Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani sređo februarija 1855. List Od kod mOŽKanini Červ pri vert0ffla\nih ovcah leani uèinja, je dostikrat veliko gotovsa pomoć O i _0 LT/ii* nr/nrOTTiOTi 7 0 rroooto hnlû^ni in ikre pri prešičih? ^azna novica gospodarjem, zdraviteljem in vsim naravoslovcem. Že več kot 50 let je preteklo, kar se je za go tovo zvedilo, da červ v možganih vertoglavnih ovác in pa ikre pri prešičih so živalica v manjših ali ve čjih mehurčkih vodeničnih kor ozdravljati ze začete bolezni. ka Cujmo sedaj po tem predgovoru, kaj je razodel prof. dr. Haubner v občnem zboru v Draždani 14. marca 1854 saksonskim gospodarjem zastran červov in giist i'4 5 se nahajajo v živinskem truplu. (Dalje sledi.) Ra toliko časa pa je preteklo, kar se vé da Majhne obertnije po kmetih. zoper te bolezni ni nobenega zdravila ne v alopatiki, pa , i • i i • i • • |*| 4-*!-* _ U n n ^ ! I - tk U Razun obdelovanja polj in gleštanja živine tudi v homeopatiki in hidropatiki ne. Nobena » patika zun cbelarstva, sadjoreje in druzih 5 ra opravil, ktere so 9 post ;ua, ni svetovala gospodarju, «** ovco (drehkrankes SchafJ ali pa ki je imel vertogla krastega prešiča (finniges Schwein), kaj druzega kakor da naj bolno živino berž ko more raje zakolje dokler ni popolnoma za nič. i 9 pervi in pravi predmet umnega in obširnega kmeto vanja, je se mnogo druzih bolj obertnijskih del, kte rih bi tudi utegnil se lotiti kmet pozimi ali tistikrat ko nima nič potrebnega na polji ali v gospodarstvu 5 Kakor je bil dravljanje teh bolezin v temo sploh opravljati. Ne menimo tukaj tacih rokodel, s kterimi se pravi obertniki pečajo, in za ktere oni le so opravičeni; temoc govoriti ćemo le o tako imeno skrito in se je poskušalo brez vspeha sto in sto zdra- vanih malih obertnijskih opravilih, ktere na kme vi 1, lez ni ravno tak so tud k iz kterih se te bo tih v veliko korist se dajo opravljati, ktere so vsa pravljate, bili neznani. Ugibavalo se je sicer kemu pridnemu gospodarju in njegovi družini dovo rsikaj in mislilo tudi, da so vzroki znani, al vse to je bilo do poslednjega časa le domislj sploh je misel veljala, da se ti červi pervoti pravljajo v živini, in ni se verjelo, da bi ti červi nili od kod dru god priti v život bolne živine. Ijene 9 da jih al za domačo potrebo ali za prodaj iz ? na teg deluje in oskerbuje. Take majhne obertnije so tudi le za majhne gospodarje, ne za velike posestnike : kajti poslednji morajo take male opravila opušati, ker poljsko delo, nadgled na delavce, prodaja pridelkov -----— " H--r----- ---- ------ -..........r—J----' ~---? J/1VMUJI* Dva moža sta nam zdaj do gotovega razjasnila jim že samo dosti opravljati daje, ali ker zamorejo to reč in prekucnila po gotovih in obilnih skušnjah sv°j čas in denar na bolje obraćati. Omenjene majhne vse poprejšne mnenja, in tako to znajdbo, ktero so obertnijske opravila so tedaj le pripomočki k boljšemu posamezne skušnje poslednjih 2 let že tudi drugod stanju ma lega kmeta, kteremu poljske delà ne jem poterjevale, popolnoma dognala. Ta skusnja 5 9 po je vsega casa, posebno pa za tacega 5 ki je pri kteri so se vzroki imenovanih bolezen odkrili velikovažna tudi za vse gospoderje, ki redijo ovce V • V m presice