti otlkar je vojna v Kvropi, zahajal tudi precej v politiko. Ravno kar si' tiče vojne, j«» prihajal z večino čeških listov navskriž.
V	nedeljo je pa objavil "Chicagi» Herald" sledečo vest:
"Provid^nce Journal tiska danes posnetek dopisa, podpisanega od barona Zwiedincka, uradujoče-ga avstrijskega poslanika, adresi-ranega chicaškemu konzulatu,in ta posnetek ima dokazati, da daje avstrijska vlatla še nadalje darila v gotovem denarju navidezno lmv-tralnim česko-ameriškiin listom.
"Dopis dovoljuje izplačilo mesečnih 200 dolarjev Františku lški, izdajatelju češkega te«lnika, ki izhaja 1510 W. 18. St. iti mu j«' priložen ček na 80(j dolarjev za prve štiri mesece l!>Tt».
"Dopis omenja A.G. Melicharja, ki je bil nekaj časa tajnik k«»n-gresnika A. .1. Sabatha in ki je bil obdolžeu pro nemškega delovanja. Melichar je zapustil službo pri kongresniku 2'1. januarja, «l«'v«'t dni, odkar je bil napisan dopis. Trdi se, «la je bil Melichar odpuščen od mr. Sabatha, ker je hotel ta pokazati, «la ne odobrava nj«'-govega delovanja, «la pa je že nekaj časa vedel o njem..."
Iška Vtli, da ni «l«»l»il nikdar noben«' nagrad«' v katerikoli obliki n«' «nI avstrijske vlade, ne iz kateregakoli vira, tla bi barval članke v Vesiniru.
" Provitlence .lournal", ki izhaja v Providenee, država Rhode Island, j«i tisti list, ki je svojčas objavljal Goričarjeve članke. Cehi b(»do pač poskrbeli, tla pride resnica na dan. Na eni strani mora biti nepoštenost, in izkazati se mora, na kateri je.
preko Grobov« <!«> Maganika 21.14 m, preko Stola 225!) m v Sevcroalbanske gore.
Izmed gorovja j«' najvišjo pogorji' Durmitor s Čcrovo pečino 2528 m. Durmitor velja za ugasel vulkan, za kar govori tudi tlejstv«», tla je najti tam erii| tivno porlirno kamenje,
Poleg že omenjenih gora je omenili še Kučki Kom, 2400 m, Gradište, 22B» m, .lablanov vrh. 220:; m, žijovo, 21 lil. Ljubično 22M!> m in Visi-tor. 220O m. Lovčen, ki je zapiral Črno goro proti Kotnni, se dviga 1750 m visoko.
Izmed mest največje je Peč z 18,000 prebival; ei, nato Poilgorica z 10,000, Cleinj iu Nikšič, vsako s 5,000. Cctinje s 4,000 in Bar s 2,000 prebivalci.
Iz Bara. ki j»» še prav prinjitivno pristanišč«», g n» ozkotirna železnica s \ irpazar i»l» zapadiuMii koncu »Skatlrskega i«'Z«'ra, ki j«' prišlo.v črnogorske r«»ke in ki si ga ji' črnogorska vlada tekom te vojne popolnoma lastila s Skadrom vred, ki je štel pred ilvemi leti kakih i 10,000 prebivalcev.
Prebivalstvo Črne gi»ri' j«' večjitlel srbsko, pri zadnji okupaciji po balkanski vojni pa je dobila Črna gora tudi mnogo Albancev, ki so po večini kristjani ali mohaincdauci, «ločim so Srhi pravoslavne vere z malimi izjemami.
Metropoli t ti na Cetiniu j«» podrejenih Ifi samostanov, katerih najslovitejši so na Cetinju, v Ostrogu iu Morači. Katoličani pa so podrejeni katoliškemu mctropolitu v Baru.
Lekarnarski trust.
Iz Bostona poročaj*, tla je L. K. Liggett Co. pokupila lekarne Ri-ker-Heg«'rinan, Riker-»Jaynes in Liggett-lekarne ter ustanovila družbo s .^{0,000.000 glavnice. Lig-get Co. pa kontrolira Cnite«! Drug Co. Nova zveza obsega 152 l«'karn v Ne wYorku, PhiladtHphiji in v večjih mestih. Tako se nezdrže-ina vrši koncentracija kapitala, in vedno bolj smešni postajajo tisti, ki hočejo z zakoni proti trustom ustaviti razvoj, ki se ne da zadržati. Bil bi ce|«> greh zadržavati ga, kajti ta razvoj, «lasi povečava moč kapitalizma, ji' potreben. To združevanje manjših podjetij v večja in še večja pomeni, «la se industrija organizira, in s tem se pripravlja pot za prehod iz kapitalističnega v socialistično gospodarstvo. Ž«' podržavljenje koncentrirane industrije je veliko lož-je, kakor podržavljenje neenakih, raztresenih podjetij. In četudi vemo. «la trtiii država kot podjetnik ni nič druze'ga kako' kapitalist, v tem slučaju neoseben kapitalist, vendar tudi vemo, da je podržavljenje velik korak proti socializi-ranju. Državo mora «lobiti ljudstvi» v svoje roke, čim bo dovolj zavedno in dovolj močno; in tetlaj prevzame ljudstvo državna podjetja v svojo upravo. Socialisti se torej nič n«' navdušujejo za zakoni', ki hočejo prepovedati trust«», že zato ne, ker s«> z njimi nič ne tloseže.
Za pravico ribičev.
Državna industrijska oblast v Bostonu, Mass., je iz«lala jak<» važno razsodbo: Mornarji na ribiških parnikih. katere zadene med vožnjo nesreča, so opravičeni «lo odškodnine po kompczaeijski postavi, ne glede na to. kako daleč je oddaljen paruik od kopnega. Šlo je za smrt ribiča Niekersona, katerega so «»«Inesli valovi lani C», marca s krova parnika "Mado-maeka", ko je ribaril f> milj t»«l kopnega. Obtožena družba je u-veljavljala, «la se j«> pripetila nesreča izven trimiljnega pasa, kjer neha jurisdikcija države. Industrijska oblast na je razsodila, «la obsega zmisel pffstave tudi ta slučaj, ter je prisolila vdovi ponesrečenca ¡M000 odškodnine.
Socializem, paciiizcm in sorodno
SOCIALISTI IN MIR.
Kaj jo z« socialistu važnejše: Mir ali socializem t
Mir je gotovo lepa reč in socializmu se ne more očitati, «ia ga je kdaj podcenjeval. lTpam se
trditi, da so storili socialisti več /a mir kakor vsi pacifisti tega sveta, iu karkoli se očita posameznim socialističnim skupinam z ozirom na (tedanjo vojno, ne more izbrisati velikih zaslug, ki si jih jr socalizem pridobil za ohranitev miru, dokler ga jc bilo sploh mogoče ohraniti. Iu vsa .kritika nemške parlamentarne večine, francoskih iu belgijskih ininistrov-socialistov i. t. d. vendar ne u-stvari dokaza, da hi bili mogli socialisti preprečiti sedanjo vojno. Kdor pravi, da hi bili mogli to storiti, podpira iievedoma kapitalistično bur-žvazijo, ponavljajoč njene neumne fraze, s katerimi hi rada zapečatila "bankrot.liiteriiacionale." Razlika je le v tem, da buržvazija najiskreueje želi resnično slnrt liiteriiacionale, medlem ko ne more socialist sploh verjeti v njen pogin, ker sicer ne bi mogel hiti socialist.
NOVI NAUKI.
Marsikaj nam pripovedujejo o tem, kaj da je vse sedanja vojna pokazala. Naučila nas je baje, da moramo prevzeti «le«lščino Berte Suttnerice in ruskega državnega svetnika Bloeha; Carnegieje-va mirovna palača v Nairn hi nam morala postati tempel, mi pa hi morali kot veliki duhovniki miru romati po deželi in pridigati: "Dol /. orožjem!"
Kajpada! Ta vojna nas ni naučila prav nič novega in nima v sebi jiičesur, kar hi moglo iz nas napraviti Tolstojevce; ampak le potrdila je z rekami krvi, z miljoni grobov, z razdejanimi mesti iu požganimi vasmi, stari nauk socializma, da je vojna neločljiva od kapitalistirne družbe.
Nikdar si niso socialisti domišljali iu nikdar niso trdili .da morejo preprečiti vsako vojno. Prav zato si niso tega domišljali, ker so vedeli iu učili, da izvirajo vojne iz razmer, ki obstoje v kapitalistični družbi. Vedeli so pa tudi, da se te razmere ne odpravijo z nobeno lepo pridigo, ampak le z najostrejšim bojetu organiziranega delavskega ljudstva.
Nemški socialisti so storili napako, ko so glasovali za vojne kredite; francoski socialisti so zgrešili, ko so vstopili v k ibinet. Ali če to izrekamo, vendar ne moremo trditi, «la ne hi bilo vojne, ako bi bili drugače ravnali. Saj je takrat, ko se je to zgodilo, vendar že bifa vojna! Nemčija jo je napovedala Rusiji i ti Franciji dne 1. avgusta 11*14., šele I. nvtrusta \k\ je bilrf seja rajlistaga, na kateri je podal llaa.se znano izjavo socialistično frakcije.
Toda kaj naj bi Tuli socialisti drugega storili, di bi bili preprečili vojno'.'
. MANJŠINA.
Vse je lepo, kar nam pripoveduj' jo o velikanskem številu socialistov na Nemškem. Ali statistika. s katero nas bombardirajo, ima le to na-I ako,/la se ne vjenia z «Ijstvi. .Med tistimi tremi miljoni volilcev so všteti tudi vsi tisti, ki so prekoračili dobo vojaške dolžnosti in niso. bili poklicani pod orožje. Kdo more povedati, koliko je bilo teli? In vsakdo «ve. da je med volilei mnogo neso-cialistov, mnogo takozvauil simpatizantov. mnogo inalknntent »v, ki oddajo na dan volitve i/, raznih razlogov glasovnico za socialističnega kandidata. sicer na še davno niso'.socialisti.
Ampak tudi če bi bili. so socialisti v armadi v manjšini. Tukaj se niti ne oziram ua silo militarist ičii«' psihologije, na dnini kasarne, na vojaško organizacijo, ki namenoma pomeša tuje ljudi v «»-ni četi, zato «la nimajo zveze uumI sabo. Ce ne bi bilo tega. je vendar manjšina vedno manjšina.
Kaj naj bi bili socialisti storili!
V raj list ¡igu hi hili lahko glasovali zoper vojne kredite in podali izjavo, ki hi bila dihala bolj socialističnega duha. To hi hili morali po mojem mnenju res storiti. Ali — vojne tudi s tem ne hi ¿¡ili | reprečili. Kaj torej '!
DEZERTIRATI!
Ce izvajamo zaključke iz logike tistih, ki kratkonialo odkanjajo rabo oi-oftja v vsakem slučaju in az vsak namen, te'laj bi bili mor.» 1 i socialisti v dobi mobilizacije storiti to, kar je delal llerve v času miru iu kar je učil Tolstoj: Pozivati bi bili morali rezerviste in vojake ,na j dezertirajo.
Taka reč se pač lepo čita; afupak v praksi je to nekoliko drugače kakor•nn papirju. Kam najin dezertirali ljudje, da jih lie.doseže ri.xa t.iilita-ristične pravice i Zoper dezertiranje ni\o le paragrafi, "krigsartikli",¿inipak* tudi fizična-sila. Na dezertiranje čez mejo ih hodo„v slučaju vojne niti največji fan tast i mislili ¡«kajti meja je prvo, kar zpvaruje vojno vodstvo. Tisti dap, ko je Avstrija ukazala mobilizacijo proti Srbiji, je vojaštvo za-sedlo in zastražilo vse meje', tie le v Bosni in Slavoniji, am| ak tudi na Opriškem,.dasi je bila Italija takrat še zaveznica Avstrije, pa tudi na Tirolskem in Predarlskem, «lasi je Švica nevtralna; «la j«' Z.astražila meje proti Rusiji iu'Riimuniji, ni treba niti nagla^ati.
Kaj pa pomeni dezert ¡rati in ostati v deželi? Pred vsein pomeni to smrt za vsakega, k«lor bi iz-dal poziv /a <b zerta< ijo. In to bi bila smrt, ki m» bi prinesla niti najmanjše korist i. Žrtvovati svoje življenje, č« prinese žit« v uspeh, jejunaštvo; žrtvovat i ga za nič, je neumnost.
I)«v<■ rt«'rje bi polovili. Nekaj hi jih postrelja-li. ostale bi stlačili v uniformo iu bi jih pomešali med zanesljiv«» "lojalne" čete, in vsa velika «le-zereijska akcija bi ostala krvava faVsa.
