a, ponedeljek, 7. marca 1955 PROLETARCI VSEH DE2EL. ZDRUZITE SE1 i Leto Štev. 56 0Lavni en odgovorni dobonik IVAN ŠINKOVEC DRejA ORaDNISKl ODBOR I dan «*« Cena 10 dinarjev •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA &. OKTOBRA IM4 U MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JR IZBA-J ALA KOT M-DNSVNIK in TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK N OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« ^delovanje — vodilno načelo If”?1* razLP°SD,et0D?nie 0 znan' nost velika sredstva. To dokazuje ^itrtilo n „„ J. dejavnosti je 620 inštitutov, kolikor smo jih ^terno pre?]e. Potrebo, da ii ' jih ,„„''•‘7-'': poirevo, aa imeli pred dvema letoma (zdaj pa ^kaoe z a znanstvene natanko niti ne vemo, koliko jih '*elo d tprn sosPodarstvom, in imamo) in približno 1 */• narod-Pr&šanj. V tpSTni u °,eč važnih nega dohodka, kolikor porabimo eb>Danie -0ZITU ie bilo po- za njihovo vzdrževanje letno. „ ^°dei n« lun°i i V Primerjavi s tujino sodi Jugo- i, °tis, da * P1"- Pa dobi člo- \ slavi ja v tisti ožji krog dežel na Po»(at)i/0„ ^ bojimo, da bi svetu, ki dajejo za znanstveno raziskovalno delo glede na število prebivalcev največ. V tem oziru smo celo pred Avstrijo, Veliko Britanijo, Francijo, Švico in še nekaterimi deželami. Za naše gospodarske možnosti so to dokaj veliki izdatki. Skupnost torej po pravici pričakuje od te dejavnosti tudi neposredno korist. Na tuje znanstvene delavce, ki W> uZl?tera P°djetja ‘ še vre- \ so °biskali našo državo, so napra-Drednost novih vde sposobnosti posameznih na alj “ m tehnoloških i. I slh delavcev in kakovost njiho■ morda to, da je0Sv°znZ’\veSa dela često globok otis' Ni >al0 rrTJSumalnih ustanovah l k?kor p£ niso razumeti da e' smisel za konkret- uteln' . ko mu"P° taksne kadr£’ > e°£Z![Zutne potrebe iteo j \ f bojimo, di n?***?iz?£?nemh oblik P°-^ °°alne znanstvene raz- il1 nenUott Sanizacije na milost !°roni> ki iiha*m™ zaostalim na-f*Podarjjh7i >e se nekai v naših ?rao ledalk orSanizacijah, če-P^anje l- Tnani- Tu nastane ,^0 zbliiJf mačeti, da bi se t^°dars(Ba . J?. znanosti in go- /ller' Ali ?ZDliati v zaželeno d® Tlelo,) renu^no večja ovira ^ Uno?(oer^ Podjetja še pre->*> in uLai°. vrednost novih ‘beHi ■m°nh"to?Šd!!1 i ve8a dela često globok vtisi Ni- Ijajo zastarele tehnološke proce-tpUTrT3' *>"« dogaja, da i f.’da često nUo obveščene niti o > SS ?rSanizacije še pre- Itlstlb Pndobitvah. ki jihse upo-nih nriP? .Pornen n ‘If S-1 i rahljamo v ostalih naših tovar- i^prei^^aU pa °da niso nah’ da ° {ujih *Ploh ne gao°-sjiod, ■ hi C v rimo. , da bi znanstvene i ~*«-voe * Aliansi uviik . , h a°naoa* • 0 zainteresirale za' Taksni primeri so značilni za ?? ^^„ 7® važnih vprašanj, nerazvite dežele, ki se kdaj pa r Pa f ^ajo dan za dnem. kdaj pohvalijo pred svetom s ka-a2ooj ’ “a je čedalje hitrejši i kim izumom ali slavnim imenom, ,Pa tudi °)z?aialnih sil pri nas, i ki pa sicer v dviganju tehnične T!k°v v gospodarstvu j ravni svojega gospodarstva na Jugoslovanska odlikovanja za Tržačane Trst, 6. marca (Tanjug). V predstavništvu jugoslovanske vlade so dopoldne izročili odlikovanja skupini Tržačanov, katera jim je podelUi predsednik republike Tito. Odlikovanih je bilo skupno 39 ljudi, od tega 4 z Redom bratstva in enotnosti II. stopnje, 5 z Redom za hrabrost, 16 z Redom zaslug za narod ni. stopnje itd. Odlikovanja je izročil predstavnik jugoslovanske vlade v Trstu generalni konzul Mitja Vošnjak. Ladja »Slovenija« se je ponesrečila London, 6. marca (Reuter). — pomorska agencija Lloyd poroča, da sta japonska ladja »Rjuzan Mairuc in jugoslovamska ladij a »Slovenija* trčili danes v mali, kakih 18 milj od ustja reke De-laviare. Predstavniki LLoyda iz New Yorka so feja^iili, da je »Rju- USPEŠEN RAZVOJ BALKANSKE ZVEZE Sodelovanje treh dežel se je razširilo na nova področja, izmed katerih je torišče neposrednega parlamentarnega sodelovanja v okviru posvetovalne skupščine vsekakor najvažnejše Prvi sestanek Stailn« Bailkamske zveze je iiz.poLmi pri čakovainja. Sodelovanje treh dežel se je razširilo na nova pod-'ločja, izmed kaiterih je torišče neposrednega panlamemtaimega sodelovanja v okviru posvetovalne skupščine vsekakor najvažnejše. Sodelovanje treh dežel, usmerjeno na krepitev miru in pospeševanje konstruktivnih meddržavnih stikov v tem delu sveta, bo pridobilo v sklepih ankarskega sestanka na kakovosti in pomenu. Balkanska posvetovalna skupščina, u postavljena s sklepom Stalnega sveta, daje sodelovanju med tremi deželami novo obelež- sprednjem del ti, vendatr je nada- da }x> široka in neposredna izme-ljevala pot v New YonL ojama mnenj narodnih p»edstair- sveta i še mairsiikaj storiti. Sedanja stopnja razvoja balkanskega sodelovanja kakor tudLi splošne mednarodne razmere narekujejo takšno dejavnost. Na to je treba opozoriti tiste, ki izražajo zaskrbljenost spričo »omalovaževanija c vojaške strani sodelovanja med tremi deželami Večkrait lahko slišimo na Balkanu, pa tudi drugod, ugotovitve, da se vojaško sodelovanje treh dežel po blejskem sestanku ne razvitja, da se o njem »premalo govori* in da vse to dokazuje, da Balkanska zveza popušča, pojema. Kakor je bilo pričakovati, so se takšni komentarji med ankarskim sestankom pomnožili Zagovarjati takšna gledtišča pomeni milo rečeno, da človek ne razume ne ciljev trojnega sodelovanja, ne poti njegovega na- >!yinos tiZ?hteve ith -J- tehJ,,?3*,2 uporabo sodob , Cl°nal,\^ .?ških procesov in : dai."nosti»,po povečanju Z* nJJT0 lahk° namreč če-ČM ZpoP°lnievali z več- ale h0i. naporom delavcev, Pa j£.a?fcaci „ procesov in z z» J° ,oršanizacije, kar ^tfoenih raziskav ni «< ne. moremo, da bi to Potrebe glede pospeše-razume-jasno do izraza Prišlo posvetovanju. ft*’ ki ta lahko podi>i n*it>ti.?rei ta, da še nismo l>njlPr'kladnejše oblike so- iila Praksa je pokazala, i eSa k. ..PTi nas še ni dosegla -4 5- j.PT '°*niu snlnega mesta v pospe- rJ* njeni lodarstva, ki ji gre, »ti s^ad., por' ni$° bili zme-RL°s»i n * Potrebami skupno-iiL>ati ki z najbolj perečimi. n>toen0 skUpnost dajala za " raziskovalno dejav- Na posvetovanju v Beogradu je bila jasno poudarjena naloga, da bomo morali od dosedanje improvizirane organizacije znanstvenega raziskovalnega dela, za katero sta značilni neenotnost in nepovezanost z gospodarstvom, čimprej preiti na organizacijo, ki bo začrtala jasne naloge in perspektive. Pri nas ni pereče vprašanje sredstev in kadrov, ker jih že imamo. Pri nas tudi ni vprašanje organizacijskih vzorcev, ker je to bolj ali manj stvar konkret- i ne presoje smotrnosti takšnega j ali drugačnega ukrepa. Pač pa gre pri nas za vprašanje mesta in vloge te dejavnosti v naši skupnosti, in sicer predvsem z gospodarskega gledišča. Vodilno načelo naj bo, da je treba to dejavnost čimprej približati potrebam našega gospodarstva. To nikakor ne bo degradacija znanosti. Nasprotno, prav to povezovanje s prakso, z življenjem, ki se razvija pri nas. ji bo dalo pobudo za hitrejši razvoj. (>Borba<) ■ • j.; zasedanja Stalnega sveta Bal kanske zveze SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE Predsednik Tito vo podal ekspoze o zunanji politiki Danes bo začela zasedali Zvezna ljudska skupščina šele pozneje napolnili z vsebino, med drugim z vojaško in obrambno. Takšna praksa je žal dokaj pogosta v nekaterih organizacijah in priča navadno o pomanjkanju not ra n jih pobud za sodelovan je. Za Balkan pa to ne velja. Kar spomnimo se, da je minilo od ankarskega sporazuma do blejske konference, na kateri je preraste! v zvezo, malone poldrugo leto in da so državniki ta čas dobro izkoristili, da so vskladili napore za okrepitev varnosti in skupne obrambe. Na tem torišču so storili toliko, kolikor so zahtevale koristi treh dežel, in Balkanska zveza je bila, kakor je normalno in kakor bi moralo biti normalno za vsako zdravo sodelovanje, krona gospodarskega razvoja. Tudi na blejskem sestanku, zlasti pa v poročilu o nedarvnem sestanku Stalnega sveta, je bik* jasno poudarjeno, da sedanje razmere, zmanjšanje nevarnosti in popuščantje napetosti na svetu, odločno velevajo, da ne smemo zanemariti zahtev varmosti, daje treba izkoristiti vse možnosti za zboljšanje mednarodnega žaja. Eden izmed načinov, lahko delamo za ta smoter, je nadaljnje poglabljanje medsebojnega sodelovanja na vseh področjih, ki se je vzlic vsem razlikam v sistemih in glediščih (razlike t nazorih so bile tndi na ankarskem sestanku im to je razumljivo) pokazalo koristno in možno. j V čem je potemtakem smisel očitkov, da »vojaško sodelovanje m prišlo dovolj do izraza*? Najbrž v nezadovoljstvu, da se Balkanska zveza ne vključi v »širšec vojaške zveze. Ce je tako, potem ne bo odveč, če znova poudarimo, da ie smisel obstoja in delovanja Balkanske zveze prav v njeni funkciji kot neodvisne organizacije enakopravnih dežel, ki koristi samo utrditvi miru. Trojna zveza se mora v specifičnih balkanskih razmerah razvijati dalje kot utelešenje višjega tipa mednarodnega sodelovanja, sodelovanja, ki je sposobno, da gre zavestno prek razlik v notranjih sistemih in koncepcijah in da upošteva skupne koristi. Prav zato, ker je pripomogel k takšnemu razvoju trojnega sodelovanja, lahko velja sestanek Stalnega G. Akmam ZAČETEK NOVE FAZE intenzivne angleške diplomatske dejavnosti do dneva uveljavljenja1 je bilo izrečenih več pripomb, ročji trojnega sodelovanja. ?acela danes, bo pred-, terih so H° sS>Pni' seji bosta na lo- I šeca.' Toda te volitve ne bf mogle novam. Sele potem bo odDo k^al« o« oba domova obrav- biti uspešno izvršene, ker so pod- čel ta osnutek obra\navatu vitlav o >n?uJek temeljnega za- jetja od začetka letošnjega leta tet *niŠki>> niških podjetjih in zelo zaposlena z izdelavo tarif- ds 2akon Us*anovah in osnu- nih pravilnikov, pravilnikov o SL-7 delava,9. podaljšanju man- normah in z izpolnjevanjem dru- Pori» *• svetov gospodar-' gih obveznosti, izvirajočih iz no-k: 2vp,JetlJ do 1956. ' ^-----J—i -i-------r | sveti izvoljeni do konca tega me pravo upravnim organom Sele potem bo odbor za- mikov pripomogla, da bodo našli j predka, ne razvoja mednarodnih nove im bolje izkoristili sedanje1 razmer. Balkanska zveza ni na- ' možnosti medsebojnega sodelova- stala kot izsiljena tvorba, upo- sveta za uspešen, n ja. Posvetovalna skupščina, bo- stavljena na hitro roko, da bi jo j doči sestanek gospodarskih strokovnjakov treh dežel im ustanovitev znanstvenega inštituta, o čemer je bil tudi sprejet sklep v Ankami, pomenijo nadal jnjo okre- J pitev ciljev, na katerih temel ji j ankarski sporazum, sklenjen fe- , bruarja 1953 Vrnitev Anthonyja Edena s po- noevropske zveze. Pričakujejo, da Lahko celo rečemo, da bodo tovanja po Aziji in Srednjem se bo Velika Britanija pridružila iklepi sestanka Stalnega sveta 1 vzhodu bo po mnenju »Sunday; Franciji m ZDA v predlogu, da Timesa« pomenila »začetek nove, bi sklicali konferenco štirih o faze intenzivne angleške diplo-! združitvi Nemčije, brž ko bodo matske dejavnosti«. I pariški sporazumi ratificirani. Zahodni Evropi je vpraša- Vprašanja Srednjega vzhoda pariških sporazu- so za zdaj v ospredju angleške politika si priza- diplomacije. Eden se bo čez 10 oživel antagoni- dni vrnil na Srednji vzhod na _______________m in Bonnom v'razgovore v Ankari s turškim področjih niso do kraja izkori- posarskem sporazumu — najšib- ministrskim predsednikomin zu-ščene im da bi morali v tej smeri kejšem členu v strukturi Zahod- nanj im ministrom. Ta obisk, ki bo sledil posvetovanju s Churchillom in drugimi člani vlade, bo omogočil angleškemu zunanjemu ministru, da se bo bolj poglobil v vprašanje angleškega sodelo- - — ..•vit vanja v obrambni organizaciji . - — o—,-_________ i . Razen Norveške in Sovjetske zveze ima Jugoslavija največ »belega premoga« srednjega vzhoda. NeiS; ! svet bn imd mnln nh-' Ta zakonski osnutek ne spre- Kar se tiCe Daljnega vzhoda, J klovni „„„„„ Oh™ v- minja določb Zakona o delav- fOd stalnega dopisnika »Borbe*) lega premoga« v Evropi. Za Evro- bleme v zvezi z Jugeleksportom, »sunday Times« pripominja, da i- P g • . ' ■ — ‘ Ženeva, 6. marca. Ko je jugo- po pa je še važnejše, da je skoraj zlasti pa sporne točke načrta. ^ rada angleška politika zago- ' -»-»-i-*- x Po kalkulacijah izvedencev šti- tovila nekakšno trajnejše pre- " | mirje, ker je potrebna v Formo- rih dežel bi lahKo na srednje-. g^i ožini obojestranska zmernost, evropskem trgu dosegli takšno veiika Britanija bo skušala v ceno za jugoslovansko električno ^em smislu vplivati na Washing-energijo, ki bi dopuščala znatno j ton, indijski ministrski predsed-maržo prek proizvodnih stroškov, ] nik Nehru pa bo skušal prepri-tako da bi lahko zgradili nove : LR Kitajsko, naj ne otežkoča elektrarne enake zmogljivosti, in morebitnega umika Cangkajško-sicer iz mednarodnih posojil, ki Vjj^ čet z otokov Kemoj in Macu. bi jih dobila Jugoslavija. Odbor ---------------------------------------- za finančna vprašanja Jugeleks-| porta, ki mu načeluje avstrijski! VremenSKO napOVed izvedenec, je proučil razne obli- 1 Vremenska napoved za 7. marec: »Jugeleksport« dobil priznanje >. t,ve ;-~j uo iy5<>. | vih_gospodarskih predpisov 'svet bo imel malo ob-tud‘D* Pro^ram' Obrav- (’^th T«TU g0fS»at™«Zao°vniH-, videvajcT'vofitve Jdelav’skih‘ sve-; slovanska"’ delegacija na'zaseda- v vseh evropskih deželah največ 1'^ciiiD?’*stvu n tov vsako leto, temveč so z njim nju Evropske gospodarske komi- električne energije med majem Pril- “Oveneiio n ,nprinnrnH-' kot s posebnim zakonom samo sije v Ženevi načela vprašanje in julijem, pri nas pa nasprotno. Ir . c' do nnirnvlr« I začasno podaljšali mandat seda- izvoza električne energije iz Ju- Pri nas je imamo največ pozimi. > da t vv-‘ I njih delavskih svetov do volitev goslavije, so mnogi presojali ta Ne glede na tempo graditve Ha j Jri (Jn: skupiema zase-: prihodnjem letu. Kasneje bo predlog »kot fantastičen«. Neka naših hidroelektrarn Jugoslavija HA seinf. /1 a fJorP°J1! skupna komisija Zvezne skup-1 ameriška znanstvena revija je v 30 letih ne bi mogla uporabiti ra tekr,x Xa ■ ičine in /veznerrn izvršneea sve-1 Dišala, da je to »jugoslovanska niti polovice svoje čiste zmoglji- ‘esoča vprašanja ščine in Zveznega izvršnega sve- pisala, da je to »jugoslovanska niti polovice svoje ta obravnavala predloge sindi-1 propagandna bomba«. Odkar pa vostL Na drugi strani pa sta Ita-katov, naj bi mandat delavskih sta jugoslovanska delegata dr. J. lija in Bavarska malone že z&- p£LAV»T SEDANJIH °DAl lel? SVETOV BODO V pAf AU DO VOLITEV Odb JEM LETU ^ uPra» *a^orSanizacijo oblasti ----r.~j--------------------, - , j ,, jel » i vezne skupščine je osnutek zakona o vojaškem to-, možnosti glede proizvodnje elek- nobena dežela nima dovolj. K j nsk' osnutek, po ka- žilstvu ter začel načelno obrav- 'trične energije. Na razpolago bij Odbor za tehnično pomoč OZN , eJov mandat delavskih navati osnutek zakona o uprav- lahko imela 66 milijard kWh let-1 je poslal v Jugoslavijo štiri te- s,.- t>o temperatura rahlo dvigmia. Na bil; ? sPodarskih nodietii ki nem postopku. Ta osnutek sta no. Razen Norveške m SZ ima .vedence, ki so proučili geološke, j gije dosežem dobiček v mvesti- prjmorSkem še burja, v spiožnem 1 ‘Goljeni 1954 podaljšali! izdelala pododbor odbora za or- Jugoslavija največjo količino »be-! gradbene in elektrotehnične pro-icije. Rrnnfcn R«ralo - svetov trajal dve, ne pa eno leto Vilfan in Stjepan Han predložila jele vse svoje hidroenergetske in naj bi nekoliko spremenili si- j načrt o izvozu električne ener- vire. Mnoge dežele bodo morale stem volitev delavskih svetov, 'gije, je tudi takšno redko poli- električno energijo uvažati ker V nadaljevanju dela je odbor tično namigavanje prenehalo. se je v zadnjih desetih letih po-izglasoval že poprej obravnavani, Jugoslavija ima zelo velike trošnja podvojila in ker je še ke izvedbe tega načrta. Uresni- Oblačno in hladno vreme, vmes še čevanje bi trajalo kakih 12 let. ^enjafe^Temperatu^ nPoC^t1 Naš delež bi bil V tem, da bi med —7 ln —1 na Primorskem med vračali s prodajo električne ener- —2 in +i. v jugovzhodni Sloveniji - bo temperatura rahlo dvignila. Na Branko Bučalo manjše jakosti. Specialomanija Predaleč bi zašli, če bi isksli nosti, boljši položaj, ugodnejše korenine, res pa je, da postaja življenje in delo v večjem mestu vprašanje, ki se ga hočemo do- itd.) hoče čedalje več absolventu kriiti, polagoma vprašanje zdrav- tov medicine nadaljevati študije, stvene službe. ne da bi se tako rekoč dotaknili V bistvu hvale vredna težnja, perečih zdravstvenih in socialnih da bi tudi na področju medicine vprašanj. Če gledamo dogodek v dobili čimveč dobrih strokoonja- svetu za ljudsko zdravje LR Srkov, se spreminja v svojo skraj- bije od te strani, se nam ne bo nost in polagoma se uveljavlja zdel čuden. Nekega zdravnika napačno mnenje, da lahko samo specialista so premestili v pode-ti najboljši strokovnjaki-specia- želsko mesto. >Kaj, v okraj?€ je listi urede zdravstvena vprašanja, vprašal začudeno. »Saj sem ven-ki so v naši državi vzlic vsem dar specialist, saj nisem podko-dosedanjim naporom skupnosti in van o splošni medicini.