Moža pa, ktera s podporo saksonskega minister stva, ki jima je z dnarji pripomoglo, sta to imenitno zadevo do konca dognala, sta živinozdravitelja dr. den in del aven, in ki želí, da bi tudi družina njegova delavna in pri dna bila. Opomniti moramo pa, da tudi te male obertnije ako želi po njih si kaj dobićka nakloniti, mora gospo dar. ? in dr. Kuchenmeister v Haubner v Draždani Čitavi« ~ A'sih nekdanjih zmot, ki so gospodarjem v tacih boieznih včasih dokaj stroškov prizadjale, je sedaj konec in resnica je odkrita. „Pa kaj vprihodnje ne bo več vertoglavnih ovác in ikrastih prešičev?" utegne morebiti kdo uprašati ali saj misliti, da je sedaj gotovo zdravilo znajdeno zoper omenjene bolezni. r^ \) J ^ » t» i» iii«niviii vi^ tu vic* ^ uojj vy — kolikor je mogoče, sam, njegova žena in otroci njegovi opravljati, ne pa da bi drage poma gavce najemai in plačeval. Dalje, će se on tudi pre vidno takega delà loti, vendar je nekoliko kapitala treba, da se zamore rokodelstvo začeti; začeto pa utegne stan uboge družine v krátkém in očividno po boljšati. Razlagovali tukaj pa ne borno natanko vsihobert , kterih naj bi se mali gospodarji lotili: to bi bilo za ta list preobširno; tudi ne more se vse, kar se je Temu odgovorimo, da kaj tacega pričakovati ni. „Ce pa ni, kaj nek delate vola iz komarja!" — nas utegne kdo drug zaverniti. Temu rečemo, da vzrok bo lezni spoznati, je že pol dobička ? zakaj ce je zdra tu pa tam priporočevalo, v sleherni deželi posnemati ali izpeljavati. Govoriti hoćemo tukaj le o takih majh nih obertnijah, ktere se lahko opravljajo; ktere se namreč zamorejo večkrat na dan začeti, pa sopet brez vitelj izvedil: od kod i z vir a bolezen, sije s to iz vedbo že toliko pripomoći pridobil, kakor gospodar ki. na priliko , pride v hram pa vidi pod vinskim so Za Eingeweidewurm" se nismo upali v obce rabiti besede 5 glista ker ? kolikor je nam znano, so gl stva le živalice v h in de u prebivaj po dom vse polno vina. Dokler ne najde razpoke, kteri sodec vino izpušča, je pač vsa skerb zastonj, kako bi ustavil vinotok. Kakor hitro pa najde luknjo in jo zamaši, jenja vino iz sodca teći. Tako je tudi pri boieznih. V aro vati ljudi in d o 1 g po besedi ljud-i, sicer pa tudi o v a t e. Dru- ,,Regenwurmeru. po tem takem tedaj le živalice zih mehurnatih gostacev te baže v cloveškem životu še Ijudstv ne pozna; ne vemo tedaj: ali bi se smeli, ker so vse drug podobe tudi » gliste imenovati v d apopadku stva, ktero menda prešičjih iker (Finnen) V) gliste d- « 2 Po h mislili bi se pa živa], da ne zbolé, s poti spravljati vse, kar bo v s e te živalice „gliste" imenovati ; to nam bojo spricale ravno te nove skušnje, o kterih bomo v tem sostavku govorili. Vrcd. kake škode opustiti, — pri kterih se le take priprave potrebujejo, ktere se lahko povsod dobivajo, — kterih izdelki se lahko prodajajo, in kterih cena se nikoli ne preminja. Imeli bomo večkrat priložnost, imenovati take pridne kmete in pokrajine, ki v tem ali unem obert- nijskem delu posebno slovijo, da bodo druge spodbu-dili k posnemi njih izgledov. Po takem zamorejo tudi naj revniši gospodarji viditi in prevdarjati: kako se morejo (zraven kmetovanja) še tega ali unega delà lotiti, da bi si dohodke svoje povikšali