To so socialisti, ki ne plavajo po yblakih, ampak poznajo razmere in računalo z njimi, dobro vedeli. V R'isiji so v dumi odklonili vojne kredi-te; v Srbiji so vehemeiitno napadali vlado; / Italiji so cele mesece vodili najintenzivnejšo žurna-
listiéuo iu parlamentarno kampanjo proti vojni. Vendar se pa niso podali v nobeno pustolovščino in niso deklamirali dezertiranja, ker so prepa-mctiii za to.
Nekaj druzega bi bilo, če bi bili socialisti pozvali vojake na revolucijo, Raziuotriiiio malo to vprašanje.
REVOLUCIJA.
Predvsem ne vem, kako bi se s tem strinjali naši absolutni pacifisti, ki so brezpogojni nasprotniki orožja. V taki revoluciji bi se namreč tudi morale rabiti puške in sablje, bajoneti, revolverji iu celo kanoi.i. Iu tudi kri bi tekla, morda še obil-neje kakor na bojiščih, kjer jih je na tisoče, ki streljajo, le «la je oddan strel, medtem ko v revoluciji puntar ve, zakaj se bij«', pa hoče zadeti, ka-«lar ustreli.
Ali kri gor, kri dol. Važnejše je vprašanj«*, če bi mogli socialisti napraviti tako revolucijo. Kakor je videti. tu«li t«'ga niso poizkušali ne v Nemčiji in Avstriji, ne ua Francoskem in v Belgiji, pa tiuli nc na Ruskem in v Srbiji iu v Italiji.
Morali so pač imeti razioge za to. In te razloge je lahko najti. Zopet je treba namreč vprašati: Na kateri strani j«* bila večina, na kateri pa manjšina ?
Enostavna blaznost hi bila, če hi komaj.za silo oborožena, v vojskovanju neizurjena manjšina rchelirala proti bolj«* oboroženi večini, ki ima vojne zaloge, vodstvo in vs«' ugodnosti legalnosti na svoji strani. Klic na vstajo ne bi uiti dosegel vseh onih, katerim hi I » i I namenjen, kajti oblasti kapitalistične države so pripravljene tudi na takc-j»cči.
Odločilna akcija proletariata predpostavlja večino. To je posebno naglašal Jean Jaurès, ki mora hiti neomajnim zagovornikom miru že za-radi tega simpatičen, ker je bil v svojih «l«'lih vseskozi krjtičen, ker se ni ustavil v svoji kritiki niti pred komunističnim manifestom in pred Marxom iu Kn gel so m sploh, zlasti pa zato, ker naglaša legalnost tako kakor noben drugi izmed velikih socialističnih pisateljev. "Ne z nepredvidenim sunkom politične agitacije, ampak z metodično iu legalno organizacijo svojih lastnih sil pod zakonom demokracije in splošne volilne pravice pride prolétariat «h» oblasti," pravi v pismu, ki ga j«» pisal Charles Peguvju povodom izdaje svoje knjige "Iz teorije in prakse,"
V tej knjigi pa pravi (v poglavju "Revolucionarne večine > :
"Tiste velike socialne izpreiuembe, ki s«- jim pravi revolucije, ne morejo biti, ali ne morejo hrti več delo kakšne manjšine. Revolucionarna manjšina. naj 1 ><» Še tako pametna in š«' tako- energična, ne zadostuje, vsaj v moedftii družbi ne, «la bi izvedla revolucijo. Treba ji je pomoči, pristopa večine, ogromne večine."
Na drugem mestu v istim poglavju pravi:
"lies je, «la j«- morala revolucija (francoska) iskati pomoč pri sili: Dne 14. julija, 10 avgusta naskok na bastiljo, zr tfzctje tilerij. Toda zapomnimo si: Sila se ni rabila, «la s«' vsili naro«lu volja manjšine. Nasprotno se je vršila sila, «la se j«1 ščitila skoraj soglasna volja naroda proti velcizdaj« niškini napadom manjšine. Dne 14. julija s«» je ljudstvo uprlo zoper štatsštrajh ,ki ira je nameraval kralj, dne 14. avgusta zoper kraljevo iz«laj-stvo. Imelo j«- pravico in voljo naroda na svoji strani. Vsa Francija ni pozdravila iz stupidimga podvrgavanja pod gotovo dejstvo 14. julij, ni zato odobrila -10. avgusta, ampak «'«lino zato, kvr s«' j« sila enega «l«'la naroda postavila v službo od peščic«* privilegiranih, «Ivoijrnov in krivoprisežni-kov izdane splošne v«*l.'e. Torej ni bila raba si-I«* prekanjeno dejanje manjšin, ampak mogočna obramba večine."
Dobro si h«> zapomniti ta odstavek še iz drugih razlogov, o knt«*rih bo;»i kasneje govoril. Tukaj s<»in ga citirat, k«r naravnost sijajno poiularja potrebo večine za odločilno «l«'!«».
Kakor pa je večina potrebna za izvršitev so-eialne revolucije v celoti, tako j«* neizogibna tiuli za tak«» revolucijo v državi, ki hi hotela prepr« či-ti vojno iu hi v ta namen absolutno moraui porušiti vlado in dobiti državno vodstvo v svoj«* r«.kc. T«* večine niso imeli socialisti v nobeni dežeii iu zato bi bilo desperatno dejanje, četudi junaško de-janje, ak«» hi hili poizkušali v času mobilizacije izzvati revolucijo.
Pri t«*iii .]<• treba vzeti prav posebno militari-stični sistem v poštev, ki vlada v prizadetih evropskih državah in zmanjšuj«» iiiis«*l na revolucijo v prazm» iluzijo. Vojak mora p«» svoje orožj«» in po opremo v kasarno. I-rez* orožja se proti'orožju nc more delati revolucija. Cim j<* v kasarni, j«' pa ž«» "militariziran." Prvi hip, k«» j«* st«»pil skozi vrata vojašnice, s<* uveljavi subordiuacija in vojaška disciplina. Vs«- njegove državljanski» pravice so ostale pred pragom, h o«l tremotka, ki je uvrščen v svoj voj, v kompan.jo, v bataljon, i|činkuje nanj sugeslija niilitarističncga duha. Zanj ni več vprašanja: Kaj, kam, «Vinu? Le povelje velja; za vse drugo ga napravijo slepega in gluhega.
Ne, socialisti niso imeli moči, «la bi hili preprečili to vojno, enostavno zaradi t«*ga ne, k«»r ni «l«»sp«'l razvoj š«» tako daleč, «la bi odločevali v državah.
BURŽVAZNA MODROST.
Socialistu, ki j«» čital glup«* jeremijade kapitalističnega časopisja nad «ocialističnitn Jerihom, s«1 je morah» le črnino z«l«*ti, odkod j«* postala buržvazija naenkrat tako revolucionarna, da j«* pričakovala o«! manjšin, česar niso izvršile večin«». Ali kapitalistična trobila so računala s splošno razburjenostjo, ki jo j«» ustvarila vojna in z zmedo misli, ki j«* nje naravna posledica, pa s«» menila. da j«' t«» posebno ug<»dna prilika za «liskretiri-ranje socializma in liiteriiacionale.
Naša naloga pa gotovo ni, da pospešujemo huržvaznc želje iu da potrjujemo kapitalistične
Etbin Kristan.
laži.
Naj s«* j«» iz Marxovih teorij, ki podlegajo razvoju časa kakor vse drugo, omajalo karkoli — da nas je naučil drugače gl«*«lati na zgodovino, kak«»r hočejo ofieielne šolske knjige kapitalistične države, «la nam je pokazal, kuko se prodira skozi površino k vzrokom in pogojem, kak«» se razdirajo umetne odej«' iu megle, ostane njegova nevenljiva zasluga. •
Ta vojna ni ničesar prekrcnila v socializmu razun nekoliko oseb, ki niso hiic v o«ll«»čiliiih trenutkih dovolj trdne. To je obžalovanja vredno; ali taka velikanska katastrofa, «la hi morali zaradi tega obupati na«l Internacionalo in revidirati vs«> socialistično teorijo nazaj <!«> "a", to vendar ni. Nasprotno: Ta vojna potrjuje socialistični nauk, da ustvarja kapitalizem nepreuehoma konflikte, ki se v časi poostre «lo oboroženega spopada, «la j«* vojna produkt kapitalističnega sistema, kakor je bila v preteklosti produkt še bolj nazadnjaških sistemov, in «la izgine Vojna šele s splošno zmago socializma.
SOCIALIZEM ZA VSAKO CENO.
Iu zaradi tega j«» zame odgovor na vprašanje, kaj j«* za socialista važnejše: Mir ali socializem, — odgovor popolnoma jasen. Ce pridigajo eni ".Mir za vsako ceno," odgovarjam: "Socializem za vsako ceno. '
Mir za vsako c«*no s«* pravi, tudi za to ceno, «la eventualno nikdar ne dosežemo uresničenega socializma. To je očitno lu'soeialistiéno mišljenje, dostojno meščanskih pacifistov, Berte Suttuerje-vc, Forda in Brvana. (V {»a verujemo v socializem, t«*«laj mora hiti naše geslo: Socializem za vsako ceno! Ce gr«* mirno, tedaj socializem mirnim potem. Ce ne gre drugače kakor z orožjem, t o« I a j socializem z orožjem! Ampak na vsak način iu za vsako Ceno: Socializem!
PACIFIZEM.
S pacifisti v meščanski «Iružhi se ni kregati. Zanj«» ne eksistirajo materijalne razin« te, /a ' nje so družabne oblik«* le slučajnosti, v njihovih očeh ustvarjajo zgodovino posamezne individualnosti iu čiste ideje. Oni m* vklijo zvez me«l g«>-s| «Klarstvom in politiko ju kulturo. In če rabijo včasi besedo "evolucija ' ,so vendar slepi za vse stvarne pogoje razvoja,
Zato mora meščanski paeifiz«»m tavati o«l razočaranja «lo razočaranja, od bankrota «lo bankrota. Berta Suttiierjeva, — ki ni bila nikdar s«»eia-listkii, kakor mislijo nekateri - je napisala svojo glas«»\it«> knjigo pod vtiski avstrijsko-pi uske vojne,l- IHtiti .Za t«» knjig«» bilo velikansk«» zanima-11 je in založnik si je lahko mencal roke. Klic "D«»l z orožjem!" j«» odmevi»! p«> vsej Evropi. Ju žč leto IHTO. je prineslo — prusko-francosko vojno.
Car Nikolaj j«* tudi pacifist. Kaj ni pozval «*vr«»j skih vlad ua dogovor, «la se določi razorože n j«»Komaj se j«» črnilo na tistem pozivu dobro posušilo, pa j«* imela Rusija vojn«» z Japonsko. In takrat j«* sam Tolstoj, najmogočnejši gromoVnik zoper vojno, priznal, da se ni mogel premagovati in j«1 jahal vsak dan po dvajset vrst daleč, da bi bil izvedel novic«» — o vojni.
M«*ščanski pacifisti verujejo v čudežno moč monarhov, pre«lse«lnikov r«'pul lik iu ministrov, pa so prepričani. « la Iii bilo treba le te velikane pridobiti za idejo svetovnčga miru iii' zbuditi v njih gnus pre«l prelivanjem Jirvi. j»a hi bila vojna izbrisana iz bodoče zg'xlovine. Države lahko kljub temu ostanejo kapitalistične, monarhi lahko <»sta-liejo monarhi, industrija lahko | rodueira za profit in išče profit p«> svein svetu, stopnja gospodarskega razvoja v posameznih državah tiuli lahki» «»stane .različna ; I«* kos papirja .j«* potreben, na katerem s«» cesarji iu kralji podpišejo, «la se ne I »o« lo več vojskovali.
S t«» ¡dcf lOgijo ni imel s »cializem nikoli nič o-praviti iu tiuli danes nima z njo nič opraviti.
Materialistični na/or o zgodovini, ta globo-koumiia metoda marksizma, katere tudi noben Bcrnsti'in ali Jaurès ni zatajil, ui izgubila svoje veljave, ker se .)«* Evropa izprenienila od Baltične-ga «lo Eegjskega morja v krvavo bojišče. Ta metoda nam pomaga, «la poiščemo t ist« vzroke strašnega konflikta, ki jih vla«laj«»či mogotci taje, «la raztrgamo pretveze, s katerimi opravičujejo svojo vojno iu «la razkrinkamo kapitalizem.
Ali č«> t«» storim«», pri«lemo «I«» zaključka, «la j«1 ta vojna nujen sad razmer, ki so se razvile in komplieirale v sedanji kapitalistični «Irii/.hi in da b«> možnost vojn«* obstajala. «I«»kl«*r bo obstajal kapitalizem; nikakor pa nas ne more privesti do sklepa, «la je kapitalizem .« no, vojna pa «Irugo, «la se vojna lahko izpihne iz svetovnih dogodkfiv brez obzira na to, da je svet kapitalističen; ne more nas skratka privesti «I«» sklepa, «bi naj zamenjamo socializem s pacifzmom in razglašamo e-vangelij meščanskih sciitiiuenfalištov, ki obljubu-j«' konec vojne v kapitalistični družbi kot plod «»tik«* in pridige.