« vsem uspehom zelo pereča. Za ta Tako smo prišli do bistva tega pojav sta značilna dva momenta: vprašanja. Skupnost daje leta in čedalje večje število, često velika leta za naše razmere zelo velika večina ljudi, ki zahtevajo zdrav- sredstva za šolanje medicinskih niško pomoč ne le v velikih, mar- kadrov, ki so ji potrebni ko vsak-več tudi v manjših mestih in celo danji kruh. Nazadnje pa visoko vaseh, se obrača na specialiste če kvalificiran medicinski strokov-je le mogoče in ne glede na bo- njak izjavi, da *ni podkovan v lezen. Čedalje večje, celo zaskrb- splošni medicini« (čeprav gre za Ijenost vzbujajoče število absol- izjemo). ventov medicine želi takoj nada- In naposled, specializacija v Ijevati študije oziroma speciali- tujini. Precej naših zdravnikov je zacijo. že bilo in še hodi na specializa- Omeniti hočemo zelo poučen cijo v tujino. In prav je, da gre-primer, v kaj se lahko izmaliči do. Toda žal tudi tu često ni-koristna pobuda, da pokličejo mamo pravega čuta za mero. kdaj pa kdaj iz večjih mest v Prišli smo že tako daleč, da po-okrajna specialiste za posamezne samezni zdravniki po vrnitvi niti bolezni, da bi z izkušnjami in ne poročajo, kje so bili in kaj so znanjem pomagali urediti razna delali. Često pa se vrnejo samo zdravstvena vprašanja. V Srbiji s kopico lepih nasvetov, kaj vse je namreč malone že vsakdanja bi bilo treba pri. nas storiti na praksa, da potujejo zdravniki področju medicine (če bi mogli), specialisti iz večjih mest, zlasti V odboru za ljudsko zdravje iz Beograda, na povabilo Ijud- in socialno politiko Ljudske skup-skih odborov v okraje in občine, ščine Srbije, pa tudi v Zvezni Ljudi obveste, da prihaja specia- skupščini in skupščinafi drugih Ust za te in te bolezni, in mnogi republik, pa si ljudski poslanci, ljudje pridejo na pregled. Kaj pa kar velja tudi za državne orga-more bolniku pomagati specia- ne, na vse načine prizadevajo, list, ki ga prvikrat vidi in ki ima da bi mobilizirali vso skupnost o s seboj samo aktovko ali ročni boju proti tuberkulozi in drugim kovček? Zato ni čudno, da večina nalezljivim boleznim, da bi zdrav-takšnih zdravniških pregledov ne siv eno izobrazbo približali Ijud-doseže nobenega uspeha. stvu, da bi znižali umrljivost Kako napačno je pojmovanje otrok na evropsko raven, da bi vloge zdravnikov specialistov, premaknili preventivno službo z značilno za nekatere organe obla- mrtve točke itd. le na prvem kosti in socialne ustanove, dokazuje raku v tem pionirskem delu pa primer nekega majhnega okraj- zmeraj zadvajo na vprašanje me-nega mesta v neposredni bližini dicinskih kadrov, na nezadostno in dobro povezanega z mestom, ki število mladih, marljivih in spo-ima velike bolnišnice. To mesto sobnih zdravnikov, ne samo spe-vztrajno zahteva razen zdravnika cialistov, marveč zdravnikov sploš-za splošno prakso, ki ga ima, tudi ne praksepravih zdravstvenih specialista za prsne operacije, če- delavcev. Navsezadnje moramo prav je slehernemu laiku jasno, reči tudi to, da uživajo naša meda specialist za prsne operacije dicina, naši medicinski strokovne more napraviti nobenega ki- njaki velik ugled tudi zunaj meja rurškega posega, če nima pri naše države. Usposobili so se že rokah vsega, kar potrebuje. za najbolj zamotane operacije, Delno zaradi splošnega, v na- denimo operacije pljuč. Toda s ših razmerah često napačnega tem še ni urejeno vprašanje tu-pojmovanja vloge zdravnika spe- berkuloze in na to ne smemo niti cialista, nekaj pa iz različnih raz- za hip pozabiti, logov (več upanja glede prihod- D. Vukobratovič Z ZBOROVANJA GRADBINCEV V PORTOROŽU Letos se ne sme ponoviti, da bi bila podjetja v začetku seione brez dela Zahteve gradbeništva in industrije gradbenega materiala Otvoritev klinike »Boris Kidrič« v Beogradu Včeraj so v Beogradu svečano odprli novo moderno kliniko »Boris Kidrič«. Svečanosti so se ude-ltežili predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, člani Sveta Osman Ka-rabegovič, Franc Leskošek in Moma Markovič, predsednik CS ZSJ Djuro Salaj, piedstarmiki MLO, JLA in zdravstvenih ustanov. Navzoča je bila tudi soproga pokojnega Borisa Kidriča Zdenka Kidričeva. Ob otvoritvi klinike je podpredsednik MLO Božo Tomič v prvem nadstropju klinike odkril doprsni kip Borisa Kidriča. Nova klinika je v sestavi tretjega doma ljudskega zdravja Beograda, ki ima še protitu- problematiki našega gradbeništva znano berkulozniii in dežji dispanzer, šol- ] so razpravljali o tem, kako iz- plač. »ko polikliniko ter posvetovalnico j boljšati kakovost materiala, zlasti za matere, otroke in noseče žene. brezopažnih opečnih elementov Portorož, 6. marca — Včeraj j za stropove, ki se hitro uveljav- I upravnega odbora se združenja gradbe- ljajo, ker omogočajo znaten pri- sta izrazila zadosc j . q ^ je občni zbor i sta - odločno ža- rnih podjetij in industrije gradbe-| hranek pri lesu. Ponovno je bila predstavniki podjeuj _ de- čt V^težL Predstavnih nega materiala uspešno zaključil postavljena zahteva, da se mora delo s sprejetjem tehtnih sklepov, vsem opekarnam priznati zvišanje Izvolili so tudi nov upravni odbor, ki mu spet načeljujeta ing. osnov tarifnih pravilnikov za 5 %, da se tako prepreči nadaljnji od- lavci in kar jihtrai- -združenja gradben ,ita?0 ne-Hrvatske pa je grj^ ^i^Lvajo od katerih okrajev, ki za^ ^efi POTREBNO JE ENAKOMERNEJŠE POSLOVANJE V GRADBENIŠTVU V ostalem se je diskusija vrtela zlasti okrog vprašanja enakomernejšega dela v gradbeništvu in investicijah. Nikakor se ne sme ponoviti, kar smo doživeli lani, da so bila podjetja v prvi polovici skoraj brez dela, potem pa so vsi navalili z naročili. Pod-i « i i • ■i>11 ii, jetja naj letos ne sklepajo po- Sistem plac doslej m dajal dovolj spodbude za večjo godb, če investitor nima priprav- Z OBČNEGA ZBORA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA METALURŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE NAGRADIMO STROKOVNJAKE! delovno storilnost Ljubljana, 6. marca — Danes I naj se trudi, da bi bila taka poje bil v Domu sindikatov IV. red- j ročila čim preprostejša, po drugi ni letni občni zbor Republiškega ! strani pa je treba delavcem sproti odbora Sindikata metalurških de- I pojasnjevati zakonite predpise in ljenih načrtov in zagotovljenih sredstev. Letošnji zvezni družbeni plan je bil sicer sprejet že konec leta, vendar gradbena podjetja še niso bila obveščena, kaj bodo gradila in kje, okrajni DNEVNA KRONIKA Koča Popovič na razstavi slik Petra Dubroviča Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič si je včeraj ogledal razstavo slik Petra Du-broviča v paviljonu na Kalemeg-danu. Sindikalno delo v Karlovcu V Karlovcu je bil včeraj redni letni občni zbor Mestnega sindikalnega sveta. Iz predsedstvenega poročila je razvidno, da so sin- e poročal predsednik Republiškega odbora Tone Sturm. Plačni sistem je dandanes pri nas v središču razprav vseh sindikalnih vodstev. Kajpak se je sukal pogovor o tem tudi na občnem zboru metalurgov. Ugotovili so, da sedanji sistem plač ni dajal dovolj spodbude za večjo der lovno storilnost, med drugim tudi zato, ker je bila razlika med plačami nekvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev sorazmerno zelo majhna. Na občnih zborih podružnic so delavci z razumevanjem sprejeli načelo, da je treba zvišati plače zlasti visokokvalificiranemu osebju. Našli pa so se nekateri prav iz vrst vodilnih uslužbencev podjetij, ki zagovarjajo »uravnilovko«, češ da oni z nizkimi plačami ne morejo živeti in da se raje sami odpovedo višji plači. Prej so pa taisti ljudje tožili,; da za svoje delo niso plačani in dj bodo šli raje drugam. Resnici na ljubo je treba povedati, da so v jeseniški železarni zaslužili lani le trije delavci na mesec manj kot 8000 din, medtem ko je okrog 65 % delavcev dobilo več kot 12.000 din na mesec. Občni zbor je opozoril, da delovni kolektivi upravičeno zahtevajo od vodstvenega osebja za večjo plačo večjo odgovornost in da jih morajo sin-priredila Zveza ženskih društev di.™. odborniki .podpreti pri v 7eniri v soboto zvečer v dvo- nJlhovih prizadevanjih, da bi do rani hotela SaVIn" Dellv- ^^ organizirali delo in uposta-skem domu umetniška večera, naivl11 kipimo v proizvodnji, katerih so nastopili tudi člani | _ Znano je načelo, da tovarna sarajevske opere in baleta. Zve- socialna ustanova in da lahko za ženskih društev v Zenici bo dobi vsak član kolektiva le to-obiskala tudi novi dom vojnih hkšen del skupnega dohodka, ko-sirot in obdarovala otroke, orga- | likor je sam prispeval vanj. Se-nizirala bo tudi obisk mater in veda bo zavoljo tega marsikdo s družin v NOB padlih borcev. svojo plačo težko shajal. Stvar _ sindikata je, da pomaga takim Po nesreči v Gospicu delavcem, da se trudi, da bi jim Zdravniki mestne bolnišnice v 1 olajšal njihov gmotni položaj. Na dikalne organizacije Karlovca Gošpiču so imeli v soboto polne občnem zboru se je vnela zelo zadnje čaše posvetile večjo po- roke dela, saj je bilo treba rešiti živahna razprava o družbeni pre- zornost strokovni izobrazbi de- več poškodovanih delavcev, žrtev hrani in so priporočili sindikal- velike prometne nesreče blizu nirn podružnicam, naj se zavza-Gospiča. Zdravniki s speciali- j mejo za to, da bi v podjetjih stom kirurgom dr. Tomljenovi- odprli menze, kjer bi delavci db-čem na čelu so napeli vse sile, bili poceni hrano. r da bi rešili ponesrečenim delav- j Stvar, ki jo je občni zbor po- cem življenje. Njihov trud pa sebej naglasil, je ekonomska iz- ____ . bi bil morda zaman, da jim ni obrazba delavcev. Člani delavskih , •ictia 80 načela vprašanje, kako je io a at i"i n raz ii c! j c vat l po "posebnih J priskočilo na pomoč več vojakov j organov upravljanja dobivajo jtrel)a p° novih predpisih razdeliti i I)redplsih lz leta 1934 ,n po tarifnih V okviru proslave 8. marca, gospiške garnizije, ki so prosto- namreč tako zamotana poročila, p'«*® njihovih delavcev ln uslužben.' praTlInIkIh lz ]stega jeta, mednarodnega dneva žensk, je voljno dali na razpolago kri. Ida jih ni moč razumeti. Sindikat |cev namreč, ali morajo biti njihove j Od kod vzeti premije za prihranke lavcev. Odkar so konec lanskega leta ustanovili i Delavsko univerzo, se je zanimanje delavcev za strokovno izobrazbo znatno povečalo. Proslava mednarodnega dneva žensk v Zenici Hugo Keržan kot predsednik in■ tok delovne sile in vsaj deloma KaW;iiji Alojz Ambrož kot podpredsednik.; popravi krivica, prizadeta tej ki- podjetij, da morajo n^manj' V nadaljevanju diskusije o.-dustriji, ker ji lani ni bilo pri-, čimveč dobička in . -u jnijejo khl Pimfl+ilri -nn-Sp-crn pOViŠctnj© pTOraČlUlSkitl ki ja j V plaČnSlITl SK-l iz dobička* vrvatenjib V svojih zaključnih ^ je predsednik mg- združenje udaril, da bo moralo Zdm ^ usmeriti letos svoje, jvvjo gradiv strokovno smer, da r° irvalitet-bena podjetja ceneje m kv neje delala. je ob£- Ob sprejef.iuproraču ^ ni zbor spričo Wiznje vitve Zvezne za zdru- sklenil »Jfctt I KrS? <5 «*> P«*”* SKLEPI Med sprejetimi sklepi ščina v zvezi z n0^f predvsern nagrajevanja poudarila Pr, v usmeritev vseh svoj A T*? cen, dvig storilnosti in v S?ajanj3 Zaradi čimpopolnejsegnaj našega _ plačnega cn gesta- Združenje skliče p»s gj-giftiirt1 nek strokovnjakov. Z em ukrepi je materi^ trgovino z itia- in preprečiti krizni opOZoril teriala. Upravni odbo^Do ^ ^ ljudske odbore "a P°' vestitorji ne dobe P ali trebnih kreditov zaL^tantom nadaljevanje del. . term m1* se potem določijo kr .-^ajo z zaradi česar se dela nepopolno tehmčn aV3no or jo. Vse to onemogoča P-zroča po-ganizacijo delam P^n0Sti. dražitev gradbenih gjfupščm?’ Nadalje ugotavlja _ ^aja okrog 30.00° delav ^njenO; ništvu. Nadalje posebel -naj upravni odbor .iinprejšnJe prouči možnosti^opeKap" lavcev Slovenije. Občnemu zboru i načela gospodarjenja ter jih ,tako družbeni plani pa še niso sprejeti. ~ usposobiti za upravijalce. j v debati sta se oglasila k be- Ob koncu je občni zbor izvolil1 sedi tudi navzoča predstavnika nov plenum ter tri delegate za i delovnih kolektivov, in sicer pred-kongres Zveze sindikatov Jugo-1 Bednik delavskega sveta podjetja slavije. V. J. ! »Slovenija-ceste« in predsednik HUDA ZIMA V ZAČETKU MARCA Vnovič nas je presenetil sneg Včeraj je bila Primorska odrezana od Slovenije Ljubljana, 6. marca. — Ko smo po sobotni odjugi in toplem soncu predvidevali že skorajšnjo pomlad, je v soboto zvečer nenadoma začela pihati bunja, ki pa le ni bila toliko mrzla, da ne bi preprečila snežnih padavin. V večjih in manjših presledkih je snežilo vso noč in ves današnji dan, zlasti v jfužnozahodnem delu Slovenije, v Primorju in vzhodnem delu severne Italije. Danes dopoldne so se padavine razširile tudi nad Hrvatsiko. V Kopru je do večera zapadlo 10 cm novega snega, v Ljubi jami 35 cm, v nekaterih predelih južne Slovenije pa tudi do 75 cm in Še več. Ker je sneg suh in lahak, ni nikjer povzročil škode, tako da so telefonske in brzojavne zveze povsod u post a vi jene, drugačen pa je položaj na zasneženih cestah. ZAMETI SO ZAPRLI PREHODE Ze ponoči so uprave za ceste mobilizirale okoli 250 ekip, ki so sproti čistile ceste, in sicer predvsem ceste I. im II. reda, tako da so bile danes prevozne vse, razen tistih, ki jih nikdar ne ^lužijo. Zelio težaven pa je položaj na Primorskem zaradi močne burje in zametov. Burja divja od Postojne do Ajdovščine s hitrostjo 70 km na uro, v smeri proti Sezami pa še čez 80 km. Najtežji stroji s plugi so danes na tem sektorju dvakrat očistili ceste, vendar je bilo delo zaman, ker so bile v pol ure že zopet zamet ene. Za sedaj so Koper, Sežana, Ajdovščina, Idrija, Tolmin in Bovec za Ljubljančane nedostopni kraji, ves promet na teh'cestah pa je zaustavljen.-Ker pa po vsej Sloveniji še vedno sneži v velikih kosmih in t nekaterih krcjijib po staja sneg celo južen, je boj ekip pri očiščenju cest resnejši: utrujeni so konji, stroji im ljudje. KAJ PRAVI VREMENSKA NAPOVED? Ker se nad zahodnimi Alpami v višinah zadržuje zelo hladen zrak ter je poleg tega zračni pritisk nad vzhodnim Balkanom še prouči,, ~ y ope*^ povečanje zmoglji aZgixitev & 3 .ske industrije ^ z*lonK>v s P°' “ ''modernizacijo kan^in0St izvoz3' sebnim ozirom na ffl jjj d Skupščina tudi 8 adbeni^° je dotok vajencev v g ne7^do in gradbeno mdufftn.i« n;h de-sten, ker plačekvalif lo^n lavcev spričo tezavrn^ pogojev nlso.v ®ki!zornost P*Je poklici. Posebno f>3Z^iti dela treba tudi ^ prl V grad^niš^. ^ ko; porastel, se bodo frontalne mot-' Združenju tehn:'čn° nje, ki so danes povzročile pada- misija za _ravni odbor n vine, jutri še zadrževale nad Ita-1 ščUo dela. Novi upravn .^ ^ je - ' 'lodo! tudi nadalje^ išče mozn ^ nudlti šitev vprašanja, e^sif^nc» v davine tudi v naših krajih popu-1 gradbenim delavc, S* lijo in Jadranom, vendar bodo j tudi manj aktivne, tako da bodo pa- šitev stile. Odgovori na vprašanja o novem plačnem sistemu , trg0' Plače delavcev železniških pUeo na ravnl tarifnih postavk iz transportnih podjetij leta 1954‘ Po mnenJu *tr«>k»''n^kov Mnoga železniška transportna pod- jo treba plače delavcev In uslužben cev, zaposlenih v teli podjetjih, do- VOJNI PREGLED pa ima seveda država velikanske obveznosti. Vzdrževanje, šolanje, oprema z orožjem niso prav nič lahka naloga za deželo, ki nima zadosti velike lastne vojne industrije, v kateri so prometne razmere zelo težavne, kulturna raven velikega dela prebivalstva nizka itd. Zato bodo najbrž Oktobra lani so na Kitajskem niške čine dobili tudi podčastniki in predložili Nacionalnemu kongresu ki- tudi novince vpoklicali postopoma, v Reorganizacija kitajske vojske proslavili petletnico ustanovitve ljud-1 navadni vojaki, ki se bodo izkazali v ske republike. V teh petih letih so bojih. postopoma dozoreli tudi pogoji za uvedli bodo 14 kategorij činov, vzpostavitev enotnega sistema oboro- vgtevši tudi čine vrhovnega maršala, Ženih sil, za izgradnjo vojske, orga- maršala LR Kitajske in generala. Cin nizirane na sodobnih načelih. Ta na- vrhovnega maršala bodo podelili vr- tajskega naroda, naj ga sprejme. I skladu s pogoji za opremo vojske. V osnutku zakona je rečeno, da Kaže, da bo Kitajska sama Izdelovala bodo dolžni izpolniti vojaško obvez- lahko orožje (puške, mitraljeze, lahko nost vsi kitajski državljani moškega protiletalsko oborožitev), medtem ko spola od 18. do 40. leta. Vojaška ob- bo težko orožje v glavnem dobivala veznost je obvezna za vse, ne glede od zunaj. Potem ko bodo opremili loga je bila določena tudi v skupnem hovnemu poveljniku ki bo imel iz- na narodnost, raso, poklic, socialni regularne enote z novim orožjem, programu kitajskega Ljudskega po- redne zasluge pri organizaciji ljud- status in veroizpoved. V mirnem ča- bodo njihovo sedanjo oborožitev od- litičnega posvetovalnega sveta. Nova S|te arraade &in v poveljevanju le-tej. 8,1 lahko oproste te obveznosti samo stopili enotam javne varnosti in mi- vojska naj bi zamenjala prostovoljne cjn mar§aia republike bodo lahko m°5ke, ki sami vzdržujejo svojo dru- lici, ki štejeta zdaj nekoliko milijo- enote, ki bi jih prevedli v rezervo, dobili tisti višji častniki ki se bodo žino .ter sinove edince. 2enske ne nov ljudi. Letos 7. februarja so na V. red- iZKa.zali z izrednimi zaslugami v or- Poidejo v poštev za vojaško obvez- j y petih letih razvoja LR Kitajske nem zasedanju stalnega odbora Na- ganiziranju in poveljevanju armad nost, vendar ima obrambno mini- je njena vojska 2e doslej doživela cionalnega kongresa kitajskega naro- med vojnimi operacijam* Oba čina strstvo pravico, zaupati Jim razne nekatere spremembe. Namesto več da sprejeli pomembne sklepe glede bo podeljeval samo predsednik LR P^aje v rezervni službi v mirnem majhnih so ustanovili nekaj velikih reorganizacije oboroženih sil. Pripra- Kltajske s soglasnostjo Stalnega od- Cafu» v Pa Ji*L.lahko mobllizl“ armad, katerih sestavo so od 20 do vili so zakon o vojaški obveznosti, bora nacionalnega kongresa kitajske- za no slu*bc na posamez- 30 tisoč ljudi povečali na 50 tisoč* uvedbo častniških činov in oznak, ga n^ofla. Častnikom bodo podelje- nih mestih. ■■ ‘ Armada (s tremi divizijami), Je ostala predpisali plače, načm napredovanja valj pohvale, odlikovanja ln . Za podčastnike ln borce v aktiv- osnovna taktična formacija, čeprav in premeščanja, določili pravice in eastne naslove. nl »l^bi znaša rok 3 leta, in sicer mnoga znamenja pričajo, da bi dlvi- dolžnosti častnikov itd. Uredbo o ^ x. . .. , ., . , . 