in revni stan svoj popravili in poboljšali. ]\ (Dalje sledi.) Krajopisje. Železniki na Krajnskem. (Dalje). y Železniki, fužinarsk terg, stojijo na sredi selske doline, obdane, kakor večidel vsi fužinski kraji, od visokih bribov. Od Ljubljane so 7 ur, od Krajna čez bribe 4, memo Loke pa 5 ur, od Loke 3, od Radoljce čez hribe 5 in od meje primorske krouovine 3 ure. Stoje ob reki Sori in ob cesti, ki skoz selsko dolino proti Sorici pelja. Raz-delijo se Železniki v 3 dele: z gornje ali zgorni konec, srednje ali Teruje, in s p odn je ali Raco vnik. Brez fužin, kovačnic, oglja in rudohramov in gospodarskih poslo- pij stejejo 137 his, ki so razun ene vse zidane, in same po sebi večidel prav lepe. V zgornjem koncu so, kar so poslednjič leta 1846 pogorele, vse z opekami ali pa s plošćami pokrite; na Ternji in Racovniku pa so razun ne-kterih strehe se vse lesene, za tukajšni kraj pač nevarne. Škoda, da takrat, ko so Železnike zidali, so bili menda vsi gospodarji serditi eden na druzega, ker skoraj tri hiše ne stojejo v ravni in enaki versti. Vsaki, ki je zidal. je menda hotel svojo pravico imeti. — Prebivavcov je v Ze-ieznikih 1410; odrašeni se večidel vsi z fužinskim in ko-vaškim rokodelom pečajo. F uži uskih poslopij je tu: dve velike fužiui, ena v gornjem koncu in druga na Racovniku ; vsaka ima plavž, en ogenj za železo delati, eno veliko kladvo za obdelovanje železa, in en pripomočen ogenj za delo in popravljanje raznega fužinskega orodja. — V vsaki tih dveh fužin delà, kadar tudi plavž gori, po 10 ljudi. Dalje je tù 5 cajnarc ali fužinic, vsaka z enim ognjem in enim kladvom, v kterih se čajni delajo; v vsaki delà po 4 ljudi. — Dalje je 108 ognjev ali ješ , kjer se žeblji kujejo; pri slednjem ognji ste dve nakovali, pri kte-reuia slednema dve osebi, mojster in hlapec, žeblje kujeta. Fužine, cajnarce ali fužinice, in ješe so lastnine več de-ležnikov. Vsako velikih fužin vlada en vodja (zgornjo zdaj gosp. Jakob Globočnik in spodnjo gosp. Jožef Glo-bočnik), kterega deležniki med saboj izvoiijo. Potem pak ima slednji deležnik po večem ali manjšem številu ješ tudi več ali manj kovačev. Žeblje delajo možki in ženske, odrašeni pa že tudi otroci pri kakih 8 — 10 letih. Je pač nježni mladini to pretežavno delo v veliko škodo; marsi-kteremu popřej zalemu iu zdravému otroku těžko delo s kladvom kmali rudeče ličice v bledo spremeni. Verh tega je še stara ukoreninjena napaka, da se delo vselej okoli polnoči pričenja, okoli poldne pa neha. Naj boljši čas po-čitka se tedaj delà, naj boljši čas delà (popoldan) pa se leži. Poleti, ko je podnevi velika vročina, naj bi že ve-Ijal ta red; v jeseni in pozimi pa ni nikakor pristojen. Al — navada je železná srajca tudi za Z e I e z u i k a r j e, in tako te razvade ni lahko odvaditi, akoravno seje že mnogo pametuih mož za prenaredbo tega reda poganjalo. — Opol-dan, ko se delo konca, nosijo mojstri žeblje vsaki k svojemu gospodu, in tù dobijo zopet čajne in oglje za drugi dan. Potem južnajo in gredó k pokoju do večerje, in po ti zopet do časa, da se začnejo okoli polnoči glasno po ulicah eden druzega klicati, k delu, kar se posebno ptuj- com velikokrat strašno zdí. Marsikteri gospod se ponoći postavljenega misli v kako