PRIČA.
"New Yorker Volkszeitung" gotovo in» more biti osumljena, «la je količki j militaristična ali pa da se ne po.cgujc z*vsemi silami za mir. Tiuli v kritiki večino nemških socialističnih poslan«- v ui ničesar opustila. Ali pred kratkim j«* imela čla-iu*k z naslovom "Kine zcrstoerte Illusion (razdejana iluzija), v katerem pravi j
"Ni dvoma, da je lepa fraza «» zadnji vojni, o splošne**! miru po setlanji vojni marsikoga zbega-'® la. Tudi v Nemčiji j«' v n«'ki drugi obliki razsajala in prihaja š«* s«»daj v časi na površje. C«» zmaga NVinčija, tedaj lahko diktirat mir, j,, i^klo. in tedaj j«» mogočno oborožcnje Nemčije izpolnilo svoj namen ; ^»ostalo jc nepotrebno, lalik«» se p«» dogovoru z ostalimi siki mi odloži ali pa vsaj biv-stveno olajša.
"Le k«l«»r vitli v vojnah slučajne prikazni, ki so odvisne od dobr«* ali zle volje Ijmli, more postati žrtev tak«» frazeologije. Kdor pogleda glo-hokeje, k«l«»r j«» spoznal gospodarske stike, s«* bo temu smejal. Vojska :n mornarica j«» danes ne-izogibuo orožje, «la s«* brani jo gospodarski interesi dežele. Dokler so ti interesi v vzajemnem nasprotju ,j«* smešno govoriti <» razorožim ju in o več-nem miru. Teh nasprotij pa ne odstrani svetovna vojna, niti ue zmanjša jih, temveč jih bivstveno poostri. Iu dokler obstoji sedanji družabni red, imamo militarizem, imamo vojne, in sicer v vedno večji meri.
"Kdor tega noče, naj nam pomaga pri odstranitvi tega takozvanega "retla", naj nam pomaga pri ustvaritvi gospodarskega načina, v ka-t«*rcm s«' bodo gospodarski interesi ljudi v jemali. Sele tedaj pride doba miru, ne pa »>rej."
\evvyorško socialistično glasilo ne izreka s tem nič novega. Ta misel preveva vso socialistično literaturo, ona je neuničljiv del socialistične filozofij«*, razlagali so jo najznamenitejši socialistični kongresi.
Kaj se je zgodilo, «la hi morali naenkrat zavreči t«» spoznanje, pa raz«l«*jati temelje znanstvenega socializma f
DOKAZ "ZA", NE "PROTI".
.Sedanja voina? — Ali ravno sedanja vojna je strašen dokaz, «la j«* socializem imel prav. Človekoljubi so ž«' davno pripovedovali ,da j«' sedanj«» st«>h'tj«' preveč humanitarno in kulturno, «la bi nastal«» klanje med visokoeiviliziraniuii narodi. Ce je izbruhnila vfijna med Japonsko in Kitajsko, s«» s«» tolažili, da vlada tam š«» barbarstvo. Podobno so govorili za ruskojapousko vojno. Ko je I-lalija n ipailln Tripolitaniju, s«» se izgovarjali, «la to pravzaprav ui vojna, ampak oborožena ekspe-dieija kultur«* v divje kraje. In tudi za balkansko vojno je morala pomagati fraza o zaostali kulturi. Ali da hi se Nemčija". Franc,ja, Anglija Avstrija zlasale? Kaj š«*! Tam j«* ž«* t«»liko «-tike, «la j«» taka vojna iz "kulturnih" razlogov izključena.
Vladarji s«» v svojih j restolnih govorih pripovedovali parlamentom, kak«» globoka j«* modrost njihovih vlad, ki zna vzdrževati prijateljske ali pa vsaj prijazne razmere z vsemi državami.
Vojni ministri so sicer zahtevali vedno nove kupčke miljonov za vojsko in mornarico, ali venomer so trdili, da j«* vse t«» potrebno za ohranitev miru, nikakor pa da nimajo vojnih tendenc.
Le socialisti niso hoteli verjeti. Na Vse so odgovarjali: "V kapitalistični «Iružhi živimo. Tu s«» gospodarska nasprotja. Ta nasprotja postanejo I rejalislej tako velika, da jih ne umrete kupčij-sko urediti, in t« daj bo vojna."
To se j«* izpolnilo. Iu k«*r nam je zgodovina «lahi prav. naj s«» naenkrat primemo za glavo, pa naj vprašujemo, kj<* smo s«* zmotili.' Nikjer se nismo zmotili! Le človekoljubi, ki so s«» zanašali na licemcrske fraze državnikov in verjeli v moč etičnih idej, so s«' zmotili.
Socialisti so prav dobro opažali, da se približuje kriza. Saj j«* bilo znamenj na nebu dovolj. Zato so s.* tudi činulalje bolj La vili z vprašanjem vojne. Ali nikdar se niso zaleteli, «la ni bili verjeli v možnost pivprečcnja vojne v kapitalistični družbi, v kat«-ri so sami v manjšini.
S »v«*da s«- niso izprenienili v fataliste, ki bi s prckri/aniiiii rokami čakali, kaj prinese usoda, j »a se s tihim vzdihljajeni vda I i v neizogibno. Manjšina so; ali če nima manjšina moči, «la odločuje, i-ma la!ik<» ncToij vpliva. Iiitei nacionala in njeni posamezni deli so se l»a vil i z vprašanjem, kak«» s«> more izrabiti ta vpliv, da s<> vladajočim krogom vsaj otežčaje njiti nameni, K«lo s«* n«4 spominja na «|*»l»at«» «» gen ralm ni štrajku in «» drugih pr«»«llo-gih, ki na i hi dajali socialistom direktivo v slučaju groz«*č<» vojne ali pa taktičnega vojtn,ga izbruha ! Sklep vs«»h teh študij in <I«• 1 »¿it pa je bil t;i:
"Kolikor imamo moči, jo vržemo na vag«»; ali «bi bi mogli s svojo sedanjo močjo, v sedanji «Iružhi onemogočiti vojno, je iluzija."
To j«' bih» I«»gično. Kajti še «losežemo v kakšni «leželi t.ik«» moč. da ic vprašanje miru in vojne odvisno od nas. tedaj smo v dotičui <l«*zeli večina; in t«»«laj prevzamemo sami uprav«» v državi.
Vprašanj«' vojne in miru pa dobi tedaj za nas povsem drugo Ime. O tem bomo ž.«» še natančneje govorili. Omenim naj h», da tudi te«laj — če ne p«»-stane z nami vred ves svet socialističen im postanemo pacifisti. Tedaj e«*l«i m*!
( V j«' pii ivs - iti če se n«* moti ves socializem od začetka «h» kraja, mora biti res -t «bi je vojna produkt kapitalizma, da t«»r«*j vojna ne izgine, dokl«T m» izgino kapitalizem, tedaj mora za na" vol jat i geslo:
Ne paeifizein. ampak socializem!
Mir, če j»* mogoč; ampak socializem za Vsako <'eiu»!	( Dalje prihodnjič.)
Cenjeno uredništvo "Proletarca"!
V zadnji številki "Proletarca" stoji v članku " Nonresist«»iiea, domovina, narodnost i. t. <l." na koncu tretje iu za«Vtkotn «Vtrtc kolone zahnu-Ijen stavek, katerega vsebina j«* vsle«! tega spa-ke«lrana. \'sl«'d tega prosim, «la ga v prihodnji št«'\ilki ponatisnete. Dotičui stavek se glasi: Ce zastopa kapitalizem, je vsa njegova osebna p«»-Združenih «Ir/jiv pred zuiiiiijim sovražnikom, ker bi bili to «lelavci in delavcev ne bi hotel po n«»-betii c«'iii pobijati, pa hi Japon« i, Kitajci ali ka-teri «Irugi zaostali narod mi|»ad« l in vt« gnil vreči deželo za stole! iu nazai, kakor vrž« jo na pr. skebi tlelo organizacij«» raznih delavcev, ko štrajkajo za svoje boljše življeliske p«»tf«»je, t« «laj kc « n logično f sa« I a skebov ne bi amel braniti, če bi' njegova ucsp«»«larska organizacija štrajkala.
Frank Petrich.
o
P K O h K T A H E C
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UftMMvljan* due lé. &vffwau
IK*.
PODPORNA ZYEZA
Inkorporirana ti aprila 1909 v driavt Fana.
Sedež: Conemauflh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: FRANK PAVLOVClC, ^ Main St., Conemaugh, l a. Podpredaeduik: JOSIP ZOttKO, H. P. 1>. 2, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZU BAVDEK. Main 81., Coaeiuaugh. l'a. Pomorili tajnik: IVAN PROHTOR, 100H Norwood 1M., Cleveland, O. Blagajnik. J08IP ZEIJS, 610H St. flair Ave., Cleveland, Ohio. Ponoiai blayajcik: JOSIP MAKLNČlO, 5806 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRICH, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTEII, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73, NIKOLAJ POVŠL, 3. uadz., 1 Crait) St., Kumrejr llill, N. S.-Pittaburgh, l'a-
POROTNIKI:
IVAN OOBŠEK, 1. porotnik, Box 19C, liadley, Kansas. JAKO» KOCJAN, 2. porotnik, Hue E. ouiid St., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KARL1NGER, *3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4, Box 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. I)., 6202 St. Clair A\c., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiši ¿t. 46 Main St., Co nema ugh, Pa. &PENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 7H1. GAČNIK IVAN, 425 Coleman A\e., Johnstown, Pa. GABKENAJA JAKOB, Bo* 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. D. 5, Box 111, Johnstown, Pa. BUHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLElt ALOJZIJ, Box 514, Couemaugh, Pa.
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 400S W. 31st St., Chieago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljuduo prošeni, poAiljati vse dopise in denar naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. I enar naj se poSilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih Tekov.
V «lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urailu glavnega tajnika, da se v pri hodnje ¡»opravi.
ZAPISNIK
seje pripravljalnega odbora naprednih jednot in zvez za združitev z dne 8. febr. 1916.
Predsednik br. W. Sit ter odpi šejo ob 2. uri popoldan. Navz« či so \V. Sit ter, M. Konda, A. Mladic, Fr. Aleš, M. Žele/nikar, F.
Godiua in br. J. Marinčič. Zapis- zastopniki isto oskrbeli.
Cleveland, Ohio, 1. feb. 191G.
Cenjeni sobrat: — V.aše pismo sem prejel, ter Vam na istega sporočam, da se bode vršila se ena seja pripr. odb. v torek, t. j. H. febr. v Chieagu, mislim, v tistih prostorih kot navad* no, ako bodo v Chieago sta nuj o-
nikarjein je izvoljen br. F. O« di-na. Preds. br. W. Sitter poro -a. da nima nič važnega poročati i/.-ven kar se je izvršilo na šesti redni konvenciji S. N. P. J. iu pozneje tudi s splošnim glasovanjem članstva S. N. P. J., kar pa je vsem odbornikom znano. Nadalje čita br. Sittar pismo gl. taj. Černeta od A.S.B.P.D. iz Kan sasa, tikajoče se glede poravnave tfoškov zadnje seje in druga pojasnila, ki se glasi:
Mr. \V. Sitter, Conemaugh, Pa.
Cenjeni sobrat: 1—
Vašo cenjeno pismo, oziroma račun stroškov sej pripravljalnega odbora v mesecu juliju in septembru sem prejel. Ker toza»lev-ni stroški niso pravilno razdeljeni, radi tega mi ni mogoče poslati zahtevano svoto na pristojno mesto.
Znano nam je da šteje S. N. I'. J. — S. S. P. Z. in S. D. P. Z. S. I). P. <fc P. D. nekaj čez 20,000 članov in članic. Naša podporna organizacija pa šteje koncem meseca septmibra t. I. skupno iH)S članov in clanic. I/, tega so razvidi, «la je nam doposlani račun previsok r « žirom na število !ui> i-ga članstva.
Čudno se nam vidi tudi to, da je pripravljalni odbor za združitev svoje prvotne predloge tako daleč spremenil. Na prvi konferenci, ki je bila sklicana v >\ rho združenja 14. jan. 1914 v Ohiea-gu, je bil sprejet predlog: da, ko se hočemo združiti, se pač nikakor ne sme ozirati na starest članov, prav tako se naj ne ozira na premoženje glavnih blagajn. Na seji v mesecu juliju in septembru se je pa trdovratno znhto-valo, naj se stare člane odslrnni. in vsaka organizacija pa mora biti "solventna." S to odredbo j'* pač jasno povedano in v polni meri dokazajio nnsprotstvo z«lru-žitve prizadetih podpornih jednot in zvez. Scve v tej zadevi se gotove osebe klicu jejo na neke državne zakone, kar pa je po naši m mnenju vsak tozadevni izgovor le metanje peska v oči.