1 za kopenske sile in za enote javne 7|jj, nrioravllena 7*1 samostolno akci- častniški službi, ki jo je Stalni od- Uvedba činov v kitajski vojski varn0sti. Pripadniki letalstva bodo jo, „tegnil^ bor sprejel, so naslednji dan objavili pomeni novost v primeri z dosedanjo siujni 4 leta, kakor tudi pripadniki marna kakršna 7da1 v davnem pre- pekinški Častniki, V njej je bilo po- ?meM °Aaz1ve v 0,)alne Str,fe 'SSSSrt? udarjeno, da so jo »vskladili s spre- sp. vojaški starešine imen nazive v ne varnosti, medtem ko znaša služba , ___ membo, do katere je v deželi prišlo skladu s svojim položajem (komandir v mornarici 5 let. Maksimalna starost Dolgiotrajen rok, zlasti v speclal- spričo prehoda s prostovoljne na ob- 8©te, komandant bataljona itd.). ^ najnižji častniški čin podporočni- nil1 rodovih vojske je nedvomno po- vezno vojaško službo in da ta ured- Na taistem zasedanju Stalnega ka znaša v kopenskih silah in letal- WJ*n*h C®®«*1® in kulturnih ba »omogoča nadaljnjo izgradnjo ki- odbora nacionalnega kongresa kitaj- stvu 30 let, za najvišji čin, *?eneral- ^zrner večine Kitajske, v kateri bo tajske narodnoosvobodilne vojske skega naroda so sprejeli tudi osnu- nega poročnika- v aktivni službi pa vojska odigrala določeno politično in kot moderne regularne armade«. tek zakona o vojaški obveznosti, ki 60 let. Častniki in borci v aktivni Kmturno misijo. Kitajska se zdaj V mirnem času bodo častnike šo- ga je sestavil in predložil državni službi ln v rezervi uživajo pravice in "nai, da bi zgradila svojo mornarico, lali v vojaških akademijah, višjih svet. Odbor je poslušal obrazložitev dolžnosti državljanov, ki jih določa Ri precej zaostaja za letalstvom, ka-vojnotehničnih šolah ii. tehničnih in- obrambnega ministra Peng Te Huaja ustava LR Kitajske. I Jfr® I« P® štitutih. Rekrutirali jih bodo iz vrst in podpredsednika nacionalnega Na podlagi zakona o vojaški ob- ^ /da na četrtem mestu «a svetu rezervnih častnikov in podčastnikov, obrambnega sveta Nijeh Jung Cena veznosti bo kitajska vojska dobila ter Je ^®s®&"®"J™™*?/" ki bodo opravili izpite ali posebne ter sklenil, da bodo dali osnutek v vsako leto toliko novincev, kolikor tudi za nekatere ofenzivno operacije, tečaje. Med vojno bodo lahko čast- javno razpravo, preden ga bodo nikjer drugje na svetu. Spričo tega.1 V. K-» -c. vinskih podjetij. Zato « vinska poaferi ^bo, ki 'n sUTler* '^ekel pri-1 slonelo Oppenheimerjevo mnenje siovpjJi? Prišla v zgodo- c načrtu vodikove bombe. Znan- enkrat bi, če bi stveniki so se leta 1945 vpraše- ®)VO(ine c„ rajši varil vo- vali, ali ne bo vsak nadaljnji po- 4'9nstvenii,V1,T kakor da bi bil izkus z orožjem, močnejšim od so pri- bomb, ki sta padli na Hirošimo Caor®žitvi vodstvo v atomski in Nagasaki, »zažgal ozračja in I!?0** vESfcJ?,. so vladni' oceanov« ter povzročil uničenje •e ^vnanie nesmiselni in da planetov in motenj v vesoljstvu. * brutain S ?ro^ Oppenheimer-! Fizikoma Konopinskemu in Mar-pri^jr0 ^ Policijsko. Vlada wmu ter matematiku Braitu so Oppenheimerju lo- naročali, naj odstranijo to bo-*%ost jv.1 njegovo »spo- jazen. Oppenheimer je torej imel n Bajka Presoje«. I globoko moralno opravičilo, ko je ^nhgjjjJ6 stara in znana.' nastopil proti neomejenemu iz-?Wrati roti pariškim pogodbam. Prepričani so namreč, da bodo te pogodbe navsezanje doživele polom. Veliko je sicer vprašanje, ali bo Pa- SIRIJA PROTI »PLODNEMU POLMESECU« Pritisk javnega mnenja na politične kroge Damaska je privedel do padca vlade CBavn- . SMRTJO i^,nstvenit,?ri^a obtožbe iz vrst l/u - ’ m edini iz teh vrst mlad f- ^uard Teller, ki .Mari*,. V2®* prišel v Ameriko je M*,- ^anst,!Jf1 sklenil svoje ši-2n 1 »ekat* znanje izpopoi-zvenečim doka- sVojeg= zvenečim oosa-ie »amenkanizma*. ffif ita* « MOH*?" v0dW, ideje o iz- j%Vaio bombe. To je za- Prvko, °t>a diskrediti- vlade> dru-vt znanstvenih kro-teTn ko Oppenheimer-radna obsodba ni jl , sPoštovanja njegovih Tellerja pri-, Oppenheimerju v if,*0£af OŽaj- v reaktorja« dr. Povabil Tellerja «a °p°- ^^PTavn^en,^ivo škodo- w 3° Negovo pričevanje ‘L^al Tedaj je Tel- i„ ,popraviti. V reviji & Pravi °^iavil članek, v ka-■ Iti ’ da razume razloge Poi7wasprotovali nadalje-irf^s?v s čedalje mo- its x~7\ ° vcuaiJr 111U“ Jkdalje bolj rušilnim ti Jl ’ Teler je v članku vSj^ale^i Pohvale, ki so ga to ‘^ove J* »ključnega tvorca tiioJr^^e- Zasluga ni bila m (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Kairo, konec februarja o se je nedavno mudil Bejrutu posebni odposlanec Nuri Saida — El Džamali, sta sirski in libanonski tisk objavila njegovo izjavo, da se za zdaj »uradno ne ukvarja z vprašanjem združitve Iraka in Sirije«. Ta Džamali jeva »diplomatska izjava« je povzročila vihar nezado-večini arabskih dežel. Said v tako imenovani »Modri j ske države in podpira reakcio-knjigi«, objavljeni 1943, katero' name stranke. Ta postaja, trdi so predložili britanski vladi v i sirski tisk, je prenašala celo odobritev. V tej knjigi je Nuri| vrsto komentarjev proti januar-Said zahteval, naj bi združitev! skim manifestacijam v Siriji, na opravili najprej prek federacije katerih so se množice izrekle riz. kamor so uprli oil v npanju, opravičil njihovo pričakovanje. Ne fflede na to pa ni videti, da bi bil boj za. razgovore štirih o združitvi Nemčije po čemurkoli Škodljiv. Azija: med Sirijo, Libanonom, Palestino, Transjordanijo in Irakom. Po koncu vojne so ti načrti dobili svojo konkretnejšo obliko v trenutku, ko si je jordanski kralj Abdulah prizadeval uresničiti ’ proti vojaškim paktom z zahodnimi državami. To gonjo — pišejo časniki — so nedavno nadaljevali, trdeč, da »komunisti upravljajo Sirijo«. Tudi sirska socialistična stran- L* si Pravi Teller. mar-ie °rija ^jv celega štaba la-Dta/odil n Los Alamosu, ki ga ib . ztian .^r^heimer. »Razkol VaJ^lcu , n'ki«, pravi Teller °st; j,’ ena največjih ne-^ ZDA«. SE UMIKA *. TeUerju so začeli vo^vo lriti drugi. Ko so na h.JS^a r,- v sporu McCarthy — ®zali preiskavo držav- članek, v kate-bJj. ki^J® Teller ju vlogo pa-Je boril za vodikovo ra?V,ie?^,e’:merja Pa škodo-JsC9 za izdajalca. Dva nistva revije »Times« sledice so različne, imajo pa skupno lastnost: protizmanstveno in sprožila nazadnjaštvo. ' o poskusu, da bi ponovno oziveh Na j novejši primer tega na- idejo o »Plodnem polmesecu«, zadnjaštva je dal predsednik dr- Zamisel o »Plodnem polmese-žavne univerze v Seattlu (država cu« je prvi sprožil general Nuri Poslanci kritizirajo Bevana Plenum laburistične stranke bo v sredo razpravljal o nedisciplini 61 poslancev London, 6. marca (Tanjug). Laburistični poslanci še nadalje kritizirajo Bevana zavoljo njegove akcije, ki jo je začel minulo sredo v debati o obrambi, ko se je odkrito postavil po robn uradni politiki svoje stranke glede vprašanja nporabe vodikove bombe. Kritiko spremljajo tndi resne grožnje s sankcijami. Plenum laburistične parlamentarne skupine se bo sestal v sredo, da bi obravnaval zadevo 61 poslancev, ki skupaj z Bevanom niso hoteli podpreti med debato o obrambi resolucije svoje stranke. Po napadu bivšega finančnega očita Bevanu njegovo stališče ministra Shawcrossa na Bevana tudi njegov znani pristaš Ri-in »tako imenovano laburistično chard Crossman. Crossman piše levico« je laburistični poslanec v današnjem »Sunday Picturia-George Brown poudaril: »Če ne lu«, da je Bevan spravil sam bomo pokazali več smisla za j sebe v lažen položaj. »Laburi-enotnost, bo moralo laburistično stična stranka,« pravi Crossman,! cijo sirske neodvisnosti in repub- gibanje ugotoviti, da volivci ne j »ne more dovoliti, da bi izgubila 1 like, kar bi bilo posledica ures- jemljejo resno naše zahteve, naj | Bevana, toda Bevan je lahko še|ničenja načrta o Plodnem pol-bi konservativce zamenjali na manj brez laburistične stranke.« [ mesecu. jih. Toda njegovo dejavnost je ka se je skupno z libanonskimi številne komentarje Preprečil atentat leta 1951, pri; socialisti izrekla za krepitev katerem je bil ubit. Zanimivo je tudi, da so se posamezni vojaški predhodniki podpolkovnika Si-šaklija v Sisriji navduševali nad to zamislijo. Polkovnik Husni Zaim, ki je napravil državni udar marca 1949. leta, je dolgo omahoval med j Hašemiti iz Iraka na eni in sodelovanjem s Saudovo Arabijo ter Egiptom na drugi strani. Na drugo grupacijo se je naslonil | 1 arabske solidarnosti. Na skupnem sestanku sirskih in libanonskih socialistov so sprejeli resolucijo, v kateri so obsodili sklepanje vseh vojaških paktov z zahodnimi velesilami in s Turčijo. Do dogodkov v Siriji, do padca vlade, ki je podpirala turško-iraško sodelovanje in načrte za j uresničenje Plodnega polmeseca, je prišlo po čedalje večjem pri-tisku javnega mnenja na poli- šele v trenutku, ko so mu iz Saudove Arabije obljubili posojila, iz Kaira pa politično podporo. Po petmesečnem vladanju ga je strmoglavil in ubil polkovnik Sami Henaui, ki je zavrgel prijateljstvo z Egiptom in Saude-vo Arabijo in se takoj začel pogajati s Hašemiti iz Iraka in Jordanije o Plodnem polmesecu. V trenutku, ko bi moral sirski parlament obravnavati vprašanje te zveze, je prišlo do državnega udara podpolkovnika Sišak-lija, ki je nemudoma izjavil, da se prav nič ne strinja z likvida- j tične kroge Damaska. To nedvomno pomeni zmago tistih, ki vidijo v reorganizaciji Arabske; lige in v novih oblikah vojaškega sodelovanja med arabskimi deže- | lami izhod iz sedanje krize. Z. Pečar i Po konferenci v Bangkoku sta se napotila Dulles ln Eden na krajšo turnejo po Aziji. Prvi od Rangruna prek Manile na Formozo, drugi pa prek Delhija v Bagdad in naprej v Beirut. Prvi je rekel, da bi »bilo zaželeno, da bi ostala Kve-moj in Macu v prijateljskih rokah*, drugi, Eden, p>a je videl v »pomembnih razgovorih« z Nehrujem o vprašanju Formoize upanj«, da bo moč ta spor urediti na konferenci. V Bagdadu pa so govorili o reviziji angle£ko-ira£ke pogodbe iz leta 1930 in o vključitvi Velike Britanije v bagdadski pakt. Bližnji vzhod: Vospredju je nesrečni izraelsko-eglptovski incident v Oazi. v katerem so ubili na desetine Egipčanov. Zadevo so izročili Varnostnemu svetu. Edino, kar lahko rečemo, je. da povzročitev incidenta ne more roditi nič dobrega, marveč da samo škoduje krajevnemu ln splošnemu miru. Istočasno se razvija bitka za točke na fronti »za* In »proti« iraško-turškemu paktu. Šalah Salem po vrsti obiskuje glavna mesta Bližnjega vzhoda. V Damasku je podpisal pogodbo z vlado Sirije o enotnem vojaškem poveljstvu ter o gospodar, skem in političnem sodelovanjuv Skupaj z zunanjim ministrom Sirije je odpotoval v Saudovo Arabijo, da bi podpisal novo pogodbo. Libanon pa je medtem razglasil svojo nevtralnost v tem sporu In pripomnil, d« v irafiko-turškem paktu ne vidi nič slabega za arabski svet. Čeprav je položaj negotov, nasprotujejo Ideji o vojaški organizaciji Bližnjega vzhoda znatne sile v arabskem svetu, tako da ni izključeno, da bo doživela klavrno usodo bližnje-vzhodne »EQS«. O. Miličevič Medorabski pakt Damask, 6. marca (AFP). Egiptovski minister za nacionalno orientacijo Šalah Salem ter sirski zunanji minister Haded el Azem sta se vrnila danes popoldne iz Saudove Arabije v Damask. Med bivanjem v Riadu sta predlagala kralju Saudu sklenitev novega medarahskega pakta, ki ga je Sirija že sprejeli Po posvetovanju z egiptovskim in sirskim ministrom je kralj Saudove Arabije objavil komunike, v katerem je poudaril nezadovoljstvo nad tem, da so »nekatere arabske dežele sprejele sklepe, ki so navzkriž z arbsteni koristmi«. V komunikeju je izraženo prepričanje, da se bodo te dežele vrnile v arabsko skupnost »Skupne cilje imamo in skupne koristi. Ce bomo ostali enotni, bomo lahko premagali vse ovire,« je poudaril kralj Saudove Arabije. Šalah Salem in Haied el Azem sta odpotovala v Bejrut, kjer bosta tudi libanonski vladi predlagala sklenitev novega med-arabskega pakta. DANES PO SVETU in Clay Blare . ^ knjigo, iz katere dobi krmilu.« Brown je pripomnil, da je treba enkrat za vselej razjasniti vprašanje strankinega vodstva. »Doživeli smo, da je Attleejevo politiko javno, na poniževalen in škodljiv način zavrnil človek, ki nikdar ni pripravljen uklo Laburistični poslanec Gordon Walker je govoril sinoči v svojem volilnem okraju in poudaril, da je ta »največji spor v stranki znatno oslabil laburistično gibanje«. Značilno je, da v tem sporu Ugledna članica laburistične' Sestava sedanjega sirskega levice Barbara Castle je govo- j parlamenta, v katerem so neod-rila sinoči v Blaekbornu in za-1 visni v večini — v njem pa je vrnila vse obdolžitve glede »be- • tudi 17 socialistov in en komu-vanistične zarote«. »Poslanci, ki1 nist — povzroča hude preglavice so se vzdrževali glasovanja,« je diplomatom zahodnih velesil na rekla ga. Castle, »so to storili1 Srednjem vzhodu. Sirski tisk pa po svoji vesti, zakaj bi potemtakem to pravico odrekali Bevanu?« se pritožuje glede oddaj angleške radijske postaje s Cipra, ki se čedalje bolj vmešava v zadeve sir- SPOR ZA SE JE ZNO V A Niti teden dni še ni minilo od ratifikacije pariških pogodb — med katerimi je tudi posarskl sporazum — že se je v bonnskem Državnem zboru stari spor med Zahodno Nemčijo ln Francijo za Posarje znova razplamtel. V petek je francosko zunanje ministrstvo objavilo obvestilo, v katerem poudarja, da Franclja ne želi nobene polemike o posarskem vprašanju. Francija se ravna po določbah svojega sporazuma z Zahodno Nemčijo z dne 23. oktobra 1954, v Parizu pa ne vidijo razloga, zakaj bi lahko domnevali, da mislita ZDA ln Velika Britanija spremeniti svoje stališče o vprašanju Posarja. To obvestilo je odgovor na Aden-auerjeve izjave v debati v Zveznem - Z VSEH STRANI SVETA Kompletne stroje za predelavo sadja in zelenjave proda dRVNI kombinat v PEČI 1,0 lovni licitaciji z začetno ceno 56,000.000 din imitacija b0 dne 25. marca 1955 v prostorih Kombinata. °° takrat si lahko stroje ogledate. 7927 INDIJA VELESEJEM V NEW DELHIJU Nevr Delhi, 6. marca (US). Predsednik indijske trgovinske zbornice Birla ie izjavil, da Dodo konec oktobra v New Delhiju odprli velesejem. To bo doslej naj večji velesejem v tem delu sveta, je rekel Birla, ki bo prispeval k vzpostavitvi širših trgovinskih stikov med deželami. KONGRESNA STRANKA DOBILA VEČINO V AfcDRI New Delhi, 6. marca (IIS). Po nepopolnih izidih splošnih volitev v indijski državi Andra je kongresna stranka dobila absolutno večino 119 mandatov, socialistična stranka 10, KP Indije 10, neodvisni poslanci pa 18 mandatov. VELIKA BRITANIJA NEMŠKI OBRAMBNI MINISTER POVABLJEN NA OBISK London, 6 marca (AFP). Zahodno-nemški obrambni minister Theodor Blank je sprejel povabilo britanske vlade, naj pride konec tega meseca na enotedenski obisk v Veliko Britanijo. Blank bo obiskal center za vojaško šolanje in se seznanil z modernim britanskim orožjem. AVTOMATIČNA TOVARNA London, 6. marca (Reuter). Predsednik inštituta za izpopolnjevanje proizvodnje strojev je izjavil, da je napredek, dosežen na področju uporabe atomske energije v industriji, spodbudil institut k temu, da je sklical mednarodno konferenco, na kateri bodo obravnavali možnost, da bi zeradili »avtomatično to-Pripomnil je, da so na to kon ferenco vrste takšni tovarni, za-pisarniškega papirja bencina, bi bilo me- ferenca bo v mestu Margate od 16. do 18. junija. Celotno delo v čenši od prenosa E a do proizvodnje anizirano. MALAJA BOJI PROTI UPORNIKOM Kuala Lnmpur, 6. marca (AP|. Predstavnik malajske vlade je izjavil, da so ............................... ujeli podjetja, ki trgujejo z vzhodnimi ;lami. Tisk piše, da je japonski vele- da minuli mesec na Malaji ubili 27, pa 28 upornikov. Malajski predstavnik je iziavil, je bilo od 1948, ko so na Malaji razglasili obsedno stanje, ubitih, ujetih ali pa se je vdalo 10.555 upornikov. FRANCIJA PROCES PROTI »HUM ANITE JU« Pariz, 6. marca (Reuter). Francosko obrambno ministrstvo je obtožilo glasilo KP Francije »Humanite«, da je objavilo lažna poročila. »Humanite« je 2. decembra lani objavil vest, da je iz- ska deželami. poslanik v Washingtonu dol>il navodila, naj ameriško vlaao prosi, da bi od-godila ta sklep, japonska vlada pa bo pozvala omenjena podjetja, naj zmanjšajo svojo trgovino z vzhodnimi deželami. HONGKONG POTOVANJE FELDMARSALA HARDINGA Hongkong, 6. marca (Reuter). Načelnik britanskega glavnega imperialnega Štaba feldmaršal Harding je odpotoval danes iz Hongkonga na tridnevni obisk na Korejo in Japonsko. Harding je bil • v Hongkongu dva dni na inšpekciji vojaških enot in naprav. HAVAJSKI OTOKI NAJVECJE mesto PRED EVAKUACIJO Pahoa, 6. marca (AFP). Slavni poznavalec vulkanov, znanstvenik dr. Gordon Mac Douald je priporočil, naj bi __________________ #__________________________________________ _ pripoi bruhnil upor v francoskih vojaških ta- evakuirali največje naselje na Havajih boriščih Clermont in Farboux in da vo- Pahoo, ker mesto, odkar je jaki niso hoteli oditi v Severno Afriko. Obrambno ministrstvo izjavlja, da so vojaške oblasti uvedle preiskavo ter ugotovile, da so bila poročila docela neutemeljena. JAPONSKA PRITISK ZDA NA VLADO Tokio, 6 marca (AFP). Vsi davišnji japonski časniki poročajo, da ZDA pritiskajo na japonsko vlaao, naj bi zmanjkala napore, usmerjene na zbližanje s Kitajsko, SZ in vzhodnoevropskimi deželami. Sklicujoč se na vladne vire pišejo časniki, da so ameriške oblasti spo- • X 1 1|IUI11UI1 JVI U« OU UU W ’ 11- 1 I J « | 1,1 o povabili strokovnjake iz cele Točile japonski vladi, da bodo blokirale drt»T, Titovi! ZDA in SZ. Kon- kapital, katerega imajo t ZDA japon- ponovno začel bruhati vulkan Kilaeu, ogrožajo potresi. Epicenter teh potresov je med vulkanom, ki že pet dni bruha lavo, in mestom Pahoo, ki šteje 1000 prebivalcev. MAROKO TRIJE ATENTATI Casablanca, 6. marca (AFP). Sinoči I so bili v Casablanci izvršeni trije atentati, pri katerih je bil en človek ubit, j 11 pa ranjenih. Pri eksploziji bombe prea neko policijsko postajo je bilo ranjenih pet stražarjev in pet Maroča nov, medtem ko je eksplozija druee J bombe ranila enega človeka. Ob izhodu , iz mesta je neznanec iz revolverja ubil i