terdnjavo, kjer se tudi ponoćne straže ena drugo kličejo. Plačila ne dobivajo kovači vsaki dan posebej, ampak le listek, na kterem je zaslužek zaznamovan. Vsako leto eo trije čaši doloceni, v kterih se računi poravnavajo; takrat prinesejo delavci svoje listke, in kar so med tim časom na roke denarja ali živeža přejeli, se potem od za- služka pobota. — Žebljev, večidel le večje baže, se naredi vsako leto okoli 5240 centov, kterih cena se smé na kakih 105.000 gold, prevdariti. Prodajajo se, v sodčike in zaboje po-spravljeni, v Terst, na Hor v asko, Slavonijo, Oger-sko in v Bosnijo, in se zastran izverstnega izdelka prav lahko spečajo. Železa se pri obedveh fužinah. naredi na leto okoli 3200 centov, — al pomanjkanje rude je vzrok, da se ne stori včs iz domaćega grodeljna, ampak se ga še mnogo mora kupiti pri ptujih fužinah, posebno na Savi. Pač dobro, in v prid vsim domaćim fužinam bi bilo, ako bi se rudokopom kako polahkanje naklonilo, v kterem koli si bodi oziru, in bi se s tem domaćim fužinam nekoliko pomagalo oa noge, ker bi se potem marsikteri rajši z iskanjem in kopanjem rude pečal. Tudi teža narejenih žebljev in železa kaže, da vsako leto kakih 2040 centov domaćega železa primanjka, ki se tudi mora od zunaj dobiti. Kupovalo se je poprej deloma na Koroskem, deloma tudi v Kropi ia Kamnogorici, posebno v Kropi, ker ondi zastran bolj drobnih izdelkov do-kaj ptujega železa potrebujejo , in tedaj domaćega nekoliko oddati zamorejo. — Poslednje leta pa dobivajo Železnikarji potrebno železo večidel edino le od sosednih bohinskih fužin gosp. barona Alfonza Zois-a. Tem fužinam sploh gre vsa čast in hvala, ker so se v poslednjih letih povzdignile zastran dobre, urne postrežbe in izverstnega izdelka ne le med perve krajnske, ampak, smemo reći, med perve v Austrii, in resnično bi zaslužile, obširno in natanko popisane biti od bolj gibčnega peresa , kakor je moje. (Konec sledi.) Slovensko slovstvo. Umno kmetovanje in gospodarstvo. Zložil J a n e z Za - lokar, fajmošter; na svetio dala c. k. kmetijs*a družba v Ljubljani. V Cesar smo živo potřebovali, so nam gosp. Za lokar v knjigi „Umno kmetovanje" obilno podali. Važnih nauko v in resnic je v ti knjigi veliko in za slovenskega kmeto-vavca silno potrebnih. Toraj je ne morem kmetovavcem dovolj priporočati. Kar je katehizem z evangeljskimi bukvami za dušo in věčno življenje, to je umno kmetovanje za truplo in časni blagostan. Kakor unih dveh, tako tudi poslednje knjige se pri nobenem kmetovavcu ne smé po-grešati. Celó tišti Slovenec, ki razume nemške kmetijske knjige, bo Zalokarjevo kmetovanje z veseljem ia pri-dom preberal. Beseda je čista, gladko tekoča v kratkih stavkih in tudi v manj znanih rečéh lahko razumljiva; za slovnik naš je velik zaklad pravih slovenskih besed v ti knjigi. Z velikim veseljem sem bral napravo rodovitnega sveta, pripravljanje gnoja, pridelovanje koristnih rastlin, živino-rejo, sadjorejo in gojzdstvo. Ravno tako so přístavek od gospodarstva, popis krajnske dežele in cena žita in drugih pridelkov v Ljubljani od leta 1829 do 1846 prav mični in podučljivi «ostavki. Zlo bi nam bilo dopadlo, ako bi bili gosp. pisatelj vse slovenske dežele, za ktere je knjiga posebno namenjena, na ravno tem prostoru primerjajoče popisali, izpustivši manj znamenite in v natančno razložho segajoče stvari. Vsa kniiffa nam razodeva visoko učenost in neutrud- O ljivo pridnost častitega domoljuba. Ker pa vendar nič ni teže zraka in srednje gorkote, je znamenito vediti srednj ampak tudi v razmeri podloge in okisanca.