Olavni odbor in članstvo A. S. H. P. D. j»' javnosti pokazal vspe-šno delovanje za združitev prizc-detih podp. organizacij, a nikako se pa ne zadovolimo s tem, da bi se nam napravjjalo stroške brc/ vsakega uspeha.
Sobratski pozdrav
»I. Cerne.
Za tem prečita tudi odgovor, ki jim ga je on pisal in se glasi:
Blagovolite mi nemudoma sporočiti, ako se Vaš zastopnik tudi udeleži; ako pa se nadaljenega delovanja za združitev ne udeležile več, mi pa istotako blagovolite naznaniti, «la na seji poročam, ter Vam na ta način tudi ne bode treba nadaijnih stroškov poravnavati. To se. namreč ume, da t:.ko dolgo, kot se sodelovanju ne od-povete, oz. naznanite, se bodo stroški na Vašo organizacijo so-razmerno po številu članstva raz-pisavali.
Pričakujoč takojšnjega poročila, da vem v slučaju, da ne pošljete zastopnika v Chicago, na sejo tam poročati. Istočasno pišem zastopniku pripr. odb. Vaše organizacij« br. (loršeku.
S sobrat ski m pozdravom,
Porabite priložen zavitek za odgovor.
Cleveland, Ohio, 1. feb. 191b.
Cenjeni sobrat:—
Ti sporočali, da se vrši še ena si ja pripr. odb. dne 8. febr. to je v torek, in sicer v Chicago, mislim v navadnih prostorih.
Zajedno pišem sobrat i tajniku N aše organizacije, ter se blagovolite nemudoma pogo voliti, ter meni naznaniti; da veni poročati na seji v slučaju, da se Ti ne udeležiš.
Blagovoli iti do njega, ker I-tak ni daleč.
S sobrat ski m pozdravom,
Odgovor naslovi na Cleveland, kot kaže priložen zavitek., še drugo pismo, ki se glasi : Potem pivci ta :
Jan. 24. 191 C».
Mr. Wim Sitter, Conemaugh, Pa.
( >njeni sobrat : —
Vase pismo z dne 7. t. m., predložil sem glavni odborov i seji ki se je vršila dne 22. t. m. Na omenjeni seji, sklenilo se je, da se ije dopošlje takoj zahtevana svota stroškov sej pripravljalnega odbora za združitev podp. organizacij. (»lede združitve imela je naša organizacija že mnogo stroškov.
Toraj ako se bo še vnaprej delovalo za združitev, in ako se združitev vresniči, mi bomo radevoljv. poravnali vse nastale stroške, ka teri pripadajo na našo podp. organizacijo.	1
- Toliko v blagohotno-pojasnilo.
Sobratski pozdrav
Za A. S. B. P. I>. ,î. Terne, gl. taj.
Br. F. Oodina predlaga, «la se pisma in odgovor priobčijo kot del zapisnika. Sprejeto. Br. J.
Marinčiču se da besedo in «la tudi on nekaj pojasnila o pismu.
Sprejet je predlog soglasno, da
vse one organizacije, ki se še niso uradno naz.nilc predsedniku t« ga odbora br. Siltcrju, nadalje ne u-deleie več akcij za združitev, so navezane \ poravnavo na daljnih* stroškov,
Br. M. Želcznikar, zastopnik z t S. N. P. J„ apelira na ostale zastopnike, da prvo oni povejo sv«»-j«» mnenje in potem pride S. N. P. J. Br. M. Konda poroča, da po konvenciji S. N. P. «J. se pri njih organizaciji ni nič ukrepalo o združitvi. Br. F. Aleš poroča enako s pov «laikom, «la je njih organizacija S.D.P. ^ 1U). pričakovala dan na dan združitve in upa, da se bo ta stvar že nkoro uresničila, apelira pa na zastopnike S, N. P. J., «la dajo «>ni svoje poročilo. Br. M, Želcznikar poroča, znano vam je vsem članom tega odbora, kako se je izreklo članstvo S. \. P. .1. s svojim splošnim glasovanjem in treba je, «la se zastopnika S. N. P. .J. «lr/.ita tega, za kar se je izreklo članstvo. Nadalje pojasnjuje glede državnih za konov v tem smislu opirajoč se na drŽavo Ohio itd. Pravi, «la je odločno zato, «ia se držimo toga kar državni zakoni v tem «»žiru zahtevajo iu apelira na br. M Krnila in br. \V. Sit terja, «la dasta boljša pojasnila o tem, ko so njima bolj znani taki zakoni raznih držav. Nadalje br. želcznikar Teli pojasnila, kaj je sploh mnenje tega odbora, ali deluje za združitev, pridružitev ali priklopitev. On povdarja tu«li, da imamo preveč posaim^znih organizacij ¡n z njimi preveč nepotrebnih str.>š vov ; v razgovoru se ozira na liste - glasila teh organizacij. Hvali "Olas Svobode" kot začetnika za te napredne organizacije iu ravnotako je deloval list 44 Pro-let a ree. " Potem ^kritizira prvi list, kàko je pozneje v slučajih nastopal preti temu, kar je sam ustvarjal. Na îalje kritizira, da čemu se je sploh ustanovilo S. S,. P. Z. in S. D. P. Z., ko je že bila tukaj napredna organizacija S. N. P. J.
Med govorom se apelira na br. M. Želcznikar.ja, naj bo kratek in bolj stvaren v govoru. Br. 1'. Aleš odgovarja, «ia take besede so bile na mestu ob začetku pri prvih si jah pripravljalnega odbora, «> tem se jc že dovolj govorilo in «lanes niso več na mestu. On t: li, «la so se te organizacije ustanovile iz potrebe, ker takrat še ni bilo ugodnosti pri S. N. P. .1. z višjimi razredi. Br. F. Al«'š povdarja, «la je članstvo S. N. P. J. glasovalo res z nepretežno veliko večino za predlog br. Zelezrikarja in pro ti prizivu manjšine, ampak o1 pravi, vse to se je izvršilo pod pritiskom in influeneo komentarja za predlog v "Olasilu" S. N. P. J., katerega pa on trdi se ni «lain prizivu manjšine in je prepričan, da ako bi imel enak komentar priziv manjšine, da bi glasovanje vse drugače izpa«llo.
Na«lalje l r. Aleš apelira na za stopnike, «la se na ti seji vsak posamezen izrazi, naj li še nadalje delujemo za združitev ali ne, no-jasnujc gleile troškov, pove tudi, « ! a se li" /iaga's tem, kar je od glasovalo članstvo S. N. P. »F. in zato je on odločen, «la se odloči še danes: delujemo še naprej no. On pravi tudi, da, ako se us li S. N. P. .1. združiti v zmislu enakopravnosti, «la morajo odpusti vsa pravila, vsi glavni odbor iu se mora vršiti posebna konvencija, ki naj vse to vredi, pravili iu novi odbor. Br. F. Oodina vpra ša zastopnike, zakaj se ni dal v link pre«Hog na splošno glasova nje pri »Irugih organizacijah, kot je bilo glasovano pri S. \. P. .1 Br. M. Konda odgovarja, «la jc on vprašal na konvenciji S. N. P. •! ako lic bi bilo umestno, da bi *. si za združitev priza«lete organizaei je glasovale o enakem predlogu pravi pa, «la je tedaj na to pojas noval br. Zavcrtnik, «la gre to ni glasovanje le pri S. N. P. J. ist< poroča br. Sitter, da je bilo skic njeno, da' se počaka na rezultat glasovanja pri S. X. P. J. in P<> tem pa skliče sejo prip, tulbora katera se pa vrši danes, «la se tem razg«»voiinio, br. Oodina zadovolji s tem pojasnilom .
Br. M. Konda opominja br. *e lcrnikarjn, naj ne polemizira pre več s starimi zadevami, temveč naj bi delal raje za stvarno delo o združitvi, pojasnil je koristi poznejše ustanovljenih organizacij.
povdarja, «la je tnlo prepričan, da
so tudi organizacije marsikaterega Slovenca v Ameriki pritegnile, da se je organiziral, česar bi n«' storil, ako bi teh ne bilo. On jc tudi mnenja, da bo prišel čas, ko bomo prišli do združitve in s tem bo orgauizaeija v toliko močnejša. Br. A. Mladič vprašuje, čemu smo tukaj, da s<> izzivamo ali, da «l« bijemo složno na stvari. On pravi S. X. P. J. je s svojim od-glasovanjeni povedala natančno iu jasno svoje misli in to se ne da os reči. Njegovo mnenje je, da bi ta odbor deloval na to, ker se vrše konvencije skoro vseh teh organizmu j, ki so v akciji za združitev v tem letu, da bi skušali najti pota in priporočali, da se naj vrše vse t«' konvencije ob enem in istem času in v enem mestu, ter po dokončanih svojih delih, naj bi odločile en «Jan ali več, ako treba; sišli naj bi se vsi delegatje, gl odbori skupaj in poklicalo naj bi se zastopnike S. N. P. J., ter ko-nečno naj bi se tain stvar vsaj pri bližini skupno rešila.
Br. M. Konda govori tudi v prilog tega.
Br. F. Aleš pravi, tla j«' on popolnoma nasproten temu in sicer i di stroškov. Pravi, dajo naj vse prizadete organizacije svoje premoženje, starost članstva in upla •»»vanje asesnientov preračuniti po «nI države priznanemu aktuar-ji\ in ako aktuar priporoča večji asesment, naj se ga naloži članom one organizacije, ki bi ji ua priporočal upeljati, <la pričnejo ta-coj plačevati dovolj visoki asei-m'Mit za solvotnost, ampak je on mnenja, tla bi se naj združitev takoj izvršila in plačevali naj bi e oni člani, katerih organizaciji je pri združenju nesolventna toli-io časa, «Ia bi postali solventni; pa recimo tu«li deset let, ako tre-»a. In 011 priporoča, da bi imeli sele potem, ko bi bila formalno zdrušitev • že izvršena, splošno konvencijo sorazmerno kot se je priporočalo na S. N. P. J. kon-vc nciji. __
Br. M. Želcznikar pojasnujc, da je tukaj zakon, ki zahteva sol-ventnost vseh organizacij, predno se z«lružimo.
Br. Mladič še enkrat pojasnujc, da ne vidi umestnosti za tako splošno konvencijo.
lir. F. Aleš apelira še enkrat, da se vzame v poštev na vet br. Oodina, ki priporoča, da dobe vs«' org. aktuarja, «la preračuni vse potrebno pri organizacijah, Ui s«-žele združiti in trdi, da je to edina najbližnja pot za združitev, ko smo enkrat rešili finančno vprašanje, ki je glavna ovira pri tem.
Br. A. Mladič pojasnujc, «la ako se bo združitev izvršila v času bodočih štirih let, ali vsaj <lo bodoče konvencije S. N. P. J., «la se bo smatralo to za vzvišeno čast temu odboru in slovenskemu narodu v Ameriki. Stvar se ne «la tako hitro izvršiti, kakor si predstavlja br. Aleš in marsikdo drugi. Br. F. Aleš potem pravi, da ako je r«»s nemogoče združiti se takoj z S. X. P. J., naj pa ta o«l-bor deluje nato, da se vsaj vse druge organizacije združijo v eno in potem pa s S. X. P. J. in si tako okrajšajo pot pri združitvi.
Bv. Mladic pravi, da bi se «družili sc«laj s S. X. P. J. je nemogoče, ker je članstvo vseh ostalih organizacij proti temu o«lglas«>va-nju pri S. X. P. J. in radi tega jc treba vpoštevati, da je hitra združitev absolutno nemogoča, dokler ostale organizacije ne izvrše tega, kar zahteva za skupno združitev S. X. P. J.
Br. Sitter izjavlja, «la je tudi «m istega mnenja kot br. Mlatlič, ter povdarja, »la je menda res edino prava pot do združenja kot že omenjeno, «la bi imele organizaei je skupno konvencijo, to je brez S. X. P. J. letos vse v enem času in v enem mestu, S. X. P. .1. naj bi pa poslala svoje zastopnike na to zborovanje. Priporoča, da se naj osvoji tak predlog.
Br. ,1. Marinčič je tiuli tega mnenja in priporoča, da bi se «lal tak predlog organizacijam, to j» brez S. X. P. »T. na splošno glasovanje.
Zastopnika S. X. P. J. br. Želcznikar in F. Oodina sta mnenja, «la jc to precej dobra ideja in nimata nič proti temu, sta pa proti, da bi se «lajalo kako lično glasovanje članom S. X. P. ker članstvo S. N. |». J. je odločno Povedalo z glasovnico, kaj želi ib ona ne moreta zastopati ničesar kot to, kar je ž« lja večine članov S. N. P. J.