nekega Francoza. > POSARJE RAZPLAMTEL zboru, da bi utegnile ZDA In VeUka Britanija smatrati za .zastarele« svoje obveznosti, naj podpreta francosko stališče o Posarju, ko bi pripravljali mirovno pogodbo z Nemiljo. Bonnska vlad« je reagirala na obvestilo o po-sarskem vprašanju z odločno deinar-šo v francoskem zunanjem ministrstvu. ZahodnonemSka vlada je pri tem sporočila, dn ostanejo Adenauerje ve Izjave v veljavi. Nasprotja mod Francijo tn Nemčijo so se spet zaostrila, obeta se nova zaostritev v zadevi M0.0M po-sarsklh Nemcev ter posarskoga premoga ln jekla — sedanje dopolnitve francosko težke Industrije. Bistvo spora Je prav v premogu ln Jeklu. Posarje je Izredno bogato s črnim premogom. Po nekaterih podatkih ga je v zemlji 15 do 1( milijard ton. Rasen tega znaša proizvodnja surovega Jekla v Posarju kake 3 milijone ton letno. Posarje je torej gospodarsko Izredno važno za takšno Industrijsko deželo kakor je Franclja, ki nima dovolj lastnega premoga, Posarje pa »hrani* z Izvozom živil. Toda tn Je še globlje vprašanje: nemško gospodarstvo s posarskim naravnim bogastvom ln velikimi zmogljivostmi prekaša francoski potencial ln možnosti francoske težke Industrije. To razmerje bi se nekoliko zboljšalo v korist Franclje, če bi Imela proti sebi Nemčijo brez Posarja In če bi bilo Posarje y njenih rokah. In to je glavni vzrok trenj med Francijo ln Nemčijo. To je Imelo zelo važno vlogo tudi v obeh svetovnih vojnah. VpraSanje Posarja je postavila Franclja kot kronično ln življenjsko vprašanje svoje varnosti ln zavarovanja drugih evropskih dežel pred morebitnim nemškim maščevanjem ln novimi vojnami. Mednarodno politično ozadje dopolnjuje mednarodno gospodarsko stran tega vpraSanja: pridobivanje ln prodajo premoga In jekla zahodnoevropskih dežel je zajel skupni mednarodni organ — Skupnost za premog ln Jeklo. Delež Zahodne Nemčije ▼ celotni proizvodnji surovega jekla znaša 35'/«, Franclje 27 ‘It, Posarja VU, Italije ln Beneluza skupaj pa Jl*/>. Franclji je mnogo do tega. da bi znašalo razmerje z Zahodno Nemčijo 31:35*/., ne pa i7:42‘/., kakor M bilo, če bi Posarje »pet dobila Nemčija. Posarsko vprašanje Je del zamotanega nemškega vprašanja, ki je postalo zdaj ena glavnih političnih težav na svetu. Dosedanja pota. po katerih so obravnavali to vprašanje, niso rodila ln tudi niso mogla roditi zadovoljivih sadov. Sele ko bodo našli pot do korenin nasprotij In šele ko se bo povečalo medsebojno zaupanje na »vetu, se bo tudi posarsko vprašanje približalo zadovoljivi ureditvi. B. Lazič KAKO HITREJE IN CENEJE GRADITI STANOVANJA Pet novih stanovanj namesto treh dosedanjih Projekt arhitekta Macure zagotavlja za 40% cenejšo gradnjo — Šeststanovanjska hiša v devetdesetih dneh 40 TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE« Od 1947 pa do 1952 je bilo zgrajenih kakih 10 milijonov nr nove stanovanjske površine, a vendarle je pomanjkanje stanovanj še občutno. Letos bomo porabili nad 13 milijard din za nova stanovanja, toda niti to ne bo rešilo krize, ki jo je zdaj čutiti v malone vseh mestih in industrijskih središčih. Deloma je to zaradi tega, ker še zidajo standardne hiše, ki zahtevajo večja finančna sredstva in večjo porabo gradiva, pa tudi dalj časa jih je treba graditi. Spričo tega je nastal problem novih konstrukcij hiš, pri katerih bi porabili manj gradiva in drugih sredstev,- jih hitreje sezidali, kar vse bi bil najvažnejši del rešitve stanovanjske krize. Ena izmed rešitev je tudi projekt hiše arhitekta Milorada Macure iz Beograda, o katerem bomo tu govorili. Pred nekaj dnevi so v Beogradu dogradili hišo s šestimi dvoetažnimi stanovanji, ki so jo kot prvo takšne vrste celo imenovali eksperimentalno. Dejansko to tudi je, če upoštevamo njeno konstrukcijo in porabo gradiva, ki je bila smotrno zmanjšana, ne da bi bilo pri tem kakorkoli oškodovano udobje. Seveda je vse to tudi tesno povezano s finančno platjo problema stanovanjske izgradnje. Gradnja te hiše je namreč v primeri z običajnimi stroški veliko cenejša, znašala je 60 do 65 % sedanje ustrezne stanovanjske hiše. Velikan na ravnini PRAKTIČNO TTJ KOMFORTNO ^ 50 tak° zasnovane. da je IN KOMFORTNO moč vso površino smotrno upo- Ceprav se stanovanja v tej rabiti hiši precej razlikujejo od običaj-' nih, vendar ni večjih razlik. Do- MODERNO IN POCENI cela komfortna so, toda rešitev je treba temu dejstvu prilagoditi blema, kako uporabiti stanovanj-sleherno izmed šestih stanovanj, ' kolikor jih je. Naposled je bila rešitev najdena: zgraditi je treba stanovanje s pritličjem in enim nadstropjem. V tej hiši, ki so jo že sezidali, ima sleherno stanovanje v pritličju majhno predsobo z vgrajeno garderobo, dalje kopalnico in še dva manjša prostora. Razen tega je v pritličju dnevna soba velikosti 18,75 m2, ki je kombinirana s kuhinjo oziroma »nišo« za kuhanje, ki je ločena samo z zaveso, katera se razteza vzdolž celotne dolžine sobe. V tem prostoru, širokem en meter, je umivalnik, štedilnik, nad katerim je vgrajena posebna odprtina za odvajanje izparin in pare, tu pa so tudi kombinirana kredenca — miza in polica. V podaljšku je docela ločena živilska shramba. Pritličje se v določenem smislu razlikuje od klasičnega načina zidave stanovanj. Kombinacija dnevne sobe s kuhinjo ima prednost že spričo tega, da je na manjšem prostoru smotrneje uporabljena stanovanjska površina. Druga prednost je v tem, da je takšna izgradnja cenejša, tretja pa —; da sta hkrati ogrevani kuhinja in dnevna soba. Zgoraj sta dve spalnici, ki merita vsaka po 15 m2. Razen tega imata ti dve sobi vgrajene peči in teraso, tam pa je tudi manjša shramba za obleko. Tudi tu je praktičnost prišla do izraza. sko površino. Ce primerjamo s tem običajna stanovanja klasične izgradnje, je treba priznati,: da ta projekt, kar zadeva sodob- j nost zasnove, prav nič ne zaostaja za njimi. Drugo, za naše razmere važno dejstvo je tudi to, da je moč takšne hiše širše uporabljati za naglo rešitev akutne stanovanjske krize, in sicer z ugodnejšimi finančnimi pogoji, j Po proračunu, ki so ga napravili po dograditvi hiše, stanejo eno- j nadstropna stanovanja takšne vrste dva milijona 400.000 din, j kar pomeni le 60 % običajne cene. Drugače rečeno, z istimi sredstvi je moč sezidati pet novih stano- I vanj namesto dosedanjih treh. Takšen prihranek je bil dosežen predvsem s smotrno uporabo gradiva in stanovanjske površinei, pri tem pa razlika med tem in običajnimi stanovanji glede skupne stanovanjske površine ni velika. Kajti ta stanovanja imajo 102.32 m2 prostora, od tega znaša efektivna stanovanjska površina 83,20 m2, se pravi, prav toliko kot v običajnih dvosobnih stanovanjih. Naslednji udeleženec tekmovanja »Deset let svobodne graditve«, je tovariš France Vrečar, član uredništva »Ljudske pravice«. Njegova pot je Novi Sad—Zrenjanin—Vršac —Požarevac—Kostolac. VELIK PRIHRANEK GRADIVA In naposled, kar je za naše razmere zlasti važno, dosegli so velik prihranek gradiva. Za standardne hiše porabijo na 1000 m2 stanovanjske Sredi plodne banatske ravnine, ob bregovih reke Begej je v minulih stoletjih zraslo mestece , ... . , , .. , Veliki Bečkerek. Skozi vse ob- Pnhodnost velikega mdustnjske dobje čmožolte monarhije, pa do! g,a mesta “ odvijata drugod - v Junakov lik živi odslej v srcu slehernega partizana in ilegalca, v srcu slehernega domovino in svobodo ljubečega banatskega človeka. Spodbuja ga k boju, ko hodi mimo sovražnikovih bajonetov, daje mu nenehen pogum, ko umirajo talci v vasi Kumane, ko teče kri v rodno, do brezmejnosti ljubljeno zemljo. Ko veter veje prek širjav in partizanski godec izvabi iz svoje harmonike otožno popevko o mrtvem heroju, tedaj se Žarko vrača med svoje ljubljene tovariše. Srca močneje utripajo, roke trdneje stiskajo puške, sovraštvo do zaničevanega osvajalca je neizmerno. VELIKA SPREMEMBA Lani, 2. oktobra, je minilo deset let, odkar so Zarkovi ljudje vkorakali v bodoči Zrenjanin. V tej kratki dobi se je spremenil kakor človek, ki je pred mnogimi leti odromal v tujino, zdaj pa se vrača, poln bogastva, ki so ga ustvarile žuljave roke. Resda zrenjaninske hiše in ceste kaj malo povedo popotniku o tej spremembi, toda življenje in kakih 790 kubikov zidu. Po tem projektu pa je potrebnih samo 375 kubikov zidu. Standardna enonadstropna hiša zahteva 120 ms armiranega betona, 60,71 kubikov rezanega lesa in 6,99 ton armatur, n , ,. i ... ... medtem ko so v, tem primeru Tvhn^iičp le cnr, ■ ec 1 t®. £ f? ne zrcalijo uporabili samo 47.5 kubikov ar- drugacna. Izhodišče je bila eno-, samo v praktičnosti in v res; mirane£ra betona 49 kuhikov re- nadstropna hisa, pri kateri bi bilo dobri konstruktivni rešitvi pro-| ranega fes^ta l^o S Sne I?- matur. Dejstvo je, da so za sleherno stanovanje v tej hiši porabili samo 37 kubikov opečnega zidu, 4,75 kubikov armiranega betona, dalje 250 kg betonskega železa itd. če že govorimo o prednostih, potem je treba upoštevati tudi nov tip konstrukcije oken in zidov. Z njim so pocenili izdelavo oken in zidov za kakih 15 % v primeri s sedanjimi normalnimi stroški. Taisto lahko rečemo tudi glede kombinacije zidu, v katerem je razen opek taroliit, ki je odličen izolator. Stanovalci, ki so se že vselili, pripovedujejo, da novi hiši ni kaj očitati glede izolacije, kar se je pokazalo pri nedavni košavi. Kar zadeva prednosti, je treba omeniti tudi hitrost, s katero so sezidali to hišo. Po proračunu vojnogradbenega podjetja »Na-pred« je potrebnih okrog 90 do 100 dni, da bi docela opravili vsa dela, od kopanja temeljev do končne vselitve. Pri tem niso potrebne nobene poprejšnje priprave. Razen tega je ta tip hiše primeren zlasti za industrijska in rudarska naselja. Praktičnost, udobnost, prihranek finančnih sredstev, gradiva in naposled hitrost izgradnje — marseillskega dogodka se je tako imenovalo. Potem je postalo Petro vgrad, potem se je začela druga svetovna vojna in Veliki Bečkerek je Gross Betschkerek ali površine višek nasilja. Vojna vihra je po-— ' 1 tihnila; iz Bečkerekov in Petro- grada je nastal Zrenjanin, svo- i bodno mesto. Od kod dosihdob ne- ' znano ime? Okrajni odbor SZDL Ljubljana PRIREJA PROSLAVO V POČASTITEV 8. MARCA ■mednarodnega dneva borbenih žena. PROSLAVA BO 7. MARCA 1955 OB 16.30 V VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE Ljubljana, Trg revolucije Spored: 1. Internacionala. 2. Slavnostni govor — Tončka Durjava, članica Okrajnega odbora SZDL. 3. Marijan Kozina: »Srečanje«, »Našo barako zamelo je«, »Težak, grenak«. 4. J. Swendsen: Romanca za violino in klavir. 5. F. Liszt: »Ples škratov«. 6. Rado Simoniti: »Bosa pojdiva«, »Samo en cvet«, Na Krasu«. 7. Ludvig van Beethoven: V. simfonija v c-molu, 3. stavek — allegro, 4. stavek, finale — allegro. Vstop prost! Nekaj \ DROBNIH TUJI ARHEOLOGI PRIDEJO K NAM Letos bo obiskalo našo državo več tujih arheologov. Na sestanku, ki je bil ontlaii v Sarajevu, je upravni odbor Jugoslovanskega arheološkega društva sklenil povabiti kot goste več nemških in angleških arheologov. Na sestanku so tudi sklenili poglobiti sodelovanje s tujimi znanstveniki ter ga razširiti še na Francijo. Arheološko društvo Jugoslavije Je bilo ustanovljeno lani in Je zamenjalo prejšnji Arheološki svet FLRJ. V njem so včlanjeni vsi naši strokovni arheologi, kot izredne člane pa sprejema društvo tudi amaterje, zaposlene z arheološkim delom. POVEČANJE PROIZVODNJE surovega Špirita V okviru investicijskega programa, odobrenega zagrebškemu podjetju »Marijan Badel«, bodo v pogonu v Sesvetih izpopolnili naprave za1 proizvodnjo surovega špirita lz me-1 lase. V gradbena dela bodo investirali 700.000 din, za opremo pa kakih1 6 milijonov 400.000. Bruto produkt, kl| ga bodo dosegu s temi investicijami, bo znašal 100 milijonov dinarjev, NAD 3 MILIJARDE ZA MLEKARSKO INDUSTRIJO Za zgraditev mlekarske industrije/ v letošnjem letu je določenih iz] splošnih investicijskih sredstev 3 milijarde 220 milijonov dinarjev. Ta de-1 nar bomo porabili za gradbena in montažna dela in za izdelavo mle- < kamiške opreme, ki jo lahko izdelajo ( naše tovarne, UNICEF pa nam je odobrila 504.000 dolarjev, kt jih bomol porabili izključno za nakup strojev) in opreme za naše mlekarne. Do kon-ca letošnjega leta bodo začele obra-' tovati tovarne za proizvodnjo kon- ( denziranega mleka v Ljubljani, na Reki, v Novem mestu in v Prilepu. Štirinajst tovarn, med katerimi bodo največje v Banji Luki, Zemunu, Nišu in Kragujevcu, pa še gradimo. Od leta 1949 do letos smo zgradili tri velike tovarne mleka v prahu, v Osijeku, Županji in Murski Soboti, v Novem Sadu, Skoplju in Sarajevu pa grade moderne centralne mlekarne za pasterizacijo mleka. Od Ljubljane do Beograda je mnogo železniških postaj, za katere se potniki kaj malo zmenijo, kar je tudi razumljivo. Da povemo natančneje, od Ljubljane do Beograda je 118 postaj, večidel podobnih druga drugi ko jajce jajcu. Ko prispeš do Vinkoveev, se ti nekako odvali kamen od srca, ko da si že zelo blizu Beograda. Toda veseliš se prezgodaj. Sele tam se začne sremska ravnina z mnogimi postajami in postajališči. Ce pogledaš v vozni red, boš videl, da jih je 36. In če jih gledaš skozi okno brzovlaka, se ti zdi, da so zgrajene po istem kopitu in da so si celo njihova imena podobna, saj se vse končujejo na -ci: Vinkovci, Mirkove i, Bačinci, Martinci. .. Samo Sid nekako ne sodi v to enoličnost. V Sidu se ustavi vlak samo za eno minuto, izstopi pa navadno malo potnikov. Pa Izstopimo vsaj mi in poglejmo, kako teče življenje v enem teh majhnih, na videz tako dolgočasnih sremskih mest. Mar v njih življenje teče? Mar ne stoji, ko močvirje, kakršnih smo se že dovolj nagledali vzdolž železniške proge? Poglejmo, kako živi Sid. MALO ZGODOVINE Ime tega mesta je nastalo najbrž iz madžarske besede »hld«, kair pomeni v našem jeziku »most«. Skozi mesto teče rečica Sidlna, čez katero so zgradili Rimljani most. Pozneje je bil ta most večkrat porušen in obnovljen. Sremci radi pačijo imena in tako so tudi ime hid spremenili v Sid. Topografi in naravoslovci menijo, da je ta razlaga nadbolj sprejemljiva. Sid ima zdaj kakih 9000 prebivalcev. Njegova zgodovina je dokaj za' LIK BANATSKEGA BORCA Zairko Zrenjanin je bil utelešena želja banatskega ljudstva po socialni pravici. Rodil se je v vasici Izbišt. Že preden se je siromašen študent dokopal do učiteljskega poklica, je živo občutil vse krivice. V prvih letih učiteljevanja se je začel boriti s kraljevo žandarmerijo, ki je sledila vsakemu njegovemu koraku. Brezkompromisnega borca so zaprli in iw treh letih izpustili iz ječe. V osvobodilni vojni gre Žarko, zdaj Uča, iz mesta v mesto, iz kraja v kraj, od hiše do hiše budit upor. Okupator kmalu Izve, kdo je njegov najhujši sovražnik. Po vsej sili ga hoče uničiti. Toda ljudstvo Uča ljubi in varuje, ne izda ga. Med dobrim semenom je ljulijka — izdajalec. Zal je pleve zraslo že konec prvega leta neenakega boja. Uča je v Pavlišu, vasi blizu Vršca. Nekega mračnega, deževnega novembrskega dne obkoli Pavliš kakšnih tisoč sovražnikov. Obroč se oži vse do hiše, v kateri je izdani borec. V revolucionarnem boju prekaljeni Učo se ne vda; ne boji se smrti, do poslednjega diha se bije ne le zase, marveč za vse ljudstvo, za novo domovino, za novo podobo mesteca ob Begeju. EPIDEMIJA GRIPE V CACKU V Cačku je začela skoraj petindvajsetih večjih in manjših tovarnah in podjetjih: v tovarni železniških vagonov »Banat«, tovarni olja iz kikirikija »2. oktober«, tovarni radiatorjev, tovarni plužnih in motornih delov, tovarni pohištva, ki ga izvažajo zgolj v tujino, tovarni preprog »Proleter«, katere izdelke kupuje celo Smirna, zibelka preprog; v tovarnah alkohola, eteričnih olj, zaves in ribiških mrež, trakov itd. Iznad vseh zrenjaninskih tovarn pa se visoko dviga velikan, kombinat »Servo Mihalj«, imenovan po narodnem heroju madžarske narodnosti, ki se je tod boril v narodnoosvobodilni vojni. Pred petinštiridesetimi leti so ob levem bregu Begeja zgradili nemški kapitalisti sladkorno tovarno, zametek sedanjega kombinata sladkorja in škroba, ki v dolžini dveh kilometrov že jasno zrcali monumentalno podobo prvenca socialistične industrializacije Zrenjanina, nastalo v zadnjih petih letih. Ogromen silos, tovarna škroba in termoelektrarna so zgovorne priče, da naša skupnost ni dala zaman milijard za vzpon živilske industrije. Že v bližnji prihodnosti bo silos dnevno pogoltnih 240 ton koruze, tovarna škroba pa bo iz nje proizvedla 150 ton živilskega škroba, 7 do 7 in pol tone jedilnega olja, nad 80 ton visokokakovostne sosredene živinske krme; grozdni sladkor, rastlinsko mast, hidrol, škrobni sirup, dek-strin, melaso. Iz nje bomo dobili Pogled na stari del Zrenfrd0 ^ njaninu, pa sem n% mi gradil in *gfS/velJa pojmljivega, neka^ladec: kakor prepoln zeiw rad) iu spm tovarno, ki J se J me vabi z.nez upirati-„ln moja notrina ne m naSj In mračna, misel se« umakne .pretil PcrsP ^ 0bču nosti. Videl sem p v ki de-til v stiskih ^štetih ^ lajo v tovarni škrob , v vagonov, M Pre ’ tudi v mestni knjižnici, Pf. sQ dela vami »Vojvodma , ■ -jyljali s^" Ci in uslužbenci PJ bese v kombinatu sladkorja iz repe. Vljudni delavci v posameznih oddelkih sladkorne tovarne, termoelektrarne in tovarne škroba so mi ves dopoldan potrpežljivo pojasnjevali zamotani proces lavca ni resnica prazna d ese- ^milijarde dinarj^ v o , tih letih niso vstal črne banatske ^ -f^rlste nov «£ v začetku so elementi, ki so v gradbinstvu prejšnjega tedna razsajati epidemija1 električnim tokom* pol Zrenjani- potrebnL Ta tip nove hiše se je . sripe. zbolelo je zlasti mnogo šolskih na> nj£0 bili v pogonu. Sladkorna najbolj približal tem zitltevam. otrok. v nekaterih primerih so do- IH. Paskuči I bIU boln,ki tudi pljučnico. obratovanja. Zal stroji, razen v Iikan in ob ] j plug v. | termoelektrarni, ki preskrbuje z bfatnZe opanke » ^po ske čevlje, zaos^?