—Zveplokislina težo zraka in gorkoto letoih časov in potem zračno vlaž ali hudičevo olje obstojí na pr. iz 16 granov žvepla, in granov kislica; žvepleni okisanc (schwefeiige Sáure) y 24 ki nost i ker se P teh rečéh tudi ravna plovnost kraja za kake rastline se pravlja, kadar žveplo na zraku gori, obstojí iz 16 Zunajna oblika bukev je lična in prijetna, kakorsne granov žvepla in 16 graoov kislica, ktere težne razmere emo navajeni iz Blaznikove tiskarnice. Cena je neza- > Kakor rast, tudi kemijsko vezanje imenujemo zvezoteze. potřebuje primerne gorkote in vlažnosti. Zavolj te popadlj nizka, rajše bi rekel prenizk Ako bi postave riji podverž bili knjigarski odstotki pridjali, in c^na bi se bila na 1 zraku, kakor na suhem. Razmera kislogaza in stvari rajse rijave na vlažném postavila, da bi vsi knjigarji na slovenskih krajih cr © njilo ka gaza je vendar na gorkem m est a zraka ravno tista , koršna je na merzlem. Vsled te razmere je v 100 fun tib zraka 77 funto v gnjilca kmetovanje u 5? umno in 23 funtov kislica; in v 100 bokalih zraka je 79 bokalov gnjilca in 21 bokalov kislica. v svoji zalogi imeli: bi se veliko več iztisov zprodalo, in koristui nauki bi se bolj med kmetovavci isirjali. Zakaj knjigar mora knjigo, naj je še toliko do- bra in potrebna, kupeom naznanjati in ponujati, ne pa Gnjiloga gnj i 1 e c. vodenec, ampak ogelnovodenec kupcov čakati, da přidej in koj 9 od ktere še morebiti je ravno tista pervina, ktero krajse imenujemo niè slišali niso, tirjajo in potem dolgo čakajo, da iz Pri drevih sveci olji gazni svečavi ne gori ki se pri vročiai iz oglja blj přileze. Komur je mar za to, da dobi knjigo v roke 9 masti, žganja itd. napravlja.— Vpodnebnem zraku ni pro- foo giedal na 1 ki mu zamore sto in sto goldinarj 9 stega vodenca, sicer bi strašno zaropotalo, kader zakurimo ali luč prižgemo; torej iz vnetega vodenca ne more grom kraje dobicka donesti, Robida 9 ne izvirati Z apno na-se vleče iz zraka vodeni sopúh Novičar iz austrijanskih krajev in ogelnokislino postaja zidovje terdneje in scasoma zopet apnenec postane 9 torej Iz Siska 29. jan. * Přetekli teden je zmerzovalo do poaiaja ziuovje leruneje. Nc apuo, auipait apueuec vrt?, *** otup., mui jo o*^ »ov, duv^«, »o« mua ako ga s hudićevim oljem polijaš, ker ogelnokislino iz njega kupčija popolnoma pri tleh. Zato pa tadi tergovci, ki imajo anjaš. Pri gasenji apna se voda z apnom veže in de- večje zaloge, ga po sedanji nizki ceni še prodajati nočejo, in raje čakajo boljšega časa, ko se bo vožnja ladjarn spet apno ampak apnenec vrè, 14 stop., tudi jo padlo se vec snega tako da je vsa žitna loma terdo podobo dobiva, torej svojo spijoco gorkoto od Oddana gorkota, ktero ćutimo in na gorkomeru za- odperla. Tudi iz K raj us k e ga ze dolgo ni nobenega kupca. daj a. pazujemo, je razvezana ali razpušćena gorkota. V tem pomenu je treba zastopiti besede: „zvezana" ali „spijoča „i: _____. Cena kakor uni teden. V Karlovcu so mnogo koruze na u 9 kupili za gorate kraje. V Banatu je cena padla; ïu „razvezana" ali razpušćena" gorkota serkajo samo pa korenioicah živež, ampak tudi po listih ). Đokler listov nimajo, serkajo kibljo 1 . 