Po ti razpravi zastopnikov je prišel pripravljalni odbor <1<> zaključka, «la, k«'r imajo letos konvencije S. 1). P. Z. v mesecu maju, S. S. P. Z. v mesecu septembru in S. I). P. P. I), je ž«- itak odložila za nedoločen čas svojo konvencijo, «Iu s«' osvoji predlog, ki se glasi: Predlog I. Da se vrši konvencija S. I). P. Z., S. S. P. Z. in S. D. P. P. H. pričenši se 2. pondeljek dne 11. septembra I. 1911». 14. I>a se pri vseh prizadetih organizacijah priporoča le »Ive ni»'sti v splošno1 glasovanje za konvencijo iu sicer Cleveland, O., iu Chieago, 111. III. I)a dajo vse prizadete organizacije preračuniti svoje premoženje, starost članstva, uplače-vanje asesnuuita in solventnost,. potom od držav»1 priznanega aktuarja, ako aktuar priporoča povišanje nsesmenta iu druge potr«'be za solventnost, poravnajo vse do tc konvencije, ker to zahtevajo zakoni držav.
Preti log jc soglasno sprejet.
Predlog je tudi sprejet, da vA gori omenjeni predlog otlloea večina o»ldanih glasov skupno pri vseh organizacijah in ne pri posameznih organizacijah.
Predlog je sprejet, »la morajo o«l«lati ta predlog na glasovanje vse prizadete organizacije čim preje mogoče in rezultat glasovanja se ima priobčiti v listih, ki so glasila teh organizacij, določno in jasno po št. društev, koliko jih je glasovalo za in koliko proti.
Pripravljalni odbor je na ti seji razveljavil star zaključek in sicer je mnenja, «la se odprejo predali v vseh listih glasilih teh organizacij za razpravo o tem predlogu, da se tako vidi mnenja članstva. Apelira se pa na dopisnike, da pišejo le o predlogu in sicer stvarno in resno izpustiti se pa imajo v.;n-kc osebnosti.
Steni se tudi vabijo vse ostale organizacije, ki niso poslale zastopnikov na to sejo, in ki še mislijo na združitev, da tudi one to iz v rše.
Nadalje je sprejel soglasno pripravljalni odbor slcileči predlog: Ako se katerakoli izmed za združitev prizadetih organizacij pro-tivi tem sklepom pripravljalnega odbora in «la gl. o»lbori ali članstvo teh organizacij nočejo vpoštevati in se strinjati s tem sklepom, se ta odbor potem smatra razpuščenim (odpade s tem odbor, ker ga potem ni treba).
Predlog je sprejet, da se ta zapisnik priobči v glasilih prizadetih organizacij in da se pošlje vsakemu članu tega odbora in gl. taj. po en izpis.
Prečita se zapisnik in z malimi popravki sprejme soglasno z opazko, «la se priobči cehi razprava in ne samo zaključki.
Zatem br. predsednik W. Sitter zaključi sejo ob b1 j uri zvečer in z iiialim nagovorom še apelira na gl. 'odbore in Slansavo prizadetih organizacij in upa, da je pripravljalni odbor izvršil svojo dolžnost in se za stopinjo približal k zdni-žit vi.	Filip Oodina,
zapisnikar.
PREMOGARJI.
m
Rtid«rji, ki deh>jo s trdim pre-,uio!*o'ii, so m;( ' 11. i n i i i j» 111 jot nikoiii. kakor sino /e svojeas poročali, svoj»* zahtevo. Zdelo bi m\ da ne zahtevajo mnogo. Ali gospodarji imajo ilruure glavo kakor delavci. To kar zahtevajo premogarji, se jim ne zdi le mnogo, ampak celo preveč, za toliko preveč, da ne morejo sploh ničesar dovoliti. Cbogi lastnih jam imajo komaj še toliko denarja, da so mogli v velikih kapitalističnih listih objaviti o-gfomne oglase, ki veljajo tisočake. iu ki razlagaj«), da ne morejo lastniki za nobeno ceno izpolniti delavskih zahtev; kajti "vsak do-hro poučeni človek", pravijo, "ki jc študiral razmere v industriji trdega. premoga, ve, da prinaša lastnikom le malo dobička.
Cbogi podjetniki!
In nesramni delavci jim ne pri v oš«'-i jo niti tega malega dobička!
Toda poglejmo malo bliže. Ivlcn tistih mož, ki jih kličejo lastniki za priče, je znani profesor Scott \cariiur z vseučilišča Toledo. On je namreč dobro informiran in je študiral razmere \ tej industriji. Prav pred kratkim je izdal knjigo "Anthracite". v kateri se bavi s temi razmerami. Seveda — profesor Scott Nenring je nek«»lik<» sum Ijiv, kajti ne neki drugi univerzi je lani izgubil služIm, ker ni vprašal pri svojih predavanjih,
kaj žele kapitalisti, ki financirajo vseučilišče. Mož j»* mislil, da ko taki zavodi ustanovljeni za znanost, pa bi moral vedeti, da s«> u-stauovljeni !»• za tako znanost, ki je kapitalistom všeč.
.Marsikomu se bo kljub temu zdelo, da so več vmlne besede človeka, ki govori in piše po svojem prepričanju, kakor pa onega, ki s«* klanja miljoiiarjem.
Profesor Scott Ncaring pravi v svoji knjigi, da so trditve podjetnikov o njihovih malih dobičkih take, da zavajajo. Predvsem so podjetja liadkapitalizirana, zato »la se lože zakrijejo resnični pro-fiti. V mnogih slučajih so jame združene z železnicami; dobiček je pa potem tako vknjižcn, da u«l-pada na premogorove navidezno le majhen del. To je računska umetnost, v kateri se kapitalisti izvrstno spozna io.
Profesor Scott Ncaring tudi navaja, da ne presegajo letni dohodki rudarja pri trdem premogu skoraj nikjer šeststo dolarjev na leto, torej toliko, kolikor j»* včasi >spodarju premalo za dinner. < V hotel hudič občutno kaznovati takega barona, bi mu moral naložiti, «la naj izračuna, kako more družina celo leto dostojno živeti s šeststo tolarji. Tak miljonar Iti se pri tem računu bolj potil kakor v najhujšem peklenskem ognju. . Cena ene tone premoga z vsemi stroški od premogarja «lo konsu-menta ne znaša po NVaringovih računih več kakor štiri dolarje. Prodajna cena pa znaša rekdo-kdaj manj kakor sedem dolarjev.
"Industrija trdega premoga nese lastnikom le majhne profite."
Leta 1M14 mogli ktmsumenti za svoj «lena»* le štiri petine onega premoga kupiti kakor leta 11KK). Od tega leta — 1!K)0 - so so plače rudarjev povišale z<i odstotkov. Življenje se je podražilo za f>0 odstotkov.
Kaj je to mar podjetnikom?
.Njihove dividemic so se v tem ča-t
su pomnožile za 220 odstotkov. Ker misijo jame le majhen dobiček !
Zahtev«' premogarjev so, če se. vzame Scott .Nearingova knjiga za podlago, znanstveno opravičene. Ali za jamske barone ni merodaj-na znanost. Oni se ne uklonijo ni-I čemur »livgcmu kakor sili. C o so rudarji dovolj močni, da jih prisilijo s svojo organizacijo, se bodo fdali, drugače bo«lo trmasti napram znanosti iu pravičnosti in vsemu.
S premogarji pa trpe tudi kon-sumonti, ki ne morajo kuriti s šoto in so podjetnikom i/.ročeni na milost in nemilost. Cc bodo lastniki prisiljeni, da povišajo plače, bodo, četudi po krivem, odvalili izdatke ua konsumente.
Najboljša rešitev t«'ga problema bi bila, da bi se delavstvo politično dobro organiziralo, pri volitvah samostojno nastopilo, prisililo vlado, da podržavi jame in potem prevzelo upravo države v svoje roke. Delavci bi tedaj lahko i-meli poštene plače, konsumenti bi dobili premog dober kup, vlada bi pa imela še vedno toliko dohodkov, da bi 1 ali ko znižala davke.
Kajpada, to bi bil že košček so-«ializms. Bil- Li *n*vr v.olo do?n-v, zelo zdrav; ampak — socializem bi bil, in zato je bolje, da so izkoriščani delavci, da so izkoriščani konsumenti, in da spravlja miljon-ske dobičke peščica kapitalistov. Kajti socializem jc prestrašim reči Celo organizirati so je treba zanj, pa kaj citati in se kaj učiti. To jo pa prenerodno. Naj torej rajši ostane vse, kakor je; kakor j«' božja volja..."
^ Rudarska smrt.
Dva rudarja, oba inozemca, sta bila ubita dne 21. februarja v rudniku Pcnnsvlvaiiia Coal Companv v Dicksou Cit.v, Pa. Tla rova, kjer vta delala, so se dvignila ter ju je stisnilo k stropu iu ubilo. Družbiui uradniki so rekli, »la jc bil ta slučaj nesrečo najbolj čuden, kar se jih je pripetilo v antracit-uih rudnikih v zadnjih letih. Nikakor si niso mogli razložiti, kaj
je povzročilo, tla so se dvignila tla.
•
. Zvišana plača.
Pogajanja, ki so se vršila med zastopniki delavcev pri Denver-Uio Oraiub'-železnjei iu železniškimi uradniki, so imela uspeh, da so dosegli delavci r»c zvišanja plače na uro. Kakor s«* sodi, bo deležnih toga zvišanji, kakih 2*»00 delavcev.
r rt o L e t a n r r
Japonski strah.
iz Waflkfingtona poročajo: lz zanesljivih virov je vlada izved*» la, da noče Japonska odnehati»dokler ne dobi v Severni, Srednji ali Južni Ameriki nekaj ozemlja.Zdaj hoče kupiti od republike Colombi-jc kos obrežja in otok Coiba; tozadevna pogajanja so se že začela. Najprej so se pogajanja vršila ust* meno, nadaljevala so se pa pismenim potom. Cim.je imel španski poslanik prvi pisani dokument v rokah, je odšel v Washington in ga pokazal ameriški vladi. V tem dokumentu jc Japouska izjavila, da bo vedno ščitila neodvisnost Paname.
Neki član tukajšnega panamskega poslaništva je takole opisal otok Coibo, ki Je oddaljen UUO milj od panamske o'iali:
Coiba je oni otok, ki jc najbolj oddaljei od prekopa. Japonci hi ga zelo radi dobili, pa se jim naj» brže ne bo posrečilo. Panama jio-Čc dati Japonski nikakršnih koncesij.
V	Washingtonu so zaradi teh Vesti baje zelo razburjeni. To je mogoče. Tudi je mogoče, da je na teh vesteh kaj resnice. Japonska je na prehodu v kapitalistično državo. Nj na industrija sicer še ni oddaleč tako velika, da bi jo 'mogli- imenovati azijsko Anglijo, kar delajo nekateri, toda pričela s»' je razvijati, razvijala se bo dalje, in postala bo. Velika, ker so v deželi pogoji za to. Vrhutega je Japonska preohljudena. Zlasti sedaj, ko je še pretežno poljedelska, je to težaven problem.- Ljudje mo
Trideset miljonov na ladji.
Angleški j arnik od White Star črte "Adriatic" j«' j riplul v soboto v New York ter pripeljal s se boj trideset miljonov dolarjev \ zlatu in ameriških vrednostnih papirjih, in sicer za tvrdko J. I*. Morgan and Company in nekatere druge new-yorške bančne zavode. Zakladuičar It. Kdwards, ki jc i-mel nadzorstvo uad tflm bogastvom, je rekel, da obstoji večina v vrednostnih papirjih in le nekaj nad pol miljoria dolarjev v zlatu.
Ta pešiljatev je baje del plačila, ki ga je poslala angleška zakladnica sem v plačilo za svoja velikanska vojna naročila. Velik del vrednostnih papirjev, ki so bili poslani na parniku "Adriatic" i/ Anglije, je bilo prodanih, š< k< se bili na morju, drugi pa bodo v zastavo za vojna posojila.
Na potu v Ameriko je bil spremljan parnik "Adriatic" od bojnih ladij, dokler ni bil na varnem na visokem morju.
Bombe v tovarni.
V	Bridgeport, Conn., so ra/,krili zaroto, ki je imela namen uničiti ondotno Kemingtonovo tovarno za orožje in munie.jo. V napravah so našli šest bomb, in sicer še o pravem času, »la so preprečili nesrečo. ki bi bila gotovo zahtevala mnogo žrtev. Vso zadevo preiskujejo detektivi in vladni zastopniki. Družba sumi, da so v zaroti udeleženi nemški ageiitje. Zdaj so pomnožili straže, ki so bile že prej zelo številne. Remiogtouova družba ima velikanska naročila od evropskih dr/av ter obratuje no»' »r« dan. Baje znašajo njciia skupna naročila nad $2<*M)00.<NH>.
Drag poljub.
fiospodična Kvelvn Glen, doma iz Clevelanda, ki jo je tekom neke predstave poljubil igralec (»»-org»1 Stone v Kmpire Theater, je dobila za ukraden poljub tisoč dolarjev odškodnitic. Tožila jc sicer za 15 tisoč dolarjev.
Ponesrečen poslanik.