(J^Iosti-pesem bližn.ie^pnh^ vkeCAR tovarna namreč obratuje od druge polovice avgusta do decembra, NAMESTO PISMA IZ BEOGRADA pismo iz jem. Na južni strani so bili sočni pašniki, na severni strani Fruške gore pa so se razprostirali širni gozdovi, pa tudi lepi pašniki, ki so prebivalcem omogočili uspešen razvoj živinoreje. MESTO SID JE NASTALO IZ KARAVLE V tem delu Srema so se zbirale razbojniške tolpe, ki so napadale trgovske karavane na takrat edini cesti Vinkovoi—Sremska Mitroviča. Tolpe so tako ogrožale potnike, da Je morala država zgraditi več karavl z oboroženimi posadkami, da bi jih zaščitila. Okrog karavl na področju sedanjega Sida so se nastanile bilo precej, so se vključevali v to gibanje. Sid je postal njegovo središče za ves Srem. V njem je stranka ustanovila tiskarno in leta 1907 začela izdajati svoje glasilo »Pravo naroda«. Urednik je bil čevljarski pomočnik Vitomir Korač, ki je bil pozneje kot vodja socialnih demokratov v šidskem okraju izvoljen za poslanca. Vpliv socialnih demokratov je bil tako velik, da se je ohranil tudi med obema svetovnima vojnama. Šida prižli letos prvi maturanti, dalje kra- Slikarjeva2ograda » sen Dom kulture, moderen Zadružni ** prijatelji^ S pa mu daJeri.d7ranaPudr®;R;orVKrajl lice, kakor daJe n ^ j^or napravi na človeka ^ okrog Pariza.« perSa še z^ier Slikarjeva mati P obišče g v Sidu in vsak dan stara ji-svojega sina. gale^®. let. oW£ov,?c«*os^e iz Njihov glavni poklic sta bila poljedelstvo in živinoreja, pozneje pa tudi obrt in trgovina. V 18. stoletju je bil Sid z dekretom Marije Terezije spri-60 živahne trgovine ln obrti razglasen za trg. Kazen Srbov in Hrvatov žive od začetka 18. stoletja v njem še Rusini, Slovaki in nekaj Madžarov. O tem pripoveduje človeku na dolgo in široko vsak prebivalec Slda. SREDIŠČE SREMSKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV Zdaj pa preskočimo nekaj deset-nimiva. Kot naselje je nastal v drugi i letij in spregovorimo o tistih letih, 2RTVE IN PRISPEVEK K NOV Med okupacijo so prebivalo! Sida in vsega Srema ječali pod ustaškim terorjem. Od leta 1941 so Sidčani so-« to ..oamu«-; delovali v narodnoosvobodilni borbi, družine stražarjev in tako Je pola- Sida in njegove bližnje okolice je goma nastalo naselje. Nekatere šid-1 v partizane nad 1000 borcev, 140 ske družine veljajo za neposredne ( Pa izpolnjevalo svojo dolž- potomce teh prvotnih naseljencev. n.ost požrtvovalne in daleč na- dom, galerija slik, obnovljena in raz- * ^cc'ada pa tudi 12 '-~mo širjena živilska Industrija — to so ^hfck-iflelo’ to galerJ°’ zllje cei?soV pridobitve Sida v novi Jugoslaviji, f ^JiS1 V Mnogo so si prebivalci Sida pri- ^ "?nikovo življenje- V e„a ,jB zadevali, da bi zgradili tudi vodo- H?‘ledji lahko prebere^ael t" Vod, toda tega cilja še niso dosegli. — " Upajo pa, da bo tudi v njihovo mesto kmalu pritekla voda iz vodnjakov. In še marsikaj drugega bi radi storili v okviru komune, ki jo bodo v kratkem upostavili. diolomatskih preds*«* polovici 16. in v začetku 17. stoletja. Takrat je bil svet, na katerem stoji zdaj mesto, poraščen z gostim grmov- ko se je v Sidu začelo razvijati socialnodemokratsko gibanje. Kmetje, zlasti kmetje brez zemlje, ki jih je okrog znane bolničarke. V boju proti sovražnikom so mnogi prebivalci Sida padli v raznih krajih Jugoslavije. Mnogi borci iz raznih krajev naše dežele, Slovenci, Srbi, Bosanci ln Hrvati, pa so padli pri Sidu, kjer so se bile srdite bitke za končni izgon sovražnika. PO OSVOBODITVI Po osvoboditvi so se prebivalci Sida navdušeno vključili v delo za obnovo svojega mesta in okolice. Požgane in razdejane vasi, porušene šole in druga javna poslopja so znova zgradili in Sid se je začel naglo razvijati: asfaltirane ulice, osemraz-redna gimnazija, za katero so se Sidčani vztrajno borili in iz katere bodo GALERIJA SLIK Naš znani slikar Sava Sumanovič diplomatskih gradu. nVEtf** i v SIDU ROJEN SLO ^ ^ V dolgočasni P^V sremski vasi z ^gutonsKi^ Stfa, . hišami, brez arhiteKU' sp0mfn£arv^ 5 tosti brez ^e^e^/ipri sl^ je doma iz Sida. Živel je v Zagrebu, je ro(jii ne le uSj'^,,eC u^fle6 se Beogradu, Parizu ln drugih evropskih tudl dober P°z£, aprila 18 mestih, leta 1930 pa se je vrnil v Sid »eodovine. Dne 22\. rzidor „7>dil * in ustvarjal tu kot umetnik do svoje rodji namreč tu or. ? je n jjjo-tragične smrti. Dne 28. avgusta 1942 od leta 1892 do let® del v 1 Ki ponoči so ga ustaši po strašnem mu- ■ v osnovno Solo i« otr^".'Ha v čenju ubili. Star Je bil šele 45 let. | pe^s šldskimi . " Po njegovi smrti je ostalo v njego- | ko je prišel °če,.Izi5edeti-vem ateljeju več sto slik, ki jih je sid, nismo moS Start so m da skrbno čuvala njegova stara mati. Večkrat je bil sprožen predlog, da bi Simanovečeve slike prenesli v Beograd ali Zagreb, kjer bi bile stalno razstavljene. Toda Sidčani v to niso privolili, marveč so sredi Sida z velikimi gmotnimi žrtvami zgradili moderno galerijo slik, ki po notranji ureditvi ne zaostaja za galerijami v naših večjih mestih. Rajnki slikar je zelo ljubil Sid in njegovo okolico. Naslikal je kakih dve sto krajin s tega področja. V lastnem življenjepisu govori o naravnih lepotah in pravi, »da je to z barvami najbogatejši kraj, kar jih je kdaj videl, prah CeTv PS.duaznelo^. * " ^ znan z Vse to se. ver?—v črkami, ki Jih £®f°0 Sida-, povozite z vlakom brzovl^ se ustavljalo tudi ^0pi*e vlak stoji sicer sam« da toda to vam zados ^,eye fteV. Ji Priporočamo yain ^ jesen, ko imajo v na P"enit» nogradi se razprostiraj a piei Fruške gore. slabo- trta ln tudi Mnce ni ma»oVlc Nikola *r Povsod v svetu so sadni sokovi uvedeni kot pijača prve vrste. Ni sodobnega turizma - ~ ” “ — “ — ni solidnega gostinstva - Y\0 ITI E I A _ Q A fl// Gostinstvo brez sadnih sokov kaže na primitivnost in zastarelost — , TOVARNE //W k L k I H W tekoj nabavite brez sadnih sokov Ne odlašajtel jabolčni sok, borovničev biser ali grozdni sok vzlic manjšemu proračunu ne bodo znižali štipendij ^regledati je treba vse možnosti za znižanje vzdrževalnine v internatih Crntr/ nekalerih ljubi jan flatlh Dodrn/lli 1 Iz postojnskega okraja študira v Ljubljani, Kopru in Tolminu 372 S° ^so^mnor •P,°dIraŽi.li ^drževal- v u, ^b°do sprič S. ent*.z.askrb!jeni, dijakov, ljudska oblast pa razen te-^ študij x° J*®? Pr's'ljeni opu ga gmotno podpira še precejšnje 1 'endar 1 . Jazen je razum- število mladine, ki obiskuje razne vsai šole v okraju. Vzlic temu, da bo le- tošnji okrajni proračun za približno „ r jv-n ■ -vuuar “°jazen j€ razum-^iaia kpr Vsaj.za večino neute- ; razunig^ ^oven'j> pokazali I 51 milijonov dinarjev nižji od lan- %ntOv • eypnJe za probleme ^'kanin da bi zaradi po- 11 e prekinjali 5«* sredstev' skega, ta razlika ne bo šla na račun štipendij. Sodeč po dosedanji razpravi o predlogu proračuna bo za štipendije namenjenih 20 milijonov ^svetovanje predstavnikov mladine Mesorjev slovenskih učiteljišč n rJWs ip ki ^eVe> 6- mairca pri b"‘° na učiteljišču v m]ir5VeU>vanK' Predli slovensk .?;linev :>n profesorjev r ®° * Ra ^ Učiteljišč; udeleži' Simoni? k? CK LMS ^ \r’ ^retar ZK za o organ,so razPrav-učit«?---^em ^elii mla" Povsem še. ^ni&ov v • Yzg0‘ji u£i~ korisf ZVr, I 11 niinl ilioniilV) Pninmlfln/l o.rv C? eVlin_ sploh vzgojiteljev pri izvenšolski vzgoji dijakov, o socialnih vprašanjih dijakov, o idolu šolskih svetov ter o nekaterih nepravilnih odnosih okrajinih ljudskih odborov do štipendiiiramija svojih uči-telijiiščnikov. Grajali so tudi nekatere slabe pojave, kot je n. pr. objektivizem v podarjanju učnega gradiva in drugo. Na posvetovanju so dijaki kakor tudi profesorji poudarjali skrb za vsestran- . posameznih zavo- učiteljisaiih. Popoldne so si skup- dinarjev ter 6 milijonov dinarjev za mladino, ki je pod varuštvom države. Kazno je, da zlasti ljudski odbori na Primorskem, glede na pasivnost pokrajine ne bodo mogli odriniti toliko več sredstev za štipendije. Treba bo iskati druge rešitve ter zlasti pregledati vse možnosti za znižanje vzdrževalnine v različnih dijaških domovih in internatih. V domovih v Ilirski Bistrici in Starem trgu je vzdrževalnina vse do letos znašala 2700 dinarjev, nedavno pa so jo povišali na 3200 dinarjev, v domu v Postojni pa na 4200 dinarjev. V ljubljanskih domovih znašajo vzdrževalnine povprečno 5300 dinarjev. Zakaj je v Ljubljani toliko dražje, saj so življenjski stroški v Ljubljani in Postojni približno enaki? 2e dlje razpravljajo o tem, vendar •Uaže, da pri podeljevanju štipendij ponekod še vedno premalo jemljejo za merilo odnos dijakov do šole in učenja. Nesmiselno je podpirati študenta, ki lenuhari in ima pet ali celo več slabih ocen. Od takega dijaka res ni kaj pričakovati. Slabim učencem je treba vzeti štipendijo in gmotno podpreti prizadevne in dobre študente, ki bodo skupnosti, ko bodo zapustili šolske klopi, lahko dosti koristili. M. D. KULTURNI OBZORNIK Knjižnice - središča za izobrazbo množic ^0 sodeU^1111 80 razpravljali no ogledali predstavo »Hamlete ' atiju profesorjev in L v Mes tnem gledališču. F. K. O »copatarski vasi« N«ein sai v.6* II1'rno Srednje vasi1 ko me Je peljala še k dvema izde- j kmetih. I.e-tl so Jim nudili hTano in J, ,e* zven Kranja, da ne bi; lovalcema copat. Ze sem bil med prenočišče in zato so lahko kupili eo-v?’a*4rsla v ^ ° tako imenovani tremi copatarji, ki so živahno prri- i pate nekoliko ceneje. V Celovcu, celo m Cltl’ 'opata3«* *n ° €nih prebi- 1 povedovali zgodbo copatarjev. [ gor so hodili prodajat copate, so na- i‘l116 Vedo rt Mnogi mlajši lju-1 »V naši vasi so delali domačini kupili hrano, obleke ln podobno. Med ri,.a *a copatarska obrt copate in Jih prodajali na vse strani: i potjo so kupovali stare krpe, usnje Inn,.* Sto let ln da izumira, j v Zagreb, Celje, Trst, Karlovec In 1 in krzno in iz tega doma zopet izde- le , ‘^U‘o obutve izpodriva S1 Ukv^1 ljudi ^ W bi se ^Sta''u Sem 11 s tem poslom, bt ,/^al v ,se nekje sredi vasi o 1 ^ hlžl Po ljudeh, ki kaj zanimivega Krs° *«no, L etel sem na Oblate JU v zaposlena v Uj ^ otia j tovarni. Povedala je, ■O ie aJ\Zna delati copate ln It! Selan že kot osemletni jg copate njeni starši « -‘c(^tVo staro že 200 let (po •U (y»...u)- Skoraj vsi vaščani, in medpotoma prodajali copate po izdelke v Zagreb, •Lahko trdim, da , O SedaJ se le še redki * vse življenje. Z 1111 k že *P°Pova‘ (lepi- Potjo pripovedovala, drugam. Takrat ni bilo tako kot danes. Trda je bila za vsakdanji kruh. Po vseh hišah so delali copate in jih peš vozili s »ktmpeži' (to je bil voziček na dveh kolesih; spredaj je imel ozka ojesa, v katerih je lahko stal človek in vlekel breme. Nekateri Gorenjci pravijo temu vozilu tudi ,koreta\ vendar pa ima le-ta eno oje, v kateri je ročaj). V ,kimpe2‘ so naložili vseh vrst copat in jih peljali v mesta. Tako trgovsko potovanje je trajalo tudi po mesec dni. Prodajalci so med potjo počivali po vaseh lovali copate. V vsaki hiši so delali copate: mladi in stari. Eni so šivali, drugi lepili, tretji pritrjevali podplate in Šivali robove. Na pol izdelane copate so prenašali v koših iz ene hiše v drugo, dokler niso bile Izdelane. V bivši Jugoslaviji je copatarstvo začelo pešati deloma zaradi industrije, deloma pa tudi zato, ker so bila nekatera tržišča izven meja. Copatarstvo v Srednji vasi je skoraj izumrlo. Edini obrtnik, ki še pridno dela, je Bajd, ki prodaja svoje B. V reviji »Socialistična misel« je v članku o razvoju knjižnic v Sloveniji navedeno, da je bilo pri nas 1941 8S5 knjižnic z več ko 581.0&0 knjigami. Ta podatek no bo iznena-dil nikograr, ki ve, da so bilo knjižnico — čitalnice in knjižnice hkrati v minulem stoletju mesto, kjer se je razvijala večina političnega in družbenega življenja pri nas, in to vlogo so v določenem smislu obdržale tudi do današnjih dni. V zgoraj omenjenem članku je RO-vora tudi o številu knjižnic na Primorskem in v Trstu. Rečeno je, da je bilo razen treh knjižnic v Trstu in ene v Skednju s skupno 17.000 knjigami v teh krajih še kakih 200 javnih knjižnic, ki so imele nad 40.009 zvezkov. Zaradi okupacije in vojne je bila večina knjig uničenih. PRI USTANAVLJANJU KNJIŽNIC SMO ŠLI PREVEC V ŠIRINO Po osvoboditvi so knjižnice dobile svoje mesto, toda načela, po katerih smo se ravnali pri njihovem namreč ni bilo moč urediti vprašanje kadrov — potrebni bi bili ljudje s fakultetno Izobrazbo, česar pa spričo splošnega pomanjkanja kadrov ni bilo moč doseči — razen tega pa Je prišlo do tako nagle podražitve knjig, da jih biblioteke, glede katerih ge vedno ni bilo dokončno odločeno, kdo bo skrbel zanje, (dejansko niso mogle kupiti. Tako se jo število knjig od 560.000 leta 1948 povečalo sohlo na 620.000 konec 1953. Ta neznaten porast števila knjig je bil dosežen v večjih knjižnicah, medtem ko Je v dobršnem delu manjših število knjig toliko nazadovalo, da Je obstoj teh knjižnic ogrožen. V VSAKI OBČINI — KNJIŽNICA Tako so se od osvoboditve dalje izkristalizirala v glavnem tri vprašanja v zvezi s splošnim problemom vloge ljudske knjižnice y socialistični družbi. Ta vprašanja so: denarna sredstva, sestava knjižnic in kadri. Na glavnem odboru Ljudske prosveto Slovenije so nam Izjavili, da zdaj pripravljajo zakon o ljudskih IZ JAKOPIČEVEGA PAVILJONA Boris Kobe: Istrska zemlja, 1953 knjižnicah, po katerem bodo ljudski odbori dolžni odvajati za knjižnice stalen letni prispevek 10 din na enega prebivalca. Tako bodo zagotovljena sredstva, ki bodo knjižnicam omogočila neovirano dcilo ln tako l>o i moč nenehno obnavljati knjižni sklad. Da bi pa ta sredstva čimbolj smotrno uporabili, teži Ljudska prosveta za tem, da bi imela vsaka občina svojo osrednjo biblioteko, medtem ko bi v večjih mestih ln industrijskih središčih bile večje knjižnice, ki bi imele tudi širšo vlogo. Razen teh, z zakonom zagotovljenih sredstev so prek glavnega odbora Zadružne zveze Slovenije dosegli, da bodo zadruge 1 % svojega letnega dobička dale za knjižnice, kar bo zneslo letno kakih 30 milijonov din. To bo del dodatnih sredstev, mimo tistih, ki jih bodo kot doslej tudi v prihodnje dobivali od raznih ustajiov in družbenih organizacij. KNJIŽNICE MORAJO VODITI VISOKO KVALIFICIRANI KADRI Kadar govorimo o tean, kakšna naj bi bila vloga knjižnic, poudarjamo. da bi morale biti le-te središča za široko izobraževanje delovnih ljudi. To pomeni, da ne smejo v prihodnje zgolj izposojati knjig, temveč da bi moralo ljudem vsestransko pomagati, da si pridobe potrebno znanje. Tega doslej niso mogle doseči, ker je manjkalo strokovno usposobljenih knjižničarjev. Zato čedalje boli prevladuje mnenje, da bi morali občinske knjižnice, ki bodo med drnglm pošiljale knjige v vse delo svoje občine, voditi učitelji, ki bi morali biti za svoje delo tudi ustrezno nagrajeni, v večjih mestih in Industrijskih središčih pa bi morali biti v knjižnicah zaposleni ljudje s fakultetno Izobrazbo, predvsem diplomirani študentje slavistike in svetovne književnosti. Te knjižnice morajo s svojimi Izkušnjami in strokovnim znanjem pomagati občinskim knjižnicam ln tako v doglednem času postati študijski centri, ki bi bili kasneje sposobni prevzeti tudi širše kulturne naloge. Tako. sodijo na glavnem odboru Ljudske prosvete Slovenije, bo knjižničarstvo izgubilo deloma svojo tradicionalno vlogo izposojevalca knjig ter postalo kulturna ustanova višje vrste, s tem pa tudi pridobilo na družbenem pomenu. To načelo že uresničujejo. Že celo vrsto knjižnic v Ljubljani, na Jesenicah, v Kopru In drugih krajih vodijo mladi fakultetno Izobraženi ljudje, ki so kos svojim nalogam. N. Tometlnovič mKRanJ Iaaliinij!i v Kranju ses Prested*li na«5?-i 1 diplome Štunfi Slanom svo- «L l o bodočih nalogah. Naj ^ sadr^L66. že I»vemli s Zah, ■*mi, tako da dela-S. B. , PRe^?REVIDNEGA Ji* WItevanja Dwiu-S2><11 avt^‘1 v soboto zju-&Jhn ^obil iz Žalca proti 6lUu r?3 se vozila še dva CsVatt' s>lzu r?? se vozila še dva S? J6 J>ekl fjetrovč ,1e pričel pre-U‘eSle j«} Len?!ebni avtomobil. Pri I> .1 m ^ "epreviden. Zaradi >ia|lrll>ai^Voi'neE?az11 bIfžajočega se avtomobila' ki mu Ut?3 stilno ??'J°pazU S a Je šele hi/;0ca**.^sa tu ^ j0, ■K'er Je Diia t?° Zaiiot .a mogla voznika tjjjutlcn aylti vozil. V nasled- »ezEnrt* že oba krepko Sij na v °.dl, sta bila rajena ,0sebn, osebnem avtomobilu. °kroo“em avtomobilu so 8 Milijon dinarjev. R ! POZOR! IZŠLA STA iD°3as] ail° Puletič. C£Na 220 DIN. Za Bredin 1'iemriroeni °*edbc Beograd • • • \s • ss • Divji prašiči med snegom in smodnikom Še pred 30 leti so bili divji 1 njak, danes pa je videl živega prašiči v zasavskih gozdovih! divjega prašiča že marsikateri redkost in lovci, ki so bili že | šolarček iz te ali one hribovske tedaj člani zelene bratovščine, i vasice nad Litijo, ko se je vračal se radi spominjajo zanimive, iz šole domov, pa se je pognala pravde okrog divjega prašiča, mimo njega posamezna divjad ki ga je baje ustrelil skrivoma | ali pa celo kar cel trop divjih neki hribovski posestnik iz sa- prašičev. motnega naselja Jastrebnik pod Člane lovskih družin v Litiji, Obolnim. Takrat so pritegnili, Šmartnem, na Polšniku in v dru-celo nekega znanega gorenjskega gih zasavskih krajih hribovski lovskega strokovnjaka, da je kmetje nenehno vabijo: »Pridite prišel razsojat, ali so najdene na pogon, v okolici naših vasi ščetine od domačega prašička ali so se pojavile spet trope črno-od neresca in ali je čorba iz rilcev!