48 do 9 fl. 12 kr., ovsa po 4 fl. do 4 fl. 12 kr. • koruze po 6 fl. Rastline ne pšenice cenijo po 10 do 11 fl. 36 kr., soršice 8 ogelnokislino v se vlečej Iz Sevence na Štaj. 29. jan. K. Ker so „No ogelnokislino iz parati, po listih iz zraka, jo s pomočjo více" lani svojim bravcem naznanile, da so se za našo 4. * ti « « .... « V • V 11 Vf. . • • _ _ _ _ ___ _ sončne svitlobe razkrojijo 9 ogelc v zivez obderzé in kislec junija p. 1. pogorelo cerkev v Ljubljani novi zvonovi lili, naj izdihajo. Ponoći rastline ogelnokislino v zrak izpušajo, to- jim povejo še, kako slovesno smo jih sprejeli in v visoki rej so v spavnicah člověku skodlj dolgo časa v enem kraji Vinograd, ki je stolp vzdignili. 23. novembra sta jih dva verla teržana od , se po umnem obdelovanji le boljša, železnice pripeljala pa zvunaj terga ustavila. Tukajšni ru in ne zapopadem, kako da bi se zablatil, da ga je treba darji so jih pod vodstvom gosp. M. Vrana prelepo okinčali ; opustiti zgubi; derži. Svet. ki se naglo zgreje, © tudi gorkoto naglo tudi ki se počasna greje, Vendar tišti svet, ki se gorkoto bolj naglo zgreje listih sončnih žarkov na višjo stopnjo zgreje, in se takim rastlinam prileže, ktere večjo gorkoto Ijubij v nedeljo 26. novembra pa jim je šla duhovšćina, šolska terdovratno mladina, imenovani rudarji in brezšteviioa množica doma-se od ravno čih ljudi in sosedov Krajncov nasproti, ter jib potem med petjem hvalnih paalmov z veselo glasbo in gromeojem to- nje nj i (str. 57.) se je pogrešek ugojezdil in treba je brati 4 groše namesto 2 grošev; ravno tako na 58. strani ostane V racu- pov k farni cerkvi spremili. Ginljivo je bilo viditi pri per dobicek 20 46 kr. namesto 28 26 kr « dobam zati Orodj e za kmetijstvo je prav lep razjašnjeno. Mašiue za sejati i V • . • . v » popisano s p repo 9 škop re vem vozu dvanajst belo oblečenih šolaric z venciki na glavi, in pri dragem ravno toliko šolarjev, ki so dolge bele na zvonéh pripete vezila deržali. Ko so zvonové pri cerkvi ustavili, in so častiti gosp. fajmošter iskreno molili, da bi nam po milosti božji oni več veselja kot žalosti naznano- za lusiti turšico so posestnikom večjih kmetij potrebne, vali, so v očéh vsih nazočih mile solze igrale. Po kon- in ceravno se pri manjsih z navadnim vse pravlja, je vendar hvale vredno, da so te djem in rokami cani molitvi je šolska mladina mićno slovensko pesmico v • mašine vsakemu na ogled izrisane. Na Korošk áično lusivnico zlo ěpogati in velja v Celovcu 30 so jeli tur tudi m Kar gosp. pisatelj od ozkih in kih ogonov ali SI. kmetijska družba je v gotovo lastno škodo postavila ceno te knjige nalašč tako nizko, da dar kupiti zamore, dobicek (10 od sto). p r e m gospo Knjigarjem se že še tudi dovoli pošten Vred. n Z vonikarj « pela Tako je bila opravljena dneva zmiraj huji, nadloge gležke armade pa tod* lepa slovesnost ob prihoda novih zvono v — vse zbraně zmiraj vecje. Verjeten dopisnik je 18. dan p. m. iz Ca goreca želja pa je bila, da bi nam le že skorej rigrada pisal, da