Neka londonska brzojavna a-gciitura jc dobila poročilo, »la s» je ponesrečil ameri-ki poslanik (Jerard-pri drsanju. Nesreča sc je zgodila v bližini Monakova. Di-
ra j o nekje živeti; Če ne morejo «loma, morajo ven. Država pa ne mara izgubiti svojih ljudi. Vrat jim ne more zapreti pred nosom, da bi se ne izseljevali. Toda tam, kjer se naselijo, bi jih rada imela pod svojo oblastjo. Najtcnieljitej» doseže to, če spravi tudi dotično ozemlje, kjer žive, pod svv.jo oblast.
To jc bil eden izmed v/rokov, «la je šla Japonska v Mandžurijo, zato je pogoltnila Korejo, /.ato gleda po strani na Kitajsko iu lia Filipine, lu da sanjajo tisti, ki so najbolj napeli, tudi o Ameriki, ni I»' verjetno, ampak to kaže tudi njihova literatura.
Četudi j»1 Japonska še napol fevdalna, vendar vitli, kako ravnajo kapitalistične države; iu ona rada posnema. Oil kur se je dežela od| rla svetu, so vse njene ¡ust it u icije posneto po vnanjih /.tri"»lih. i Ker je pa kljub vsemu pat himen •tarizmu še avtokratičuu, posnema najbolj to, kar krepi avtokrarijo in vlado. "DrŽava"' in "vlada" sta tu enaka pojma.
Kakor vsaka avt»»kratična »I» e-la. j»1 111« I i J;iponska militaristic j na. Za svojo vojsko doprinaša o gron ne žrtve. Ker je bila v nekaterih vojnah zmagovita, s»* čuti ! militaristié'io močno. Sedanja voj-[na, v kateri je poeta la zaveznica evropskih dr/.av, ji j»- prišla ravno I prav iu je mogočno zbudila njen i ponos. Sedaj je po tula takoreko -enakopravna z beli'ni dc/dami.
Take reči šr"t;eiajo |>«, t lji\ • ■:. Imperialistično navdahn jena je bi-
in s»» drže vse črke skupaj, a to se l»o dalo odpraviti. Dalje stroj n«
zaznamuje !<>• !. K r i » \ >». stroj piše tako, kakor se govori, n»' pa po pravopisu, kar mora zlasti v angleščini zelo motiti. I znaj ditelj pa upa, »la bo sčasoma \ sc te pomanjkljivosti .pr» n ¡»_<ii. Siro
ju pravijo diktogral'.
______ f :
Eksplozija na ladji.
V	nedeljo zvečer se je pripetila na ameriški bojni ladji "Delaware" eksplozija, pri Lil» ri je. izgubil življenje strojnik K»lwar»l M»
i Nutly Uebey iz Syracuse, N. V. Bojna ladja " Delaware ' s- je u-deleževala pomorskih manevrov z ostalimi bojnimi ladjami antlanti-škega brodovja v bližini Onanta nama.
Za varstvo otrok.
Državna b urislatura v C< !nml>ia, S. ('.. j»' sprejela v petek postavo, ki prepoveduje, da hi bili otroci pod 14. letom vposleni v predilnicah in rudnikih. Dosedanja postava jc določala najnižjo starost o trok v tem oziru na »1» nijst let. Senat je popravil postavo, da bi stopila (i mesecev prej v Veljavo, kakor je določila zbornica. Ako se bo zbornica s tem strinjala, bo nova postava uveljavljena 1. januarja 1!»17.
Končana stavka.
V	North Hudson County so s. vsi delavei, ki so /c dalj časa stavkali, vrnili v predilnic»!. Družbe so Ugodile \ ' HI 1 .1 : :. > •
vam, skrajšale su delavni čas in zvišale plačo.
Pet oseb zgorelo.
V	gledališk» m »l"lu New York-' j»» «lue 22 februarja ztrorel del hi še, kamor so igralci zahajali na hrano. Štirje* moški in ena /cnska so našli smrt v plamenu. Prv» vesti so pravile, »la j" zgorelo nekoliko igralcev iu igralk; pozneje seje izkazalo, da je poginil lastnik doma Thomas Keratsas iu štirje uslužbenci.
Velika železniška ncsreca.
I/ Milford, Conn,, poročijo z »In»' 22. februarja* I/. Sprin<r1'iel »la v New York vozeči vlak st. 7!' .železnice Connecticut River Spe
la Japouska že prej; razvoj zad-njega časa j»' to nagtn'iijc le še po-jačal. In na Japonskem ni prot i teže, ki bi izravnala to stremljenje, kajti ljudstvo ne šteje nič. Prise! bo čas, ko bodo mase tudi tam spregledale, in tudi socializem najde p»»t med strašno zatirano in izkoriščano japonsko delavstvo. Do slej še ni prišel ta čas. Doslej je v vsej državi povsem neznatna pe še i ca socialistov, in še {i niso nobeno un» varni vešal.
S t «Mu i rečmi je treba računati.
Ali vesti, ki jih sedaj razširjajo iz Wa ,hingt«»na, nas veudar île morejo ganiti, in kd»»r nam hoče • ii'_r« r;.niti, da sloji .N met ika n 1 pragu vojne z Japonsko, se mu le .-mej. mo. V Tokiu imajo lahko zelo Visoko h'teèo načrte, iu da s»' znajo lotiti tudi ogromnih nalog, ¡e poka/ala njih vojna z veliko Kitajski» in z ruskim kolosom. Ali v Tokiju znajo tudi računati iu ve-»!»», »la .» »laj ni čhs za vojno / A mer I ko.
Ampak \ Zeiliiijenili državah .i»' preparedness na dnevnem redu, in zato j»' dobro v«e, kar bi moglo nagnati Američanom-večji strah v kosti. Ta pomen imajo tu»li raz-j i burljive istorije o japonskem ku ! povanju ameriškega oze ulja. Vsa-I ka izmed malih ameriških drŽav i predobro ve. da s»1 ne sme spustili j v* nobeno t'ako kupčijo, ker .bi > » j Ima takoj imela vso Ameriko proti sebi.
Ta bavbav nas torej ne more »plašiti.
Smrt v ognju.
Iz Pittsburgh, Pa., poročajo dne 22. februarja: Danes je uničil požar hote| Klattir v W»»ods Run ter povzročil z« deset tisoč dolarjev škode. Neki m o ž je zgorel. *e.<t malih otrok pa so k»»maj rešili ■•kozi okna. - Frank Siuter, ki j»* na el siurt v ognju, je bil 7b let star iu je spal ob času uekreče v svoji sobi. Dasj ko se jiftsilci trudili na vse kriplje, da ga rč>ijo, s»* jim to vendar ni posrečilo.
plotnaf si je zlomil nogo. Z»lrav-. »»ial in poseben vlak železnice N
11 i k i so izjavili, da k reva I,
h<» kmalu o-
Nova iznajdba.
Ha ven <ta trčila .skujwij. oseb j»; mrtvih, čez ."»O pa ranjenih
Zarota?
Neki Amcrikanfe je, kakor poročajo listi, iznašel st roj. o katerem s»* lahko reče, »la sam piše. S pomočjo elektrike se prenese valo- lin ki so baje opa;ov; vanje izgovorjene besede oziroma vedenje dveh n ož. naj
Železniški uradniki v L» \ing ton, K y., ki so našli v »m» k<'sov di unuiita, /arkometov in samokresov
Sltml jiv«i C tli jc»'V.
črke na posebno priprav tia stro- sodijo, »la je obstojala zarota z r.a ju tako, »la pritiska na tipke iz- mnliom, da se razstreli proga govorjenih črk. Pomanjkljivosti Louisville and Nashvilh želez
je še precej; tako ni med pofmmcz niini besedami nobenega presledka
nice, ali pa naprave Stand ar»l ()il 1 'o., ki leže med Jun
etion City in Shelby City. Raz strelivo so našli pod neko telefonsko celieo, katere se poslužujej»i železniški uradniki i»» Jvi leži blizu naprav Standard Oil Co. .
Konfisciran anarhističen list.
Poštni ura»li v New Yorkn >■») zaplenili \ «o zadnjo naklado anarhističnega lista "Revolt," ki ga izdaja Ilvpolit llavel, »•»•> da navaja na nasi 1stvo iu »'a j»' žaljiv. V Ameriki velja "tiskovna svoboda ...
Podkupljen porotnik.
V	Chicagi se j«» pred veliko porot»» pričela razprava proti bivšemu /lipami v Bin»* Island. III., K \V. Bourke, ki ic obdoižeii. da je sprejel leta liilJ k»»t porotnik pod kup no od Archibald Fitzgcral da, v znesku jf.'tHIO. Tedaj s" j» vrši 1 proces proti nekemu Albert K. Foistu in štirim drugim obtožencem, češ da ho (»goljufali zvezno vlado za premogovna polja na Alaski, ki so vredna $20,000.000. Razsmlba se je glasila tedaj v prid obto/encev.	,
Velika stavka.
V	Ani mia. Conn., je 21. febru arja stopilo v stavko okrog *>(H.M) delavcev,zaposlenih v štirih tovar nah American Bra^s Co. Stavka j<* nepričakovano izbruhnila. Delavci. večinoma priseljenci, so se na tihem organizirali iu uprizorili
I stavko. Poklicana je bila takoj | milica, »lasi vlada najlepši mir. I Delavci zahtevajo zvišanje plače, i ose m u ni i delavnik in opoldanski ' delopust v soboto. Družba .¡e po j nudila 2"»c zvišanja plače na »lan J onim, ki zaslužijo manj kot >J."»<,| dnevno.
Da bi se olajšalo sporazumevanje med delavci, s»» se ločili po narodnostih ju ima shode vsaka sku-| pina v svoj» m jeziku. Zastopanih je osem narodnosti, ki pa se vse strinjajo v svojih zahtevah in so 1111 i i odločene, skupno S" boriti za zmago. Boj se morda poostri se s tem, da je zastavkalo sedaj tudi
Kodanjski dopisnik londonske-ga lista MDaily Mail" j»* izvedel "iz zanesljivega vira", da je p«»d-plsalo več kakor ÔIMI trgovcev in drugih uglednih mož iz llambur-ga, Luebeeka iu Brt'mcna neko pro njo, s katero s«' obračajo na nemško vlado, naj začne takoj z mirovnimi pogajanji, da bo kon-eana vdjin v treh mesecih, ker »liuga»"'»' bodo ta mesta, ki so-do-lej najbolj cvetela v trgovini, u-iiičena.
Take vesti radi pripovedujejo \ng!e/i o Nemcih, Nemci pa o An-ghžib. I»i toliko re-aiiec jc goto vo na njih, da si vsi žele mir; toda i - ■ te želje so ielie in -nič druzega lie.
V zmihlu paragrafov 4. in 2."». zakona z »In»1 15. novembra 1NIJ7., j«* bilo razpuščenih na Tirolskem devet italijanskih društev: dve podporni društvi italijanskih podanikov, »Ivt» kolesarski društvi, društvo trgovskih pomočnikov, društvo za ljudsko izobrazbo, socialistično društvo, katoliško in deigvsko društvo,
A .v s 11 i.jsUa sv obeda to se veda ne preseneti nikoga* več.
•
Japonski trgovci so se pogodili z neko veliko ameriško firiuo, da l»od<» kupiti na Filipinah nekaj tovarn za Y1 ,<Hi0,00<>. Nadalje so kupili jap nski trgovci o<l menihov-domiiikanecv veliko sladkorno
pbmta/o na otoku Luzou.
•
Katon, l'a., je umrl John Kd-dins, najtežji mož v državi Ohio. Krsto so morali vzeti iz hiše skoz • j i i i \ ..i i ¡i ! j»> 600 funtov. Zavidati mu ni bilo tega blagoslova.
Švicarski zvezni svet je izvolil za zveznega predsednika za leto 1M16 dosedanjega podpredsednika Caiuilia Dceoppa s 1N5 od |88 veljavnih glasov. Za podpredsednika I veznega svota za leto 1MI6 jc bil s 1M0 od 187 veljavnih glasov iz-voljcn član zveznega sveta Kd-uiund Kchnlthess iz Vilnacherna v Aaiga vu.
Ogrski finančni minister j»' najel pri raznih nemških bankah 1 *»0 miljonov kron posojil;).
Postavodajna zbornica v Rieli-mond, Va., je za rgla z 52 proti 40 glasom predlogo o ženski volilni pravici. Kakor je bilo pričakovati od tega "naprednega" parlamenta.
SlranKa
Tajnikom klubov J. S. Z.
Dogaja sc, da izpolnjujejo ta j niki klubov zelo površno mesečna poročila, vsled česar je glavnemu tajniku nemogoče izdelali točno poročilo za državne tajnike in ta j ništvo skupne stranke.
Opozarja sc torej na točno izpol ujevanje mesečnih poročil, tako kakor zahtevajo rubrike v formuli za mesečna poročila.
Tajništvo J. S. Z.
; IZJAVA!