« svinjskega mesa prašička doma- j Zadnje dni, odkar imamo po če prireje ali divjega črnuharja, naših hribih dosti snega, po neki se je iz kočevskih revirjev. katerih dolinah ga je več kakor izgubil v zasavske gozdove. pol metra, pa se je te nadlege Takrat je moral prepoznavati nabralo kar precej. Lepi vedri divjega prašiča lovski strokov- I dnevi so res zvabili lovce na pogon. Padlo je kar več trofej. Lovci, ki so šli na Tirno nad Litijo, so ugledali trop osmih divjakov. Pokale so puške, junak dneva pa je postal litijski pek Jože Narat, ki je to pot prvič ustrelil tako veliko žival. Seveda je zbrana lovska družba po zaključenem lovu priredila lovski krst. Tak lovski krst je doživel tudi tov. Janez Strmec, usnjar v tovarni usnja v Šmartnem. Zaposlen je pri velikem, tono težkem likalniku, ki gladi usnje. Da je dober lovec, je dokazal njegov plen v samotni dolini Slepšek v bližini Pila pri Moravčah. Divjega prašiča je podrl j iz daljave 150 metrov, za kar je j že treba mirne roke. Isti dan je ustrelil divjega prašiča tudi go- j spodar šmarske Lovske družine j Jože Mrzelj iz Uštja. V letošnji zimi pa je ustrelil j najtežjega divjega prašiča Janez ' Což iz Jablanških lazov nad Litijo. Žival je tehtala 140 kg, bila ; pa je že precej mršava, v jeseni! je tehtala gotovo okrog 200 kg. Za divje prašiče, pa tudi za, ostalo divjad so ti meseci, ko so gozdovi pokriti s snegom, najtežji. Hrane ni nikjer in zato rijejo divji prašiči z močnimi rilci po snegu kakor z buldo-zerom. Zadovoljni so celo s črvi, zmrzlo travo, koreninicami praproti, in drugim, kar jim nudi skromna zimska narava. V želodcih nekaterih divjih prašičsv . so našli celo zemljo in pesek ...! Nagon samoohrane je pač močan in v stalnih nevarnostih med zimo in smodnikom je življenje divjih prašičev, teh orjakov naših revirjev, res težavno. (2.) | RAČUN PRIVREDNIH ORGANIZACIJA ZA 1954 GODINU iri^i> obrazci in izdelanim primerom letnega zaključka so: dr. Branko Stjepanovič, Živko Djordjevič J PRIRUČNIK Pugled, onalizu i odobravanje završnih računa privrednih organizacija (za sve privredne oblasti) Bruga popravljena in dopolnjena izdaja. so: ing. Argir Lazarevič in Min ja Jugovič. c . 'nik je prirejen po najnovejših predpisih in je v 13 Vrsta praktičnih primerov. CEl*A 220 DIN. 62 nekaj dni izide Teodora Tomiča >o o platama radnika i službenika z. privrednih organizacija trpnimi pojasnili in primeri za praktično uporabo. !t0l^arofila sprejema ErCIalni ODDELEK »SLUŽBENEGA LISTA FNRJ« Tekoči račun št. 1032-T-220. 7562 urejanju ln ustanavljanju, smo morali temeljito spremeniti. Pri ustanavljanju knjižnic smo šli preveč v širino, tako da je (prišlo do tega, da jo bilo na področju 1206 ljudskih odborov, kolikor jih je bilo 1948 v Sloveniji — 1600 knjižnic, ne vštevši tiste, ki so jih ustauovlle sindikalne podružnice. Kasneje se je pokazalo, da vloga teh knjižnic vžllc temu, da je bila pozitivna, še zdaleč ni bila tako vsestranska, kot bi marala biti. V 484 Jkhjižnicah s 560.000 zvezki ni bilo kadrov, ki bi od preprostega izposojanja knjig prešli na višjo stopnjo, prevzeli vlogo kulturnega posrednika. Takšno vlogo je odigralo samo 17 velikih knjižnic v Ljubljani in drugih večjih mestih, ki so delovale pri raznih šolah in fakultetah, s katerimi so bile tesno povezane. Izmed teh 17 knjižnic je imela vsaka po več kot 5000 zvezkov, medtem ko je bilo na drugi strani 275 knjižnic s po 250 zvezki, 175 knjižnie s 500 zvezki itd. Leta 1948 so uvideli, da dotedanji način ni primeren za dosego poglavitnega cilja, da je treba namreč iz nje napraviti študijski center, kjer bodo ljudje razen knjig našli tudi nekoga, ki jim bo znal marsikatero stvar tudi pojasniti. Da bi to dosegli. bi bilo treba predvsem Iz mnogih manjših ustvariti manj večjih knjižnic. To so tudi storili, toda uspeh je bil polovičen, še vedno PRED PROSLAVAMI SLOVENSKE MODERNE Pomemben večer v Radovljici Dnevno časopisje nas je opozorilo] na pomembni obletnici v tekočem letu: na 10-letnico osvoboditve in na | 60-letnico Modeme. Ljubljani naj bi, sledilo tudi podeželje. Na videz je to dvoje ločenih proslavljanj; pozna-; vanje Moderne in kulturne dejavno-1 sti tedanje dobe pa poikaže, da jel prav kasnejša doba Modeme prerod-no vplivala na zavestno in načrtno delo mlajSe generacije ne le v ožjem kulturnem smislu, temveč za preobrazbo družbe sploh. Posebno Cankarjeva beseda in Cankarjev duh sta vzbudila napredno množico, medtem ko je 2upančlč sam neposredno posegel v dogodke velikih dni pred desetimi leti. Akademski klub okraja Radovljica je izvedel 3. marca za uvod v letošnje pomembne dneve »Cankarjevo j besedo«, glasbeno literarni večer, ki \ je bil za večino obiskovalcev novo. doživetje tako v oblikovnem kot v -vsebinskem oziru. D očim je imel j lanskoletni večer bolj značaj impro- j vizacije, nas je letošnji nastop prizadevne mladine uveril, da je možno JUBILEJ PIONIRJA SLOVENSKEGA LUTKARSTVA Slikar Milan Klemenčič — osemdesetletnik Danes slavi svoj jubilej alcadem-ski slikar Milan Klemenčič — pionir slovenskega lutkarstva. Krepak je doCakal 80. leto življenja in če ga obiščeš, te prav prijazno sprejme v, svojem domu na Zrinjskega cesti. ! Ze fantiča so ga v Gorici pritegnile s svojo čudežno močjo lutke zna- j nega italijanskega lutkarja Recardi-' nija. Kasneje je občudoval lutkovno gledališče v Munchenu. Vzljubil Je lutke — božanstva brez zemeljske1 teze, ki jih gibljejo skrivnostne moči \ v svetu pravljične lepote. Spoznal Je, • da so čudovite bajke, ki bi jih na pravem odru kvaril naturalizem, mnogo bolj prepričljive na lutkovnem odru. V tujini se Je z bridkostjo spomnil, kako podobnega gledališča pogrešajo slovenski otroci pa tudi odrasli, saj so naše kraje obiskovali s svojimi neokusnimi igrami le potujoči lutkarji. Zelja po čimprejšnji ustanovitvi slovenskega lutkovnega gledališča ga ni več zapustila. Na svojem miniaturnem odru se Je z uprizarjanjem Poccijevih komedij pripravljal nanj. Po prvi svetovni vojni se mu je v njegovih stremljenjih pridružil dr. Ivan Lah. Z velikim naporom sta skušala razbijati poniževalno naziranje o lutkovni umetnosti, ki Je takrat prevladovala celo med Izobraženci. Po mnogih prošnjah je končno k ustanovitvi gledališča pripomogel z denarno podporo gledališki konzorcij in januarja j leta 1920 je imelo prvo jugoslovansko i lutkovno gledališče — Slovensko marionetno gledališče — v ljubljanskem Mestnem domu svojo prvo predstavo, | Poccijeve Čarobne gosli. Slikar Kle- ' menčič se rad spominja tistih dni, ki so, kakor pravi, 2e zelo daleč in so živahno potekali v neprestanih pripravah — prevajanju, rezljanju lutk, Izdelavi scene, režiji, vajah. Njegovo prizadevanje po ustvaritvi izvirnih slovenskih lutkovnih tekstov so deloma uresničili dr. Lah s Sneguljčico, Miran Jarc s krajšimi igricami in nekateri drugi, toda repertoarne krize niso mogli prebroditi. Večina slovenskih pisateljev za lutke ni hotela pisati. Kritika je ugodno ocenila Klemenčičevo delo, ki je po- ! menilo nov prispevek k slovenski kulturi, z manjšim časovnim presledkom je bilo v lutkovnem gledališču v štirih letih odigranih 105 predstav v malo primerni dvorani, kjer so na. veliko jezo lutkarjev sestanki raznih 1 društev ovirali točen pričetek predstav, ki so jih ljubljanski malčki pa tudi odrasli pridno obiskovali. Nera-1 zumevanje prosvetnih oblasti je bilo | krivo, da so se januarja leta 1942 za- ; radi obupnega finančnega položaja in odpovedi dvorane zaprla vrata lutkovnega gledališča. Spomini na j tiste čase niso prijetni, a velikega' ljubitelja lutk niso mogli uničiti. I Pred drugo svetovno vojno je na i svojem domu pripravil miniaturno j gledališče. Faust in Sovji grad sta; na malem odru presenetila gledalce z mojstrsko režijo in ubrano igro j luči, glasu in gibov. Slikarjevo neutrudno prizadevanje za umetniško rast lutkovne igre zasluži vse občudovanje. V Času, ko se slovenska lutkovna umetnost ob razu- ! mevanju oblasti uspešno razvija, mu ob lepem jubileju iskreno čestitamo.! doseči popoln uspeh le s temeljito pripravo in izvedbo. Poudarek je bil na notranji ubranosti večera, kajti zunanji poenostavljeni in pridušeni okvir sta poslušalcem zmanjšala vse možnosti miselne odsotnosti in motenj. To je nagibalo avditorij, da ni poslušal le zvočnosti Cankarjevih besed, temveč je iskal tudi Cankarjevega duha. To pa je bil tudi namen večera! V tem je podpirala besedno izvajanje glasbena spremljava iz skladb Beethovna, Chopina, Skr-jabrna, Musorgskega, Liszta ln drugih, ki je ponazarjala najvažnejša mesta teksta. Obiskovalci so se mogli na ta večer že prej pripraviti s tiskanim priročnikom »Cankarjeva beseda«, v katerem je bil celotni program kratko komentiran in nekateri odlomki vsebinsko razčlenjeni. Program je zajel različne dobe Cankarjevega ustvarjanja, med drugim Erotiko, Na klancu, Štefana Poljanca, četrto dejanje »Hlapcev«. Menimo, naj bi organizatorji vnesli v program namesto treh pesmd (saj pravi komentator sam, da »Cankar kot pesnik ne pomeni mnogo«) kak za Cankarja značilen, izrazito polemičen članek, seveda v primerni obdelavi. O programu bi mogli še diskutirati, ker je Cankarjevo delo tako obsežno, da je izbira za poldrugo uro prikaza res težavna. Tudi izvajani program je podal prerez pisateljevega ustvarjanja; izvajanje recitatorjev pa je potrdilo resnost študija in prizadeto doživetje. Ali bi ne bil v začetku priročnika umesten kot ločen uvod kratek informativen prispevek, ki bi seznanil širšo javnost z organizacijo in nalogami akademskih klubov? Veseli smo tega večera, ker vemo, da ne bo ta mladina stala ob strani pri kultumoprosvetnem in ostalem delu. T. G. Po uspešni turneji po Izraelu se je vrnij v Skoplje ansambel narodnih pesmi in plesov Makedonije »Taneč«. Mod šesttodenskim gostovanjem je makedonski ansambel priredi.! 42 koncertov, na katerih je bilo'nad 60 tisoč gledalcev. * Razstava Ježevih kariikatur, prirojena ob 20-letnem jubileju tega nato humorističnega lista, je zbudila med Beograjčaini veliko zanima, nje. Na splošno željo občinstva 6o jo podaljšali do 15. marca. Doslej si je razstavo ogledalo nad 30 tisoč ljudi. IZ LIKOVNEGA SVETA Razstava dveh umetnic v Amsterdamu Pred nekaj dnevi Je bila v Amsterdamu zaprta razstava dveh svetovno znanih umetnic, ki jo je priredil Stedelijk Museum. To sta sli-karica Vieira da Silva in kiparica Germaine Richier. Vieira da Silva je po rodu Portugalka iz Lizbone, kjer se je rodila leta 1908. Študirala je v Parizu hkrati slikarstvo in kiparstvo, tako da so Ji bili za učitelje slikarja Friesz in Lčger ter kiparja Despiau in Bour-delle. V Parizu se Je poročila z madžarskim slikarjem Arpadom Szene-som. Z njim je potovala po Madžarskem, na Nizozemskem, v Italiji in na Portugalskem. Svetovno vojno je preživela v Braziliji, odkoder se je po zlomu fašizma vrnila v Pariz, kjer še sedaj deluje, ustvarja pa predvsem rllkarska dela. Razstavljenih je bilo 30 del, izvršenih z oljem, kjer ni videti več naravnih oblik, temveč so na docela abstrakten način podane samč ideje predmetov, pa naj bodo to pokrajine ali človeške ustvaritve (stavbe, mostovi, ulice itd.) ali pa zgolj naravni pojavi, kakor sončni vzhod, večer itd. Sestavine slik so reducirane na sistem barvnih lis in na kompozicijo linij. Kiparica Germaine Richier je zaradi svojih kTepkih, zelo osebno označenih in sodobno usmerjenih skulptur zelo znana. Spada med redke sočasne upodabljajoče umetnice, ki so si res s kvaliteto dela pridobile zaslužen sloves v široki svetovni javnosti. Provansalka po rodu, se je rodila 1904 v bližini mesta Arlesa. Prve študije je užila v Montpellieru, nato je pa odšla v Pariz, kjer je bil« dobra štiri leta učenka Bourdella. Vojno je preživela v Švici, odkoder se je vrnila v Pariz. Na veliki dveletni razstavi v Sao Paolo v Braziliji je leta 1952 prejela veliko svetovno nagrado za plastiko. V Amsterdamu je razstavila 26 del, od tega dvajset bronastih plastik. Nje motivni krog najbolje označujejo že sama imenp razstavljenih skulptur: Don Kihot, Orkan, Bikoborba, Hidra, Voda, Hudič s kremplji itd. V zgodnejših plastikah je opazen še realizem, vendar je pa zasnova že kar moško krepka in osebna, pogo-stoma globoko pomembna,, tudi simbolna, vselej pa igriva. Od svojega učitelja Bourdella je zlasti v obdelovanju površine mnogo pridobila. L. A, roman Skoki za »Poka! Kongsberg« danes v Ljubljani V Planici je vso noč in ves dan snežilo — Številni gledalci so zaman prišli v Planico Planica, 6. mairca. Že včeraj sem zapisal, da sem bil na vise zgodaj zaskrbljen aaradi vremena. Danes se je ponovilo isto, samo s to razliko, da se je včeraj dopoldne neibo razjasnilo. Proti večeru se je nebo spet pooblačilo in je začel padati sneg. Zjutraj je bila snežna odeja debela že najmanj 30 cm. Ta sneg organizatorji prd najboljši volji niso imeli za kaj porabiti. Okrog pol desete ure je bilo sicer videti, kaikor da bo nelbo nehalo snežiti. Toda veselje številnih gledallcev, kj 90 prišli v Planico z vlaiki, med njima tudli precej Avstrijcev, je hitro spilahnelo. Začelo je še bolj snežiti Taiko je nekaj let pri planiških priredit vaili že tradicionalno, da se prirediteljev drži smofla. V Domu v Platnici se je začel pravi »križev pot< za funkcionarje. Ali naj res sedaj, ko so prispela številni' gledalci, odpovejo prireditev? Kaij bodo odlofiiflii vodje tujili moštev? Ali bodo za odložitev aild ne? Vrsta problemov je kot mora tlačila funkcionarje in številne novinarje. Na skakalnici so vse dopoldne dellaili marljivi delavci in tlačili sneg. Toda tudi dobra volja ni noč pomagala, sneg je bil premehak im okrog 13. ure so se odločili, da je tekmovanje odloženo in da bo jutri, v ponedeljek ob 15.30, na 60 m skakalnici v Ljtubljaini. POGOVOR Z NEMCI Celo dopoldne smo se dolgočasili v Domu. Da bi napravili vsaj nekaj koristnega, smo vprašali vodjo nemških skakalcev, ki je sedel za mizo s svojimi mladinci, kje je vzrok za njih sobotni uspeh. Zatrjeval je, da njegovi mliadinor niso veliko trenirali, pač pa so že po naravi talentirani. Ta trditev se mi zdi precej »iz trte izvita«, kajti kdor je v soboto videl nemške mladince, kako so skakali', je na prvi pogled spoznal, da so zelo dobro pripravljeni. Najdvsezadnje pa ne smemo pozabita, da je v večini primerov talent samo deset odstotkov uspeha, vse PRVENSTVO INVALIDOV V SLALOMU IN VELESLALOMU Štirje dvojni zmagovalci Kranjska gora, 6. marca. Včeraj in danes bi moralo biti v Kranjski gori in Planici drugo državno in četrto republiško prvenstvo invalidov v smučanju. Zaradi tehničnih ovir je bilo prvenstvo samo v soboto v Kranjski gori v veleslalomu in slalomu. Tekmovanja se je udeležilo 48 tekmovalcev (med njimi 14 Avstrijcev, ki so tekmovali izven konkurence). Proga za veleslalom je bila dolga 600 m s 130 m višinske razlike, za slalom pa 450 m s 100 m višinske razlike. Zanimivo je to, da so v slalomu v štirih kategorijah od petih zmagali prav isti tekmovalci kot v veleslalomu. Rezultati: veleslalom: 1. kategorija (invalidi s trdim kolenom): Skodlar (Kranj) 1:07,5; 2. kategorija (amputacija noge nad kolenom): Iglič (Mengeš) 1:22; 3. kategorija (amputacija noge j pod kolenom): Slejko (Maribor) 1:37,1; 4. kategorija (amputacija roke): Ropret (Tržič) 55,6; 5. kategorija (invalidi z ostalimi poškodbami): Medja (Kranj) 55,2 — najboljši čas dneva. | Slalom: 1. kategorija: Skodlar j 103,5, 2. kategorija: Iglič 120,5;; 3. kategorija: Slejko 138.5; 4. ka- j tegorija: Ropret 99,5; 5. katego ostalo pa se pridobi s trdiim de- , 80-metrske na 60-metrsko ska- lom. JUGOSLOVANI GLAVNI FAVORITI Na odgovor, kaj mislii o jutrišnji tekmi, je vodja nemišlke ekipe dejal: »Jugoslavija je zame favorit. Moja prognoza je Jugo-sLarvija — Nemčija — Avstrija. Mi sicer nismo kompletni, vendar to ne spremeni' nič na stvari.* Mislim, da bo borba ostra, če so izjave take ali take, naši fantje so dobro razpoloženi, Ljubljančani pa bodo imeli priložnost videti elito srednjeevropskih skakalcev. kailinioo. Po mojem mišljenju, so se. Kajti za Poldo vemo, da tu ne bo mogel nadoknaditi z daljšimi skoki razliko v točkah za slog. Piri ostalih dveh — Roglju in Zidarju — pa ta sprememba ne bo igrala posebne vloge. Sicer pa počakajmo še en dam ... OBJAVA Smučarska zveza Slovenije prosi delovne kolektive, sindikalne podružnice in šolska vodstva, da v interesu propagande zimskega športa za skakalno tekmo »Pokal Kongsberg«, ki bo v Ljubljani danes ob 15.30. uri, ____________ _________ ____ organizirajo skupinske izlete na pri- ; bili proti Nizozemski z 9:1 (3:1, 2:0, reditev, pri kateri bo sodelovalo 4:0). Priložnost so zamudili in zdaj 36 skakalcev iz šestih srednjeevrop-1 morajo biti zadovoljni tudi z meških držav. | stom pred Belgijo. Spričo dosedanjih Vodstvo prireditve poziva vse dvobojev je bilo pričakovati, da bo Mairsikdo se bo vprašal, ali SO tehnične sodelavce, da pridejo danes igra razburljiva in ostra. Toda Ni SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Kanada svetovni prvak Krefeld, 6. marca. Nov svetovni prvak v hokeju na ledu je postala Kanada, ki je danes popoldne v Krefeldu visoko premagala reprezentanco Sovjetske zveze z rezultatom 5:0 (1:0, 2:0, 2:0). S to zmago je Kanada že šestnajstič osvojila naslov svetovnega prvaka. Končni vrstni red v A skupini je: Kanada, SZ, Češkoslovaška, ZDA, Švedska itd. V B skupini: Italija, Avstrija, Nizozemska, Jugoslavija, Belgija. Najslabša igra naše reprezentance I Zadnjo odJločllno tekm/o eo na«i hokejisti oddgradi n-ajslabše in izgu- KONCANO je mednarodno Študentsko TEKMOVANJE Naša štafeta prva Največ uspehov so dosegli nemški in avstr*j smučarji KAKO PA NASI? se morda naši izj ) vpr "ledi za osvoji- tev »Pokala Kongsberg« zmanj- šali, ko smo »presedlali« z ~ --- ----- ob 9.30 s smučini na skakalnico, da zozemci so našemu moštvu prirediili jo bomo pravočasno pripravili za po- v Krefeldu katastrofo. OdLprraili so j svojo najboljšo tekmo v Nemčiji, naši Smučarska zveza Slovenije i revežem tam ti pa najsliaibeo. Jahorina, 6. marca (Tanjug)^ S štafetnim tekom na 4X7 km za moška moštva je bil danes zakliučen III. mednarodni študentski zimsko-športni teden na Jahorini. Nastopilo je 6 štafet. Jugoslovanska štafeta (Soberl, Jeršič, Svet in odlično boril in Ul*“ 1:53,49. Druga je Svi*ca 1:56,26, tret j. je discml so bde Sv*'« Nemčija I. 3<01,56 itd. NajDOij.se , ,,r:„=mnlh in J-*,..v, Vreme je bilo oblačno in hladno. Tekmovalna proga je bila dobra. Največji uspeh na III. mednarodnem študentskem športnem tednu ^ na Jahorini so v tekmovanju moških dosegli Nemci in Avstrijci, v tekmovanju žensk pa nemška, švicarska in italijanska ekipa. Jugoslovanski smučarji so dosegli povprečne rezultate. Tekači so dosegli dobre rezultate, izmed alpskih smučarjev pa je edinole Milan Janc dosegel uspeh, medtem ko so Prestor, Modric, Cizelj, Vrančič, šilovec, šapni in Ko-* rošec odpovedali. Med študentkami je Sonja Antičeva docela zadovoljila, medtem ko sta Nariševa in Železnikova odpovedali. Gorišek in Braz sta pokazala to, kar smo od njih pričakovali. V alpskih disciplinah so imeli glavno besedo avstrijski in nemški študenti, resni konkurenti pa so bili tudi Švicarji. Jugoslovan Janc se je I Colliear. J\era*av v#,ieslalomu m vanka Ant čeva V «£I«Collie« J *•» kombinaciji je bil«i pr 794 toči« točke, druga Antičeva (oiv Švedi že drugič premagani . Zagreb, 6- by« Vu^v ski nogometna ^ dfig“ 0 igraldmio^ai, D«®**1 Zagrebu profa J?