vecidel lesenih his do tistega casa se m no žice peli Ce > Ijob bravec! éliko saboto milega petja niso mogli iz Balaklave prepeljati v angležki tabor ker nov željno pričaknješ, ki ga le sama dva duí slisal nisi, jim je kónj manjkalo, in da mDogo vojakov je bivalo v si bos labko mislil, kako nepopislj radost je pač naše pcdzemeljskih luknjah; ni cada serca napolnila , ko »mo jo minulih celih 6 mescov prelepo jih na teden zbolí in umerje po 1000 pravi dopisnik ubrane gla Za iz domaćih lín sopet zaslisali. 10. decern- pripovedoje, da je car rusovski knezu M en šik gotovo da SO uka bra smo veseli god farnega patrona sv. Miklavza obhajali zal > naj oba glavna tabora zaveznikov : Eu pat m in visoko častiti gospod dekan Anton Raje so slovesno sv. Balak pade in pokončá se to zimo , da se maso peli z zahvalno pesmijo „Bog Tebe hvalim boj Imamo tedaj sopet 55 bodi Bog zahvalj ondi se terdnejše ustanovili kakor dozdaj. Če je to res prelepo bi utegnil gen 0 Sack • v vprico carevičev ubrane zvonové, ki nas k molitvi in k službi božji milo bijo, pa tudi hvalijo umetnega mojstra AntonajSamasa jih je ulil. haela in Nikolaja vojsko yroti Balaklavi km j ki je vreme zdaj za to dobro Da ne bo treba kov nakladati, ako bi utegnila vojska dolgo terpeti Mi začeti, ker novih dav- zapo- Iz Toplic na Dol. goved večkrat kak žebelj, kaka sivanka ali kaj tacega najde, je dobro znano našim gospodarjem. Da se pa v njem celó Da se v želodcu zaklanih meduje nov ukaz cara Nikolaja novo izdajo bankovcov ki najde je menda cisto kaj novega. Čujte! Po prejsni » y (f se „sac" teden je zaklal naš mesar kra\o in je nasel v nje-nem želodcu goldinarsk tolar, dvajsetico, desetico, en groš in pa nekaj krajcarjev. Gotovo je imel kdo ta dnar v hlevu hranjen zavit morebiti v kako ruto, ktero je krava dosegla in požerla, ker je znano, da nektera krava tako termo ima, da pozrè sleberno cunjo, ki jo stakne. Cunja se je berž ko ne splazila skozi čveterni želodec in čeva želodcu. dnar pa je obleža! po navadi v drugem Iz Postojne. C. k. višji vodstvo železnocestnih stavb je za zidanje poslopij na postaji v Postoj ni razpi-salo oklic, da naj se do 22. tega mesca po pismenih po-nudbah oglase, ki želé te zidanja prevzeti; stroški vsega delà so prevdarjeni na 99.871 fl. 57 kr. ; kdor se bo po- nudil predpisane delà za naj manjši dnar prevzeti, tistemu se bojo izrocile. Ponudba po pismu ima zadnji čas do 22. t. m. opoldne na Dunaji biti pri gori omenjenem vodstvu (k. k. Central-Direktion fur Eisenbabnbaoten). Zidanje se ima začeti se le mesca septembra prihodnjega leta; do konca augusta leta 1857 pa mora dover-seno biti. s Ljubljane. Dolgo V ze nismo nič slišali, kako je našemu preslavnemu gosp. Koseski-mu in koliko so mu lani toplice k boljemu zdravju pripomogle. Danes zamo-remo častiteljem njegovim s serćnim veseljem povedati, da mu je po poslednjih toplicah spet mnogo mnogo bolje 5 in ceravno se dostojna moc truplu se ni povernila, je vendar sicer zdrav in vesel, tako, da se z božjo ptmočjo sme terdno upati , da ga bodo toplice, kamor se bo letos spet podal 5 popolnoma ozdravile v 5 blagor in veselje njegovi domovini. Novičar iz raznih krajev predp k. ministerstvo dnaretva je razglasilo oklic » kteri 5 