Slovenski socialistični klub štv. 27 je na zadnji redni seji razpravljal o spomenici, katero je poslal < i lavni Odbor J. S. Z. kongresnemu odboru za zunanje zadeve v VVashington, D. <
Za io spomenico se je soglasno izreki»» odobrenje, iu obenem zaključilo, »la se ist»' naroči 1000 iz-tivov, ki se l»o»l»> razdelili med slovensko občinstvo tu v Clevelandu
I'pati jc. da store to tudi drugi klubi.
Andrej Bogataj, tajnik
Glasilo hrvatskih in srbskih socialistov v Ameriki je "Radnička Straža." Izhaja tedensko na o-smih straneh in stane $2.00 za celo leto. Naslov: 1944 So. Racine Av., Chicago, 111.
mgisg
I Ali kašljate?

Ako kaèljate. odpravite vaš kašelj! To lahko storite, ako vzamete
Vednc je kažljal.
"IIiulo k m k<> prvliludll, ter s?m votlno ku?ljul," piše Mr. VV. VVolofcijn, VVclr-ton. VV. V» ". In kadar »ein pU mrzlo votlo, io puntali DHptuti bolj budi, in ker KCtn dclol v tovarni pri silni vročini, tem monil piti veliko vode. »''itul Keni o Se-vi rovoin Balzamu za IMJu ta it» ko sem porabil eno ■amo steklenico za 25o )o kapelj poiK>lnixoa prenehal in sedij sem zdrav."

Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kafcelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Bolečine v prsih.
In riZTi'» <irti¿o boleíino *« lahko odpravijo .v SEVERA S GO-THASD OIL [s.'viTovoOothanUkoOlje]. Ji- to m l > \i'lii»«.' teliino vre«inosti. Cena
•¿v in 5D<* v v - I, lekarnah.
Severov Almanah sa Slc-ence
za let> 101« se setlaj lahko dobi v lekarnah »Hodna*. Zagotovite s«', da dobite sve-zek ter gM imejte vedno pri roki skoti celo leto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
= "I*
=22=
.'»0 delavk v tekstilni tovarni Os borne & Ches sman < o. Zahtev-aj» deset odstotno zvijanje i»lače. <îo
vo r i se. da se obetajo v Ansonii se druge stavke, tako \ medenih na pravah Ausonia Mig. ('»»., Scv-mour .Mfg. Co. iu H. A. .Mattlo ws Company.
Mater je ustrelil.
Ilir v nli\,.i„ 21 let star, je \ Franklortu, Irul.. pri mizi ustrelil in ubil svojo :»0|elno mat^r, k» r ga je karala zaradi njegovega pijan čevanja in lenob»». 1'otetn ni j»' z britvijo prereza! \i'at ter l»»> í^!;o raj gotovo umrl. Dočim so oblusti mnenja, da je storil t(» grozno »le-janje v blazuoiti, je rekel njegov oče, »la je bil zločin posledica sinove hude jeze.
Edini slovenski pogrebnik j
MARTIN BARETINČIC
4 321 BROAD STREET
T K L. 1475
JOHNSTOWN, PA.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki run ga p» šlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste j i podali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalee sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672,99 Hranilne uloge $4,687,208,83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILUONOIS.
NAZNANILO.
Na roki imamo zopet 150 "Ameriških Drušinskih Koledarjev",
katere smo dobili nazaj. Kdor ga sedaj hoče imeti, naj takoj pošlje 40c na naslov:
• "Proletarec," 4008 W. 31st St., Chicago, HI.
M. A. Weisskopf, M, D,
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 12 A. M. -3 F. It in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer ncuraduje. Tel. Canal 476.
1801 So. Ashland ave. Tel. residenee: Lawnda!e 8991.
Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Reviow, 341 B Ohio St., Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen Balun
IA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wi
Telefon 1199
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni-ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m.
Dr. Richter's Pain Expeller
za revmatične bolečine, ra bolečine otrpnclostl «Irl». pov ln mUlc.
Pravi so dobi le v zavitku, kot van kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako uima na zavitka naše tržne znamko b Sidro.
25 in 50 centov v vseh lekarnah, all pa naročita »» naravnost od
F. Ad. Bichter & Co.
74-80 Washington Street.
New York, N. 1.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa n vseh sodiščih.
specialist za tožbe v odškodnins-kih zadevah. St. sobe 100y
133 W. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 39£0
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik ia uotronjc baletni ln ranocelnlk.
.adrarniHka preiskava brezplačno—fl» teti j« lo flue vila 11*24 Blue Iftitné
Ave., Chicago. Ure.luje od 1 do II pepe!.; od 7 do 0 ive£«r. Isven Ck:ê»gi ti veti bolniki naj pilejo tlovenake.
A. FISCHER
Sdífet
Ima na razpolago vsakovrstno piva. vino, smodk«, i. t. d. ' lavrfctoi pro«1or za okrepêilo. 8700 W, 26th St.,	Chlcage, tU
Tel. uawLdale 17«!
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in anglelkin napisom. "Drevo vsega hudega" • slo-
vonskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatski»
napisom.
"Prohibition Dope" t angloi kkn napisom. Cene slikam so 1 komad 15«j 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cone kartam: 1 komtd 2cl 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi ra v«e kraje sveta.
.INTERNATIONAL VuB. CO. 1311 E. Cth St.,
Cleveland, Ohio.
MODERNA K NIOO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno deio za privalnikc in druStva. SpreJ& mamo naro^iln tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. NLdce cene in poštena postrežba.
URATIE HOLAN.
1G33 Blue Islond Ave., (Adver.)	Ohiovro, 11.
Dopisi.
Southview, Pa.
Cenjeni sodrug urednik!
Prosim Vas, natisnite teh niojiii par vrstic i/ naše nove naselbine v Vašem eeujeiieui listu. Moje roke sicer niso vajene pisave, kajti človek, ki si mora s krampom služiti svoj vsakdanji kruh, ravna bolj težko s peresom».
Tukaj nas je Slovencev približno petnajst družili in nekaj saiueev, ter se prav dobro razumemo med seboj. Kar se dela tire, delamo zdaj vsak dan. Vsako jutro ob šestih nam zatrobi alarm ali konipaniski "visi". Potem si pa človek že lahko misli,, kaj nas čaka. Hitro si moraš nadjati uniformo ali "pit k los" na*e, pa hitro v svoj strelni jarek. Seveda niso taki kakor v stari K v ropi; ampak tukaj so takozva-ni "plesi" ali "rumi", in ko prideš na svoj ples, te že čaka sovražnik premog. Najprej si moraš navrtati luknje, poteiu pa počakati, da pride general ('adorna in ti sestreli sovražnika. Tukaj ima namreč vsak bog pa dvajset mož, da jim razstreli premog, in sicer je tako, odkar imamo nove postave, kadar ti je preuiog sestreljen, moraš gledati, da dobiš hitro sanitetni voz, da spraviš čim hitreje premog na površje.
To se ponavlja enakomerno dahnadan. Kadar mineta dva tedna, gre pa vsak delavec na Corpscommando, imenovan lom-pany Office, da dobi tam nekoliko "mcdalij" /a svojo hrabrost.
Tako se nam godi, dragi sod rini urednik. A če bi bili vsi delavci složni, bi bilo lahko drjigace. Tedaj bi delavci lahko dobivali zlate "medalje", kompanijc pa maguri peto starega čevlja, ker itak nič druzega ne zaslužijo.
Rojaki, ¿budimo se že enkrat! Vsak najneuiunejši delavec mora spoznati, kako ga kapitalist izkorišča. Tukaj smo ustanovili socialističen klub z 19 člani, in kakor mi je znano, jih bo še več pristopilo. Rojaki, pojdimo po tej poti naprej! Železo ni tako trdo, da se ne hi dalo skovati; tudi naša pot ni tako trn jeva, da se ne bi dala prehoditi. •
Tukajšnji rojaki se zelo zanimajo za razmere v Evropi. Ni mi treba omenjati, da sta tudi tukaj dva tabora; eni se zavzemajo za Avstrijo in Turčijo, drugi pa za zaveznike. Vsi so radovedni, kdo bo zmagal.
Meni je vseeno, kdo da zmaga. Moja edina želja je, da bi se po vojni delavstvu in našemu narodu kaj bolje godilo kakor doslej.
Pozdrav vsem čitateljeni, Prole-tarcu pa mnogo novih naročnikov !
John Zabkar, McDonald, Pa.
Frcnteuac, Kans.
0	delavskih razmerah v naši naselbini ne boni poročal, ker itak vsakdo ve, da nam dajo naši kapitalistični baroni v najboljšem slučaju zaslužiti, da se človek z družino za silo pošteno preživi. Ali če se ozrem, pa vidimo, kako prenašajo delavci to uaod, *e mi zazdi skoraj neverjetno. Masa se vdaja v božjo voljo ali kaj vem v kaj, pa živi, kakor da mora biti vse tako kakor je in se nič ne bi dalo izpreiueniti. Nekateri sodrugi so pa, kakor se mi zdi. preveč boječi, da ne pravim strahopetni; boje se delodajalca, svojega soseda, ali pa celo svoje žene, pa skrivajo svoje prepričanje kakor kača noge, tako da nikomur nič ne koristi. Večinoma s» pa boje tistih malih prispevkov za delavsko organizacijo. Pa vendar mora vsakdo vedeti, da se nc da nič iz nič narediti.
Sodrugi, bodimo pogumnejši in trdnejši, iu spomnimo se, da je naša nalogu storiti vse, da dosežemo svoj cilj. Ce nc doživimo sami svobode in pravice, za katero se bojujemo, je naša dolžnost, da jo pripravimo vsaj svojim otrokom.
Vsaj vsak prepričani sodrug ve, da ne pridemo do rešitve brez socializma, za socializem* pa more delati le socialistična stranka. < e se bomo bojevali, bomo tudi zmagali, če bomo pa križem držali roke, pa ne bo nikoli nič.
1	jO t os bomo imeli zopet velike volitve, in vsak delavce naj bi premislil, kako važna reč je to. Sedaj vidimo, kako zna en sam socialist v kongresu bičati kapitali
stične stranke. Seveda ne more eden nadglasovati vseh. Ce pa bi jih bilo v kongresu le dvajset, trideset rdečkarjev, bi se tam reči drugače sukale. Zakaj marsikateremu mehanskemu poslancu bi se tedaj hlači« o tresle zaradi njegovega mandata in marsikdo bi glasoval za delavske zahteve -ne iz ljubezni do delavcev in socializma, ampak iz strahu iu iz ljubezni do mandata.
Držimo se socialistične stranke, pristopajmo v klube, zahajajmo na seje, udeležujmo se razprav in posvetovanj, pa z no čitajmo Pro-letarca, tedaj se ne bomo dali zapeljati republikanskim in demokratičnim kričačem, ki že sedaj postopajo okrog in napeljujejo vodo na s v o i mlin.
Letošnje leto bi moralo biti za vsakega zavednega sodruga leto naj/.ivahnejšc agitacije. Vsakdo bi si moral šteti v čast, da pridobi za klub nekoliko novih članov in za Proletarca nekoliko novih naročnikov. To je najboljša priprava za volitve.
Na sodruge v Frontenac apeliram ,naj se udeležujejo klubovih sej, ki se više vsako četrto nedeljo v mesecu. Rešiti .je mnogo važnih reči. Tudi tiste sodruge, ki nosijo že več let rdeče knjižice, upozarjam, da naj pridejo iu naj se pokažejo, da so vredni biti člani naše socialistične organizacije. S socialističnim pozdravom
»John Tratar.
Milwaukee, Wis.
< Vnjeni sodrug urednik !
/e nekaj časa čakam, če se bo kdo izmed naših sodrugov oglasil in kaj sporočil o dogodkih v naši naselbini, ki se lahko imenujejo zanimivi. Ker pa ni od nikoder nič, sem sklenil, da primem za pero.
V. delom gre kakor povsod bolj slabo. Kolje kot delo napredujejo druge reči, a ne take, ki hi bile za delavstvo koristne.
Vprašal hi slovenske sodruge in svohodomislecc v Milwaukee: Ali ste res zaspali iu nič re vidite, kaj se godi okrog Vas.' I)a, zdi se mi tla smo zaspali, ali pa vsaj sloge, harmonije iu delavnosti ni med nami. A čas hi bil, da hi' se zdramili in spregledali. Morali bi tedaj vendar opazi;ti, da je vse to. česar ni med nami* na drugi strani, med katoličani, ki niso svojega časa prespali, pa žanjejo uspehe, ki jih mi ne, četudi bi jih krvavo potrebovali.
Katoliški Sloven« i imajo svojo cerkev na West Allis, pa jim je /e premalo prostora v njej; zato so kuf ili židovsko sinagogo na 4. Ave in Mineral St. v Milwaukee. Samo poslopje velja .'MIHI dolarjev; za vse druge reči, ki so za tako "božji) hišo" potrebne, računajo čez 1(100 dolarjev, in če s<^ prištejejo obresti, naraste to čez .">000 dolarjev. •
Vprašajmo se pa, kdo bo plačal ta denar? In odgovor se glasi; Mi delavci sami!