™1"" ^ zmagali , z -J' t^kmi je bdi • Bdim gol n® »o™ ^ Santella v ciriUTi . Aeta* Gledalcev 3® J1 g^egu Vsjiic visokemu v^iov NeTa\!j. tekme obetal:mno^« g> y napad Darjama fcovo nuti kan^aJ 7. jf Šroti , je ^ninaino Santed&a m 1/111 topilca Santeioa *---- Tekma le ssJ sssftrtf1 "*■ je — z zaletiilčem in iztekom, ni pa grajena po Bloudkovih načrtih, in na njej nihče ne meri dolžino skokov in ne ocenjuje sloga skakalcev. Tam je bil včeraj zbor vseh avtomobilov, ki jim je »pošla sapa«. Nekaj časa so vozniki kidali sneg, nato pa obupali. Mi pa naprej, saj bodo vendar skakalne tekme. PRISOPIHAL JE... Izredni Putnikov vlak je s težavo »prldihal« ob 10. url s precejšnjo zamudo v Planico. »Obremenjen« je bil sicer samo z 800 potniki. V P Paniči sneg — kot bi cunje trgal. Oni, ki so se »šli gledalce«, niso vedeli ne kod ne kam. Začelo se je pravo zborovanje. Eni so bili za to, da gredo pod »šanco«, drugi pa ne. Vmes pa so jih mešali še »dobro obveščeni« obveščevalci: »Tekme bodo . . . tekem ne bo.« PRVI POZDRAV Takoj od postaje po poti proti dolini pod Pončo so navdušene smučarje pozdravili prodajalci slaščic, ki se jih je nabralo v Planici kot »listja in trave«. »Boste kaj srčkov, med, bonbone, lizike ...?« so pozdravljali mimoidoče, vmes pa klepetali z ljudmi kot vsi tisti, ki so na tihem kleli slabo vreme. Ljudje pa mimo njih, češ, kdo se meni za lizike in turški med, ml gremo na skakalne tekme, saj smo zato prišli v Planico. SNEŽENI MOŽJE Na skakalnici je bilo vse živo. Sneg je prav »živahno «naletaval. Teptači so navdušeno mencali. Med njimi smo videli tudi inž. Bloudka z njegovim »tradicionalnim dežnikom«. Nadzoroval je delo, poleg njega pa so marljivo teptali sneg delavci, smučarji, skakalci, pa tudi precej funkcionarjev — spoznali smo jih po značilnih planiških čepicah — ki so se morali zaradi višje sile udeležiti te »tlake«, čeprav so si morda obetali kakšno bolj prijetno funkcijo. Pa še nekdo je bil tam. Živahni Poldov Janez. »Janez, kaj boš skakal?« Bomo ja skakal’, tle dol* se bomo že pognal*, ni zlomek!« je zagodel. Bil je pravi sneženi mož. kot prerojeni m ^ žvedak(®i“ maj kos razigrane®«1 igrala Omkowč in^ ^etao stih pa «•V Celotno moStvoje ib tvovalno m ostro. plavanje j Nov državni reko* Beograd, 6. DjorrfJj’ „oV beograjskega »S«v v Beogradu v sti je dosegel snoffl‘ nju 400 državni rekor4« ^ DosedanJ? ^j*1 ’PrU“* rokomet Zmaga hrvatske repre^nta p . Celovec, 6. _-«« $ tanca Hrvatske ' Celovcu ?iritoškr*vi5 (*»■ jboljsi tanco Finci najbojj- v Holmenkolleno Holmenkollen j^^skth’ »«&£- (AP). Besulta« v k®; mednarodnem ^ ^ na koli n u (Norv^fc^-* (Fi^- Ililiva (Finska# 1’ j^kan l]34, 11:07, Larseon (Sv® Brefflden jtd. j sen (Norveška) (*Z)(piir)fllI»’ ! ŠtaU ‘as- zmagala Koširjeva (h« ATLEift kros« Pine pFVflK . . 3ritar ' London, 6j »«“ dolS^^0’' Lr0wloZvčeraj v Piri? f' je bilo včeraj ’ .1^_'i>er je ‘ “'l st1*1! bila dolga 9 tekom izgubil en uspesno P tudi drugega ter " preostale tri milje- kolesakst^ °, :e Malo dirk za amate marca- & VSE ŽIVO Nekje pa je bilo vendar vse živo. V Domu v Planici nas je bilo kot vžigalic v škatlici. Natakarji so pokazali izredno »skakalno« sposobnost, saj ni lahko zadovoljiti tako množico. Videli pa smo tudi žalostne obraze. Nervozni funkcionarji in brezposelni novinarji so si grizli nohte, češ kaj pa bomo, saj tako ne bo nič. Pa SaarbrUcken, ^ vendar so še upali in dejali: »Ob 12.30 Kongres mednaroan SaarbrucK bomo začeli, če ...« Pa nismo začeli racije, ki zaseda, • ib & — ne ml, ne oni — ker sneg ni hotel odobrili dveh proa biti pffiiM ke « nehati... Odpravili smo sc v nad dirk. ki bi jnorail^^, ^ »D^ je‘j vse »svežo« naravo in sneg nas je ob odhodu pozdravljal. Med potjo smo ujeli Se malega »hlačmana« Mojco, ki jo je fotoreporter brž pritisnil. »Ali je bilo kaj luštno?« »Oh, luštno že, samo zakaj niso skakali?« Deklica ni mogla razumeti tega, da v Planici niso nič skakali... T-e ^PrUravlj^^/?60^).^ jeli s tajnim Klas° resa pa ^j Udeleženci k0Mu0 po brili kolesarsko djcrKO ir- ^ ; oda aa Pwfe5££Ž£sko prv®1*8 Svetovno kolesar® 1956 na Danskem. rija: Joclf (Kranj) 105,6. 99 Prostor pred železniško postajo je bil podoben berlinskemu, kajti mladi arhitekti so bili prinesli iz Nemčije slog ploščatih streh in vodoravnih črt. Zenske nizkih postav v pestrih kimonih so tekale med avtomobili in tramvaji čez trg, tiščeč kolena skupaj, palce obrnjene na znotraj, da ne bi izgubile lesenih cokel. Ne, Tokio ni bilo najlepše mesto na svetu, kakor je Yošio često mislil v hrepenenju in domotožju, in tudi ne najbolj snažno. Bilo je velemesto kakor vsako drugo, s trgovinami, reklamami, prometnimi stražniki, prodajalci časnikov, z gnečo, oblaki prahu in polno golih grdobij dvajsetega stoletja. Večina ljudi je hodila po mestu s čudnimi, črnimi krinkami ali bolje rečeno z nagobčniki, pritisnjenimi na usta in pritrjenimi z dvema jermenčkoma za ušesi. To je bilo videti smešno in ostudno. »Proti okuženju — v mestu je zelo razširjena gripa,« je dejal Kitaro. Yošio se je čudil preproščini, s katero so njegovi rojaki verovali v nagobčnike. Čudil se je moškim, ki so hodili po mestu v modemih oblekah, toda na visokih lesenih hoduljah, ko je začelo deževati, in drugim, ki so nosili h kimonom široke kovbojske klobuke. Smejal se je vrvenju pooljenih papirnatih dežnikov, podobnih Hirošigovim lesorezom. Dekleta v kimonih, napudrana in nalepotičena do negibnosti obrazov lutk. Zenske v zahodnjaških oblekah, vse malce grde, s kratkimi, težkimi in nekoliko ukrivljenimi nogami Na vso moč ga je prevzel spomin na Heleno. Iznenada se je Kitaro na ves glas zasmejal in Yošiov pogled je sledil njegovemu iztegnjenemu kazalcu skozi avtomobilsko okence. Na robu hodnika je stal mož, tujec v japonski obleki. Stal je čisto nedolžen v spalni srajci, ki jo je bil najbrž zamenjal s kimonom. Povrhu jo je še narobe zavihal, kakor jo nosijo samo mrliči. »Tuj mrlič v spalni srajci,« je dejal Yošio smeje in na mah sprijaznjen z na>pakami svojih rojakov. Toda Kitaro se je bil nehal smejati in iz mladega, še zmeraj okroglega obraza sta mu odsevala mržnja in ogorčenje, ki se ju je Yošio ustrašil. Medtem sta bila prispela v gosposki del mesta, peljala sta se vzdolž zidov cesarske palače, stoječe s svojimi borovci in širokimi vodnimi jarki v nalivu, in zavila v tihi okraj, kjer so stanovali njegovi starši. Med vožnjo je Kitaro kratko povedal, kako je bil oče operiran. Boj proti poslovni depresiji zadnjih dveh let je bil Tosona Murata močno izčrpal in naposled se je s hudimi bolečinami sesedel. Potem, ko so mu izrezali bolni žolčni mehur in ko je nevarnost minila, so ga zdravniki poslali domov in z veliko nestrpnostjo je čakal na prihod svojega starejšega sina. Javor pred hišo je bil v japonskem novembru ognjenordeč. Na leseni stopnici pri vhodu je klečala Baaya, sivolasa in vsa zgubana, in vtem ko je mrmrala pozdravne formule, je sezula Yošiu čevlje. Pred premičnimi vrati, držečimi v spalnico staršev, se je Kitaro obotavljal in ga pogledal, vprašujoče ali očitajoče. Sele ko se je mladi oficir spustil na roke in kolena, da bi se tako približal bolnemu očetu, se je Yošio spomnil na počastitev, ki so jo zahtevali od njega. Baaya je odrinila gjVOlaS’ . 5>XV vrata. Oče je dvignil glavo z blazinice na naslonja zguban“^ več orjak, prijazno nasmejan, vtem ko sta mu zdr ^ n%ati. licih dve solzi. Drobna, sivolasa, stara ženica, n kleče položila roko na Yošiovo ramo. gr Yošio je našel Japonsko v mrzličnih priprava ’ en0Sti, V vanja spričo neke nevarnosti, v oboroženi pripra . ^grn P°'e .j rodni samozavesti in novem, z muko doseženem P° unlefr0 SI®*1 bolel** c&e' Ponosno je čutil, da je ta dežela zdrava v Pr‘” evropskimi državami. Imel je dolge pogovore S toplo i» bratom, ki ga ni mogel pogledati, ne da bi zacu čujoče veselje. gpet Odkar je bil Kitaro napredoval v čin P°rC>^nilCa’jbanja, doma v skupni sobi sinov. Bil je fanatičen boreCgil je čl30 hotelo obnoviti duha in življenje stare Japonske^ nekeža 5 je i00 nih društev, krvnih zvez, ki so črpale svoje ideje y0^jo & rega, časti vrednega učitelja in jih širile v voj s smejal bratovemu navdušenju. V bistvu je šlo za bu®' in Ojviviii^vo- ran je nja denarja. V novi Japonski so rekli temu zanicev ^ ^ so kapitalistov in boj proti njim. Bil je čuden pre°a ^ se se mladi ljudje tu reakcionarni, stari pa napredni in ^ jp sovražniki komunistov najodločneje borili proti voi116^! je Kitaru smejal, bil je otrok liberalizma in ni večkrat osamitve, marveč trgovino, mir in menjavo. Kitaro J ^0je iiavuiuciiju. v j-- zve-*’ samurajev, z njegovimi obveznostmi glede pogu ’ ^ ^tiic ^ požrtvovalnosti, odkritosrčnosti, skromnega kaP1 bili in jel razburjeno hoditi po sobi, vtem ko je branil ,p pu olklo st°P ,irjeri Njegove noge v sivih vojaških nogavicah so zam ^ razbu podloženih rogoznicah. Videti je bil prevelik in Pre za tihi, omejeni prostor. Obveščamo vse naše stranke, da generalna trgovska zastopstva (Beograd, Zagreb, Novi Sad, Skoplje, Sarajevo, Reka) kot edini zastopnik za področje FLRJ tvrdke PERKINS LTD. Peterborough imela 1. junija letos na konsignaciji veliko količino rezervnih delov in motorjev, izdelave te tvrdke pLEX lahko čisti robi FLEX m vnetljiv, *»'S£*«£teKde*“I “ koncerti ¥ariJan Lipovšek S # 20.15 v Filhar- sa noi, bonma. Prosimo abo,1maia nri aj? zaPa<3le ob-pn večerni blagajni. V Čestitke U ^)0v°TTS^a^a^ žez kožo Unionu, pozdravlja ^riiu 1 s HhC uvodfi i?. Centralnega :e in ,vg^dausca .elJek 7 DRAMrLEDALISCE <"■ »«camS:a: Zaprto- Sa° 1,1 Julija ent' Mercutio kS?.rca ’ 8l0v. 5Š. kakor 20' Ustinov: ho«eš.. Abonma H. »Rntr; ‘o. mar,,. • Abonma H. 60 10 Juii?a«2°AK^akespeare: Ja'- Abonma G. opera ' marca: Zaprto. °b 19.30: D. Švara: s^>*?.arca MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 8. marca ob 20: John van Druten: »Grlice glas«. Red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 9. marca ob 20: Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. — Izven. Četrtek, 10. marca ob 20: John van Druten: »Grlice glas«. Abonma red TSS I. Sobota, 12. marca ob 20: Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. — Izven. VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOV. PRIMORJA KOPER Ponedeljek, 7. marca ob 20: Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Gostovanje v Izoli. Torek, 8. marca ob PO: Budak: »Me-tež«. Gostovanje v Bertokih. Sreda, 9. marca: Zaprto. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za ponedeljek, 7. marca Poročila: 5.05, 6.00 7.00, 12.G0, 15.00, \ 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Skladbe Emila Stolca igra Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbek a (Prenos iz Maribora) — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski. nasveti — 7.40—8 00 Zabavna glasba,1 vmes reklame — 1100 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra —j 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo: a) Teta Ana (pripoveduje S. Terčak); b) Med predicami in tkalkrmi (re-' portaža Dušana Kralja) — 11.45 Vokalne skladbe jugoslovanskih skladateljev — vmes od 12.00—12.10 Kmetijski nasveti — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Nove knjige — 13.10 Opoldanski koncert — 14.00 Glasbeni leksikon — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Igra kvartet Mojmira Sepeta — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo: Mamin veliki sin (radijska igra Zaka Konfina) — 16.00 Glgasbena medigra — 16.10 Utrinki iz literature: Iz slovenske ženske lirike — 16.30 2eleli ste — poslušajte! — 17.10 V svetu opernih melodij — 18.00 Radijska univerza — 18.15 Igra orkester George Melachrino — 18.30 Zdravstveni nasveti — 18.40 Koncert pianista Marijana Lipovška 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Zunanjepolitični feljton: Japonska po volitvah — 20.15 Koncert v počastitev Mednarodnega dneva žena — 22.15—23.00 Plesna glasba. 22.15—23.00 UKV program* Filmske melodije — 23.00—24.00 Oddaja za tuj'ino — na valu 327,1 m (Prenos iz i Zagreba). VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v ponedeljek, dne 7. marca 1955: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Dežurna lekarna v torek, dne 8. marca 1955: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Avstr, film: »Gospodična Casanova«. UDARNIK: Švicarski film: »Kralj kegljačev«. POBREŽJE: Zaprto. STUDENCI: Zaprto. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Ponedeljek, 7. marca ob 13: Shakespeare: »Hamlet«. Zaključena predstava Putnika; ob 19: Shakespeare: »Hamlet«. — Zaključena predstava za AF2. Torek, 8. marca ob 9: Shakespeare: »Hamlet«. Zaključena predstava za AF2; ob 20: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. Abonma red Torek in Izven. Sreda, 9. marca ob 13* Shakespeare: »Hamlet«. — Zaključena predstava Putnika. Četrtek, 10. marca ob 20: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. Abonma red Četrtek in izven. Nedelja. 13 marca ob 15.30: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. — Abonma red Nedelja in izven. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ | Četrtek, 10. marca ob 16: Claude j Andre Puget: »Dnevi naše sreče«. Red C in izven. Sobota, 12. marca ob 20: Saroyan Sartre: »Glejte, Amerika!«. Gostovanje v Cerkljah. (Za mladino neprimerno.) Nedelja, 13. marca ob 16: Claude Andre Puget: »Dnevi naše sreče«. Izven in za podeželje. DROBNI OGLASJ RAZPISUJEMO MESTO UPRAVNIKA za gostinsko podjetje »Restavracija Soča« — Ilirska Bistrica *s sedežem v Ilirski Bistrici. Ponudnik mora bati kvalificiran gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso v gostinstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe je poslati najpozneje 10 dni po objavljenem razpisu na OLO — Postojna. OTROŠKI VOZIČEK, globok, z vložkom, poceni prodam. SiSka, Aljaževa 25-1. 1538 INSTITUT ZA VAZDUHOPLOVNO MODELARSTVO — Beograd, Ti-močka 18, tel. 44-rn — kupi: aparat za kopiranje načrtov na ozolidu z delovno odprtino do l ra, pisarniški pisalni stroj ln računski stroj za seštevanje in odštevanje. V poštev prihaja nakup za dinarsko vrednost. 7.764 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, s kabinetom, v Vižmarjih, zamenjam za enako ali večje od St. Vida do Ljubljane kjerkoli. Ponudbe prosim v upravo lista. 3056 SOBO, prazno, kjerkoli v Ljubljani, išče solidna in ves dan odsotna gospa srednjih let. Ponudbe prosim v upravo lista pod »Lepa nagrada«. 2538 STANOVANJE, komfortno, popolnoma obnovljeno, tri ln polsobno, s kopalnico, plinom, balkonom in parketirano, južna lega. v I. nadstropju novejše modeme hiše v centru mesta Maribora, takoj vseljivo, zamenjam za enako ali večje komfortno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe poslati podružnici LP v Mariboru pod šifro »Izredna priložnost«. M 161 SOBO, prazno ali opremljeno, iščem. Plačam po dogovoru. Ponudbe v oglasni oddelek LP pod »Mirna«. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO ^DSKI ODBOR MESTA SARAJEVA AJNIStvo za prosveto in kulturo — razpisuje natečaj a lektorja srednje glasbene šole >Ji: k V SarQieVU tan*^ konservatorij ali glasbena akademija. — Um, naipo veljavnih predpisih. — Reflek-V t°^e krat ^.0 ProSnje do 1. aprila 1955. — Prošnji naj °likor'ii>f^ ^v'ien3ePis in dosedanja dela v svoji stroki, Tjj. »21 “najo. — Nastop službe takoj ali po sporazumu. 2 tajništva za prosveto in kulturo NOG Sarajeva ŽELEZARNA RAVNE - tovarna plemenitih jekel RAVNE NA KOROŠKEM takoj sprejme v službo: KADR0VIKA ZA VZGOJO KADROV (tehnično vodstvo raznih tečajev). — Kandidat mora imeti učiteljišče ali dokončano srednjo šolo. VEČ KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV, STRUGARJEV IN REZKARJEV Nastop takoj! — Plača po tarifnem pravilniku. • ADRESAR srasra •EKSPORTNIH FIRM ZA LET01955 • CENA 8 AMERIŠKIH DOLARJEV (POŠTNINA VKLJUČENA) NAROČILA SPREJEMA: KARL HEINZ IVVCfSK GENERALNI ZASTOPNIK MUNCHEN 13 - BAUER STR. 3 17.237 miiiimiiiiiiiimuiiiiiMiiimiiitiinmiiiiiiiimiiiimimimiimimimii KINO »ŠIŠKA« Angleški film »Karavan« Režija: Arthur Crabtree. V glavni vlogi Stevvard Granger, Anne Craw-ford. Predstave ob 16, 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. liiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiii KINO »UNION«: Jugosl. fUm: »ESalon dr. M.«. Tednik: Filmske novosti št. 10. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Nadja Poderegin in Severin Bjellč. KINO .KOMUNA.: Angl. film: »Hob-son v škripcih«. Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi John Mills In Ch. Laughton. KINO »SLOGA«: Ital. film: »Rim ob 11. uri«. Brez tednika Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi: Delila Skala in Elena Varzi. KINO »SOCA«: Premiera francoskega filma: »Grof Monte Chrlsto« I. del. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, I 19 in 21. V glavni vlogi Jean Ma-rais in Lia Amanda. Prodaja vstopnic v kino Union, Komuna in Soča od 9.30—11 in od 14 dalje, za kino Sloga pa od 9.30 do 11 in od 15 dalje. iiniiiiiiiiiiiMiiiiMiiiuiiiiiiiitiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiini KINO »TRIGLAV« Angleški film »ICaravan« V glavnih vlogah Stewart Granger, Anne Crawford. Predstave ob 16, 18, 20. Prodaja vstopnic v 15 dalje. Distributor »MORAVA« Beograd. iimiiiiiiniiiiiiniiiiMMHiMimiiiiiiiimiiiinmiiiiiMiiNiiMiiiiiiiiiiiiiii KINO »LITOSTROJ«: Finski film: »Bela košuta«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričifc-kom predstave. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Sestrična Rahela«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAV2«: Zaprto. CELJE: »UNION«: Ameriški barvni film: »Najboljši med slabimi«. — Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Angleški film: »Preganjan do smrti«. Predstavi ob 18.15 ln 20.15. KRANJ: »STORZlC«: 7. do 13. marca francoski barvni film »Grof Monte Cristo« II. del. Predstave ob delavnikih ob 15, 17, 19 in 21, v nedeljo ob 15, 17 ln 19 — 13. marca ob 10. url premiera amer. filma »Samo naša«. V glavni vlogi Ann Blyth, Farley Granger. — 13. marca ob 21. uri premiera argentinskega filma »Zena morja«. Prodaja vstopnic dnevno od 14. ure dalje. »SVOBODA«: 8. in 9. marca franc, barvni film »Grof Monte Cristo« 11. del. Predstavi ob 18 in 20, prodaja vstopnic od 17. ure dalje. — 12. in 13. marca argentinski film »Zena morja«, predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16. In 18. uri. — 13. marca ob 14 ln 20 franc, film »Grof Monte Cristo« II. del. Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom prve predstave. KOlPtIBTEBJF «11 ttiPOIlfKKE za prodajo našega lista sprejme podružnica »Ljudske pravice«. Kranj, Titov trg 22 »Železarna Smederevo« Dne 5. marca 1955 ob 10. url bo ofertalna licitacija za objekt UTRDITEV OBALE. Predračunska vsota 21,000.000 din. Licitacija bo v kapitalnem oddelku železarne Smederevo. Pogoji so na vpogled vsak dan v kapitalnem oddelku podjetja. 7916 žganje komovico jakosti 45 gradov prodaja Smederevska vinogradarska zadruga v Smederevu Telefon 26 in 43 ialožnlSko podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6/1II., telefon St 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon Stev 21-613 in kulturna rubrika Nazorjeva ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnin a 250 din. za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19. poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo LJUDSKA PRAVICA VSEGA PO MALEM ZA VSE MALI LEKSIKON Kateri znanstvenik je prvi, že pred triindvajsetimi stoletji, prišel do spoznanja, da Zemlja ni središče vesoljstva, marveč da se skupaj z ostalimi planeti suče okrog Sonca? Kaj je pomenila pri starih narodih številka 7? V starem veka je prevladoval tako imenovani geocentriini sistem vesoljstva, po katerem naj bi bila Zemlja v središču, vsa druga nebesna telesa pa naj bi se sukala okrog nje. Že v 3. sto-pred našim štetjem pa je prišel veliki grški zvezdoslovec Aristarh v Aleksandriji do spoznanja, da se Zemlja in ostali planeti sačejo okrog Sonca. To je spoznal, ko je z lastnimi merjenji izračunal velikost in oddaljenost Zemlje in videl, kolikokrat večje je Sopce od Zemlje. Pod pritiskom Cerkve v srednjem veku pa je človeštvo na to ugotovitev pozabilo ali bolje rečeno ni smelo nanjo misliti. Dokazano je, da je poljski zvezdoslovec Nikolaj Kopernik, ki je v novem veku prvi položil temelje heliocentričnega sistema vesoljstva, vedel za ta Aristarhov spis. Aristarh je torej praoče sedanjega našega gledanja na mehanizem vesoljstva. e Stari narodi so pripisovali številki 7 velik pomen. Z njo so povezovali mnogo pojmov. Med drugim so trdili, da je sedem čudes sveta, med njimi: Rodoški kolos, Semiramidini viseči vrtovi v Babilonu, Zeusov kip v Olimpiji in Dianino svetišče v Efezu. V stari Grčiji je bilo sedem modrijanov, med njimi Tales iz Mileta in Solon iz Aten. Astrologi so pripisovali Številki 7 preroški pomen. Med sedem glavnih planetov so prištevali: Sonce, Luno, Jupitra, Venero, Saturna, Marsa in Hermesa. Alkimiki so prištevali med sedem glavnih kovin zlato, srebro, kositer, baker, svinec, železo in živo srebro. V starem in srednjem veku je bilo sedem svobodnih umetnosti — ime za sedem znanosti, potrebnih za izobrazbo človeka: slovnica, dialektika, retorika, aritmetika, geometrija, glasba in astronomija. Ognjena zemlja in Patagonija nista na »konca sveta« Ker je zemlja okrogla, pravza-1 ostrih čeri, češ: »Tam je hudič po- splošnega napačnega mnenja, da je ovac, od teh 3 milijone samo na prav ne bi smeli govoriti o »koncu zabil plašč. Vihar mu ga je stresel južna Patagonija najbolj pusta de- čilskem področju. Ovce so last bo-sveta«. Vendar pa splošno uporab- j z ramen« (Tako namreč pripove- žela na svetu, kjer mora človek gatih angleških živinorejcev in njim ljajo ta izraz za najjužnejši del ameriškega kontinenta. Velika razdalja od Evrope, več tednov trajajoča vožnja vzdolž neobljudene pa. tagonske obale in v sila primitivnih razmerah živeči indijanski plemeni Ona in Anaculpa, ki so jih našli prvi kolonizatorji na Ognjeni zemlji in sosednjih otokih, vse to je cela stoletja vzbujalo v ljudeh, ki so prispeli z Atlantskega na Tihi ocean in spoznali to področje, občutek, da so na koncu sveta. Še bolj utemeljen se je zdel izraz pomorščakom, ki so morali krmariti ladje skozi Magellansiko morsko ožino in se boriti s strašnimi viharji. Kapitani so kazali s komandnih mostičkov na puste skalnate otoke, polne Žrtve pohlepa duje legenda). umretj od dolgočasja. Pomanjkljiva televizija v Sovjetski zvezi Televizija v Rus.ji je jk0?i nem ognju kritike ruskih.čas« Ker ima SZ samo dve tovarn- ^ interesentov krit morajo se mora Punto Arenas zahvaliti za to]ažitl s tenx, uh --Kdor pa prispe zdaj na »konec j V resnici pa je Ponto Arenas gospodarski razcvet. Razen tega pa ' seznam čakajočih. Pa tu 1 ^ sveta«, najde tam mnogo prijetnih | mesto, označeno na mnogih zemlje- so leta 1945 naleteli pri Springhillu j ,ja dobi televizijski ap na Ognjeni zemlji v globini 2240 ’ 1 r»tn naimoo* Izreden primer roerino ovce V Pompejih so našli pod zasuto hišo devet okostnjakov. Ležali so pod porušenim vežnim obokom drug na drugem, nekaj korakov od kupčka cekinov, sre- ! brrukov, prstanov in raznih žen- | skih okraskov. Vodja odkopava- ' presenečenj. Seveda človeške roke , vidih z imenom Magellanes, cvetoče, nja Pompejev prof. Mairui pra- niso mogle ukrotiti divje narave, in ' živahno majhno pristanišče z me- vi, da je ta najdba ena najzna- kakor nekoč tudi zdaj buče in div- stom, ki ima 30.000 prebivalcev. V - . znirier n k« v nrameu* — čilnejših v zadnjih letih. Po nje- jajo morski viharji nad patagon- tem mestu živi tudi mnogo naših |te,rih 50 gra“lh lnas.1Pe je ’ nih z imenom govem mnenju se je hiša porušila sko ravnino in ledeniki okrog zali- izseljencev oziroma njihovih potom- see- Na obaU PokraJlne J tmje • innmla metrov na bogate petrolejske vrelce. Ameriški inženirji so zgradili industrijske naprave in letos bodo načrpali iz teh vrelcev že 3 milijone ton nafte. V Punto Arenas naraščajo cene parcel od dne do dne. Blaginja prinaša živahno socialno in kulturno življenje. V hotelih je premalo sob, da bi lahko sprejeli množico trgovcev, inženirjev in turistov, ki ki prihajajo v to mesto iz vseh krajev sveta. V Punti Arenas izhajata dva dnevnika, in tam, kjer se je oktobra 1520 Magellan zasidra! s svojimi ladjami, se dvigajo zdaj visoko pod nebo jekleni stebri radia Magellanes. ga ni nič kaj vesel. Celo naji^ ,£ nejši aparati so lak° ® V vkkti 40 km od oddajne P°staJ* ‘ >U. nobene jasne slike. Molski. ^ tera turna ja gaze ta« P > ^ programi tele',1f*S ^ sprejemi* možnosti še slabši leleVjzijska aparatov. Moskovskia ^ ^ postaja, najboljša v odda- tedensko približno po stare je se nanašajo v«8kW » ^ filmske, gledališke m ^ te. stave. Nekateri pren aktua!se kem so bili doslej edine oddaje. Holandska potrebuje zen*® Odbor holandskih strokovnjakov Razen '^hektarov nove nujn° P° za vodno gospodarstvo in geologov es zemlje, ie pripravil nov načrt, po katerem trebne orne bodo holandsko pokrajino Seeland j IJvOZ BlClUll®* z velikimi nasripi ločili od morja. . j„estje Camb®' Londonsko predmes 0e. Načrt daleč presega načrte, po ka- Londonsko _pre uyozilo 50O terih so Gradili nasipe za Žuider- weu bo v welska lepotica« Vino iz levjih žrel da niso pravočasno zbežali zato, ker so hoteli vzeti s seboj zlato, srebro in nakit. Postali so torej žrtve pohlepa po bogastvu. Najstarejše naselje Ameriški znanstveniki so naleteli pod vodstvom čikaškega profesorja arheologije Braidwooda v severovzhodnem Iraku morda na naj-i starejše naselje, kar so jih kdaj od-Ob vznožju stopnic rimskega Ka- j krili arheologi. V Em’ Lefaatu, 40 pitola stoji iz granita narejen lev. ■ km vzhodno od Mosula, so našK v Kmalu bo stal tak lev tudi na dru- | zemlji mnoge ostanke vasi, izvira-gi strani stopnic. Ta dva »nova« le- ! joče po mnenju strokovnjakov iz va sta stara nad 2000 let. Pripeljali so ju iz nekega starorimskega templja, posvečenega egiptovskim bogovom, in v srednjem veku so ju postavili pred kapitolsko stopnišče. Pozneje so ju preluknjali in priključili vodovodu, tako da je kdaj pa kdaj brizgala iz njih voda. Vsakokrat, ko so v Vatikanu izvolili novega papeža, pa je teklo iz njunih mogli iz hiše. Lava je bila že iz Santiage in Buenos Airesa v ga mesta. Ce bereš napise nad trgo- zalila vse ulice. Nesrečneži so se Punto Arenas, pa kljubujejo ele- vinami, bi skoraj mislil, da si v zadušili v plinih in pepelu, pre- mentom, ki jim ladje niso bile kos. ' Beogradu ali Zagrebu, den se je obok sesul. Vse kaže, Polet čez čilske fjorde in patagon- ! Širna ravnina, segajoča od oba- in stroški bodo znašali nad 2 mili- vrsto metuljev pošljejp fcjef jardi holanskih goldinarjev. Tako 5ci1WarzwaIda v . jjb, ^ hočejo to pokrajino zavarovati pred jjj, uspešno g°je' os metulj«T , klrraM no T\r*»«.krhpti S c rt KČinke. ^ časov pred letom 5000 pred našim konec sveta?« se presenečeno vpra-štetjem. Prebivalci te vasi so živeli j šujejo ▼ tujskoprometnem uradu, v podzemeljskih votlinah, v katerih I Sele ko se človek pripelje z leta-so arheologi našli ognjišča, sten pa , liiča v središče Punte Arenas, šele ne. Imeli so že posodo, kresilne ko vidi hotele, mnogo trgovin, mo-kamne in sekire, pridelovanja žita demifa vil ki živahen promet, spo- ska jezera, čez eno najlepših pod- le morske ožine daleč proti severu, poplavami, hkrati pa preskr e 1 $o še „vrf)DSkeni kontinen ročij sveta, traja osem ur. Silni je nravi raj ovac. Na patagonskih pitno vodo, ki jo bosta dobivata tudi na zračni tokovi in močni vetrovi pre- livadah se pase kakih 30 milijonov ' tudi Braband in južna Holandska, dalje manj. metavajo letalo in vendar prispe natanko po voznem redu v Punto Arenas. Čilski piloti družbe za zračni promet LAN letajo ob vsakem vremenu in družba se jim mora zahvaliti, da je že pred dvemi leti dosegla varnostni rekord, ki ga vsako leto z njihovo pomočjo obnovi. Od oktobra do maja morajo potniki rezervirati sedeže v letalih že več tednov naprej, ker so zmeraj razprodani. »Kdo neki bo potoval z letalom v Punto Arenas, na Reaktivna letala se čedalje večja nevarnost za a*** Od njih se odbijajo zračni valovi, ki povzročajo na tleh veliko s pa še niso poznali. Ameriška odprava je že prej naletela v Iraku na vas Jarmo, ki je veljala doslej za najstarefše odkopano naselje. Ta _________________________________o__________o_ žrel vino, iz desnega rdeče, iz leve- vas izvira iz leta 5000 pred našim i francoskega diplomata za vicekonzula v Ponti Arenas, je rajši odklo- zna, kako malo je vedel o teh krajih in kako napačno mnenje je imel o Patagoni in Ognjeni zemlji. Ko so pred leti imenovala nekega mladega ga pa belo. Leta 1870 so oba leva štetjem. Novo odkopano naselje pa odstranili in prepeljali v kapitolski 1 je znatno manjše in tudi bolj pri-muzej. i mitivno. nil to službo, kakor da bi se odpeljal ▼ Patagonijo. Bil je žrtev Na sliki vidimo dirkalne avtomobile znamke Mercedes-Benz. avtomobili so v minulem letu na mnogih dirkah odnesli prva mesta Ti Carusa je ličil Lasuljar in ličar Metropolitan opere v New Yorku Adolf Senz je ondan umrl, star 86 let. Doma je bil iz Solnograda in v Ameriko se je preselil že v zgodnji mladosti. V začetku našega stoletja je dobi! »SSKSS® 1 1200 km na uro “i P^arci velikih višav l‘^krflt ra*MeJ,! Sočni so tako, da v^- , šipe na oknih gljje so mnogih kfa.r/takšni ^ ^ ( * I'".'" poročila o taKM., - či|u škode, so bili vsi 1 doslej zaman. krajih s' , Ljudje v Pn«jkak°^ vedeli pomagati dru„ bn0 dru !so se organiziral, v P0^ J Za predsednika ki so vse cvetice v več tisoč funf- ar P0, ir <*?; ''s, štvo. Za pr< 1 * narja Greena, lovi razbili vse tako da ima več “^'občnem škode. Na ustan vrtnar P^ ru novega društva:je f biro^ ročal o svojih zkus J lstvo. I1 cijo v ministrstvu za ^ odškodn‘» je vložil prvo tožbe. ivedeti Limi zahtevki, sobote^ , r, njega, kakšno povzroči1«1 d3 aktivno letalo, kJ J^.JP p0mi^ilke Angleži, zlasti prebivalci krajev 1 tro, da sliši človek bučanje na eni aKl rokrati pa niso P°,- štey v bližini vojaških letališč, se po pra- I strani nčbesa, vtem ko je letalo že do. ^org prebrati )20il vici pritožujejo, da jim je življenje 1 na drugi. Živci ljudi, ki morajo to v,® falu je leti s hitro ng'e^ zagrenjeno. Se pred nekaj leti bi bučanje dan za dnem poslušati, pa niti najbujnejša domišljija romano piscev ne bila mogla slutiti, kaj se na letalu, km na uro. nekj e. , Oglasil pa J1 ie odkril _ službo v slovečem ameriškem oper- • bo zgodilo v nekaj letih. Reaktivna nem gledališču kot ličar in s krat- j letala, ki se dvigajo in spuščajo z kimi presledki je delal v njem do ] velikansko hitrostjo, postajajo če- j šanje je postalo pereče najprej v - -0 upokojitve pred tremi leti. Med dru-; dalje večja nadloga ljudi. Njihovo : Angliji, ker preizkušajo v Ameriki a’,.°se dvigala skoraj gimi je ličil tudi Carusa, Kirstena bobnenje in brnenje je neznosno, reaktivna letala v redko naseljenih naj 1 ; trpe čedalje bolj, Brnenje in bučanje v zraku vpli- 1 češ da va na živce mnogo bolj, kakor cest- stroko J ’ef. j)D2? \y\\0 slišati* ..j0 kaj časa je bil tudi v Hollywoodu. I njimi. Letalo leti namreč tako hi- daleč naokrog sploh ni hiš. Najbolj sploh "“^i oin, ki se °^J5k°^0| pa se ljudje boje valov, ki se od- izročijo na tlen ,el9l bijajo od reaktivnih letal in ki pre- letala 1 P f;nom dvip ' odbije^ PISE VOJKO NOVAK RISE FRANCE SLANA /fr.' V*A+\Y\f- / ; 1 r.v.-;’ \i\ n\v* bijajo tresajo živce. Ti valovi se pojavijo tudTs tem načinom zraku, ko doseže letalo hitrost ljudem ne bo pomagano. ANEKDOTE STVAR OKUSA Mark Twain se je <1. »Ne, nisem se zmotil. To ]e bil Franček,« si Je rekel, ko ga je grizel dvom. Pogledal )e proti zatemnjeni ulični svetilki. »Torej sem dobro videl. Svetlobe je dovolj.« Njegove misli so prevpili policisti, ko so se gnetli okoli odprte luknje, ki se je zgub> Ijala v jarku. Govorili so vsevprek. Psi so lajali v luknjo. Potem je eden policistov ustrelil vanjo rafal, drugi pa je vrgel bombo. Ubili bi ga, če Franček ne bi takoj, ko je padel na dno, hitro skočil v rov, ki je bil speljan v levo. Sele tu se je zavedel, kako je z njim. Pred bombo pa ga je rešilo samo blato. Zarila se je vanj in mu ga vrgla v obraz. 62. Za trenutek je oslepel. Ko sl je z desno roko hotel očistiti blato z oči, je zastokal, ko jo je poskusil dvigniti. Sedaj se je zavedel, da je ranjen. Roko pa mu je oblivala čudna toplota in v telo se mu je začela seliti zaspana slabost, ki jo je ie povečal smrdljiv zrak v rovu. Ko je vse premozgal, sl je rekel: »Tu ne morem ostati. Ven ne morem. Po rovu naprej moram, nekam bom ie prišel.« Sele tedaj se je spomnil, da ima s seboj iepno svetilko. Ob zidu se je prerival skozi blato In vodo, ki mu je segala vedno vile. Hlad vode je bil blagodejno mazilo za njegovo razbolelo roko, ki mu je mrtvo visela ob telesu. 65. Ivan je dobro poznal kanale v tem delu mesta. »Najbri je Franček zavil v tistega, ki vodi proti Vari.« To je bila reka, ki je tekla skozi njihovo mesto. »Tja moram,« si je tekel. »Kanal ima iztok v reko. Prehiteti ga moram. Pri drugi odprtini se bom spustil v rov. Sel mu bom nasproti. Hiteti moram, da me ne prehitijo policisti. Kaj, če poznajo sistem kanalizacije?« ga je pograbil dvom. »Kaj pa, če je Franček odiel po drugem rovu?« se je vpraial. »Potem se bova zgreiila.« Obšla ga je misel, da bi stekel nazaj in se spustil v rov, ki je pelje! vzdoli reke. Končno se je odločil za rov, ki j« vodil k reki. Znova je stekel. 1 op**' Ko * damn nekoli^ , h ' mogla od osuplo*«, ^ storp jv v gosteh muy.. .vakai Pa * nevz&1„. nekoč ■ sprl z gostom, ki je pre- 5° saj je bilo Že P p ir naposled ogorčeno zaključil z ,’te Sušali, da J besedami: »Z norcem se pravza- ‘ napačno?<( 1 prav človek ne bi smel prepirati■« ogorčeno. Mark Twain pa si ni dal vzeti skladatelj zadnje besede: »Kakor ste pač opazili, sem nasprotnega mnenja,« je odgovoril. 2IVLJENJSKA MODROST Ko je ameriški državnik Bernard Baruh praznoval 84. rojstni dan, so ga prosili, naj pove kako življenjsko modrost. »Odloži zmeraj na jutri, česar ne moreš storiti danes,« je odgovoril. SKROMNOST Italijanski pisatelj Curzio Ma-laparte, ki se nič kaj ne odlikuje s skromnostjo, je nekoč rekel: »Skromnost je, če začne človek verjeti, da ga ima ves svet za genialnega, ne da bi mu moral to sam povedati.« SKLADATELJ JN PSIČEK Francoski skladatelj Rameau je bil nekoč povabljen k neki dami na čajanko. Sedela sta skupaj in se zabavala, psiček pa je nenehoma lajal. Nenadoma je planil skladatelj pokonci, ga zgrabil in vrgel skozi okno. Dobra teta.