To se lahko dokaže. K meni so prišli agenti teh eerkva v stanovanje, in ne vedoči, s kom imajo o praviti, so ino s Klobukom pod pazduho nagovorili, da so prišli prosit za cerkev, in vprašajo, če dobe kakšen dolar. Nisem se takoj izdal, in tako so mi podali vse podrobnosti. Šele v daljšem razgovoru so opazili, na kakšnega tiča so naleteli, in tedaj so jo ubrali skozi vrata.	«
Tako bodo torej izčrpali petti-soč dolarjev iz našega ljudstva, ki ne bo imelo za te žrtve, v sedanjih
slabih č.Msih posebno % težke, niti
drobtine kakšne koristi. Denar pobirajo na tri načine od enih in i-stih ljudi, ( lani cerkve morajo plačevati mesečno, potem pobirajo posebej v cerkvi, iu razuntega pobirajo še po stanovanjih. Iu kdor hoče biti "pravi kristjan" in želi, da bi mu "duša šla v nebesa", mora dajati !
Dji se bolje poučim o stvari, sem šel sam v cerkev, ki ni daleč od mojega stanovanja. Kavno takrat je pop podajal letno poročijo, citai imena darovalcev in darovane svote, meni pa je bilo žalostno pri srcu, ko sem med njimi slišal imena nekdanjih zastopnikov "Proletarca", Kušljana in drugih.
Sodrugi, delavci, ali Vas tudi nasprotnikovo delo ne more zdramiti iz spanja? Ne spoznate, da je skrajni čas. da se organizirate in greste tudi Vi na delo T
V Milwaukee je začel meseca decembra izhajati tudi nov slovenski list po imenu "Slovenija". Iz do-
sedanjih številk sem spoznal, da stoji na stališču busiuessmaiioV iu miUvauških katoličanov. List zavednega delavstva pa to ni.
Sodrugi, delavci, nc bodite sami svoji sovražniki, pa citajte iu razširjajte list, ki je resnično delavski in socialističen ; to je " Proleta rec", ki Vas vodi pod rdečo zastavo do delavske zmage.
Naša naselbina v Milwaukee je tako mnogoštevilna, da bi lahko prav veliko dosegli, če hi se združili. organizirali in se lotili dela. Zato nam je treba izobrazbi» in zato moramo čitati socialistične časopise in knjige. Tam najdemo potrebno znanje, z njegovo pomočjo si ustvarimo moč, da bomo mogli porušiti sedanji ugonahljajoči kapitalistični sistem in doseči svobodo v socialistični intcrnacionuli.
Thos. Stepich.
KNJIŽEVNOST.
"čas," mesečnik za poduk, izobrazbo in napredek, prinaša sledečo vsebino: Kaj si pozabil pri novoletnih obljubah? — Kaj storite lahko dobrega za svoj narod?
Kazne sanje. (Pesem).'— Kdaj ti denar največ zaleže? — Hiseri iz svetovne književnosti. Hožična pesem — Odlomek. - Konjsko meso v Ameriki. — Mir ljudem. (Pesem). -- Danes za denar, jutri zastonj. — Pravilno dihanje da dolgo življenje. — Otročje sanje o zvezdi. — Spaga. — Kapela sv. Florjana. (Legenda). — Iz geologije. — Nanašanja vode. — Iz astronomije. — Kaj in kakšen je daljnogled? — Ni veselja. (Pesem.) — Inkubacija ali valenjc piščet. — Sirota (Pesem.) — Kisik — zrak življenje in smrti. — Kratka rešitev (Pesem.) — Kako hodijo ljudje. — Najboljše zdra-vilo za pekoče rane. — Armenci
nesrečni narod. — Nove iznajdbe iu novi patenti. -- Cegav je recept? — Bagdad — najzanimivejše mesto na svetu. — Zapuščena srca (Pesem.) — Kje, kam, kod... (Pesem). — Kako ločiti dobro blago o»l slabega? — Nekaj za vsacega.
"Daily Mail" izraža mnenje, da bodo začeli'uporabljati Nemci s 1. marcem, ko bo stopila v veljavo njihova nova odredba glede po-mokega bojevanja, nove . velikanske podmorske čolne, ki imajo baje do .">000 ton prostornine. Ti čolni so baje zmožni, da prepluje-jo lahko atlantiški ocean sem iu tja. ne bi rabili novih zalog vode ali goriva in potrebščin in da bodo delovali kot rušilci.in uničevalci zavezniške trgovine. Mornariški dopisnik londonskega listp "Times" je mnenja, da j? živahno delovanje nemške mornarice v za dnjeiii času pripisati imenovanju novega vzhodnega mornariškega poveljnika, za čigar ime se šine ve in pa dejstvu, da so privzeli Nemci v službo nove bojne ladje in hitrejše in večje torpedne čolne.	» .
Iz Berlina poročajo, da je pruski železniški minister odredil, jht se ne sinejo pošiljat ve svežih cvetlic iz Italije prevažati z I)-vlaki in z brzovlaki, kar se je vršilo navzlic vojni. To pomeni, da bo uvoz
iz Italije popolnoma prenehal. ' •
Apostolski Franc Jože je poslal hrvatskemu banu Skerleczu posebno lastnoročno pismo, v katerem izreka hrvatskemu uradni-štvu za njegovo vsestransko izvrstno in patriotično delovanje v vojni svojo zahvalo in |>opolno za dovoljnoat. - Velika čast! Bog
obvari, Bog ohrani, nas cesarjev... •
Belgijski kardinal Mercier je bil v Rimu. kjer so mu raznovrstni "važni" opravki dali vendar še toliko časa. da je blagoslovil trinajst študentov ondotne belgijske visoke šole, ki so bili ravno na tem, da odidejo k armadi. Dejal je, da ne more biti človek dober katoličan, če ni dober vojak. Iz katerega evangelija je to posnel, bi tudi radi vedeli. Sicer nas pa zaradi tega ne bo glava bolela, ('e ima kafoličanstvo ono protislovje več ali manj v sebi, je že Vseeno.
Župan Thomas B. Smith v Phi-ladelphiji je izrecno odobril odredbo svojih poduradnikov, katera prepoveduje uživanj» opojnih pijač vsem mestnim uslužbencem. Prihodnjič jim bodo še predpisali, kaj smejo kuhati in česane.
Kakor smo /c naznanili, je bil ua otoku Foriuozi, ki si ga je .Iu ponska prilastila po japonsko kitajski vojni, lani upor. Že takrat so Japonci poatreljali mnogo do. luačiitov Kitajcev. Zdaj pa razglašajo japonske oblasti šc obsodbo \ vclcizdajniškem procesu ua For Itiozi. Od 141<| ohtožcnccv je obsojenih na smrt !>00. Namen zarote je baje bil, da se odcepi otok For-moza od Japonske, da se umorita japons .i cesar in ministrski pred seduik ter na Japonskem proglasi Ijudovl ida.
Stockholmski dopisnik Reuter-jeve brzojavne družbe poroča, da je dobilo švedsko zunanje ministrstvo sledeče obvestilo od nemškega poslanika: "V kratkem bodo položene milic iu druge morske zapreke in ovire na raznih mestih izven švedskega obrežnega vodovja. ('¡ni vas bomo natančneje obvestili, vam bomo dali natančna navodila za vozne črte parnikov." Po tem nemškem obvestilu se zdi, da bodo položili Nemci m.ira polja min pri vhodu v Baltiško morje od zaliva med Švedsko in Norveško.
V	Avstriji ua Ogrskem je izšla ministrska naredha, ki naroča, da je oddati kovine, ki so bile z na-redbo z dne 1M. septembra 1 !M."» zasežene za vojne namene. Vse pobiranje se mora seveda vršiti po etapah in zato bo oddati najprej take kovine, katerih utegne biti večja množina na razpolaganje in kjer oddaja ne bo preveč močno vplivala na zasebno gospodarstvo. Pri izdelovalcih in prodajalcih so kovine zdaj itak mrtev kapital. Cas in kraj oddaje še ni določen in bodo to odredila okrajna politična ohlustva. Priporoča se pa lastnikom onih kovin, ki so bile zasežene z ministrsko na red ho z dne 2'1. septembra, da jih v last nem int< resu že prej prodajo državni upravi, lahko jih pa tudi brezplačno prepuste za patri jot ie-uo zbirko kovin. Priprave za od-lajo drugih kovin, ki se jih zdaj še ne zahteva, se že vrše.
V	Chicagi sta zopet dve ženski umrli vslcd nezakonitih operacij. Take žalostne reči se ponavljajo (fannadan. Oblasti preganjajo potem babice in zdravnike, pravega vzroka pa le nočejo spoznati, in ta jo hinavščina, ki velja v sedanji družbi v vseh spolnih rečeh.
Iz Valencije poročajo, da so na šli na angleškem | aruiku "Rose-hank" dve bombi. Na parniku je «Amo premog, ki je namenjen za Anglijo.
Dvanajsta .mednarodna umetniška razstava je imela biti v Benetkah letos; ali beneški magistrat je sedaj sklenil, da te razstave ne bo. Vojna pospešuje kulturo.
Najboljša priča.
Človeška lastna izkušnja je njegova najboljša priča. Mi smo prejeli tole pismo o tem: "Jaz moram reči, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše in uajpripravnejše zdravil-
lo za želodec. Jaz imam svojo lastno skušnjo o tem, ker sem bolehal čez dve leti na želodcu, in sem poskusil mnogo različnih zdravil, ali brez uspeha, dokler nisem poskusil Tiincijevega ameriškega zdravilnega grenkega vina in komaj sem porabil nekoliko steklenic istega, že se počutim popolno zdravega. Zatorej go hočem priporočati vsakemu. Math Vojda, Itazleton, Pa." Trinerjevo ameriško 'grenko zdravilno vino je dobro zdravilo proti bolezni v želodcu in črcvesih, povzročeni od napenjanja, kolike, zabasanja, ali izgube okusa. Cena +1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, V.m—Vm So. Ashland Ave., Chicago, III.
Otrplijonje mišic in sklepov povzročenih od prehlajenja, težkega dela, ali revmatizma se odpravi s Trinerjevern Linimentom. Cena 'J."> in 50 centov, s poštnino '15 in fin centov.	(Adv.)
NOVA IZBIRA, NOVE CENE:
Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofonc in slovenske, ter drugojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERBOVEC, P, 0. Box 1	Cicero, IU.
James F. Slepioa.
predaodnik.
Christian R. Walleck.
I. podpred*.
Ima miel Beraoek,
II. pod preda.
Adolf J. Krasa,
blagajnik.
Ravnaftel|skl odbor
«IU SmI Zimniar. naéaUàà Li i i*i>u «J Uarawak Dr. Antun Biankiol John Kuctk A. V. (¿»rln^r John C. Krtu Krnaal K und« J mm»» V. Supina C. R. Waltork
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek . . . $500,000.00
nnPRTfl"	in v četrtek do 8£ zvečer,
UUrnIU- vse druge dneve pa do 5£ popoldan.
Zaradi nepričakovanega nadlega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti »nemogoče le določiti stalno ceno, ali vse naše ceno bodo računane po najnižjem dne/nem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.
Pošilj amo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleiko in Francosko.
Govorimo vse slovanski jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna ==
21 «¡-50 Blue Klatiti Avenue. Chicago. ll«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

t
J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM
t 2711 Soulh Mlllard Avenue.
S	CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj.	V«e delo garantirano.
POZOR! —Kadar se nahajate v gostilni,
3 pristne
2 zdravilne
zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in to so A. Horwatove: Importlranl Brinjerec, SUvovec, Tropi-aovec. Grenko Vino in Kranjski Orenčac. Moja tvrdka
je prva in edinu samostojna, ki importira žgane pijača in zeliAČa naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite d, la A. Horwatovo pravo,.zdravilno grenko vino aaprav*
Ijeno iz najboljšega cnlifornijskega rudečega Tina ia is oajzdravejftih starokrajskih zeliSČ ter nadkriljuje tm druge p i ju Če te vrst»» za človeško zdravje. Ravno tako KrnnjHki GreniVc. Po^-bno ako pijete slabo žganje, a« bo nikdar Škodovalo, če denete polovico tega grenč«««
vmeg.
A. HORWAT, 1827 West 22nd Street, Chicago, III.
* C
Stud do jedil.
V lekarnah
Cena $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripet i, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da so nam cclo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni iivci ne morejo ved prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči. da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Z guba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in moč za misliti.
Kakor hitro prinomoČki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerievo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
Nerednotti po jedi zaprtju
kialo ali grenko kolcanj«
rigan j«
plin — ujed.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
JOS. TRINER
Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, IU.
Vsaka družina morala bi vodno imeti dobro zdravilo proti kaftlju pri rokah. Morali bi najraje imeti Triner'a Cough Sadativ« kataro ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kašlju. bronkitam, zagrljcnju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in 50c. Po pošti 35c in 60c.