kako naj se pobotajo obrest (činžne) p v raci la, ki jih ima kdo v srebru za přejete 9 • oblisracije » d posojila odrajtati; ministerstvo je dovolilo da se sme per tacih kup d kup d ene obligacije ali već od več obligacij namesto sreberneg arja ? k bi ga imel kdo za povračilo obresti ( činža) pla cati, dotični cesarski kasi pustiti ; če pa ti kup več 3 leta po vojski spet nazaj vzeli. pošilja armado za armado iz luk srednje se bojo p o I e o£ na bojiě K r i m u potreba, ker naj manj 200.000 Cesar N morja tako ? da bo spomladi 110.000 Francozov v ? al tudi Angležev in Turkov bo večjem števi moz morajo zaveznikiin ako hočejo kaj opraviti, in pa boljse vojskovodje. Tako » von princ Na pol ki je iz Carigrad došel v P r i z pa ni še bil poklican k cesarju, kteremu se je zlo zameril za to , ker odkritoserčno graja vso osnovo vojske 26. p. m. je prišla v Ca- in pa vojskovodje v Krimu rigrad franeozk garda Cesar Nap je uka zal naj se osnova druga četa ptujcev, kteri je za poveljnika postavljen leta 1848 jcarski polkovnik Ochsenb znan od Omer- p se je dal spet potolažiti in gré za vojskovodja turske armade v Krim; namesto nje bo armadi ob Donavi zapoved I z m a i 1 - p Od t. m. so vse rusovske loke ob černem morji v zasedo 1 (Blokade) dja pruska vlada zmiraj bolj navsbriz Kakor se čuje, ste si naša in pa 1 »• . _ « • V . M // . V _ _ in 55 Presse" hoče vediti Beroli da j izredni austrijanski poročnik grof Esterhazy pustil in se na Dunaj podal Po telegrafnem naznanilu iz Pariza 2 t m. novo angíežko ministerstvo še ni gotov bilo pred ko pa novi ministri Palm erst zagovorniki krepke vojske. pravi to Derby, Grey boj dru njenje darjev potrebnega V Bukurešt pride za obra reda dvoje kompanij austrijanskih žan-V poslednjem konsistorji so sv. oče papež ne pomagajo nič naznanili, da vsi opomini in vse svarila pri sardinski vladi in sardinském kralju samem, ki hoče cer-kveno posestvo v deržavno last spraviti in minihe razpustiti ; Čudno novico moram» alov veliko okolico med Nemškem zapadel popolnoma čern h or (S papež žugajo s cerkveno kaznij še povedati: 25. dan p. m. je v Laufen in Mohlen na sneg; na miiijone in milij pokrilo poveršino snega; ko so te gnjide vekéavniki, so vidiii, da vsaka gnjida je mala šesterou živalica z okroglo glavo ic mušjega života brez peruti 24 urah ni bilo od tega merčesa ne daha ne sloha. j i d je namreč » po- giedovali V » ~ Stan kursa na Dunaji 5. februarija 1855. Obligacije deržavnega dolga 5 4y 4 3 0 t 0 2 2 V r> » 82 72 64 50 % 41 7. fl i 2 Oblig 0 2 /j „ od leta 1851 B94 Oblig, zemljiš. odkupa znesó kakor ima kdo plaćati, se mu bo ta presezek na Zajem od leta 1834 d Pl na posojilni lisí; pri plači zadnjegn se bo pa vse pobotalo, in kar ima kdo delà dobro, se mu bo V) V 1839 , 74 V, 220 1191 r> v » » »? 2 W Esterhaz. srećke po 40 fl 20 20 10 Windišgrac. „ „ Waldstein. „ „ Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. , v V f) 8 V) 83 fl 28 % 28% „ U » 5 fl. 5t » w Napoleondor (20 frankov) 9A.53 Suverendor .......17fl. 20 Ruski imperial.....10 fl. 12 z loteriio od leta 1854 Pruski Fridrihsdor suverendor v srebru plaćalo Baron Bruk pride še le v 2. polov 103 i Angležki 10 fl. 40 12 fl. 26 1 6 5? t m. iz Carigrada na Dunaj Skoz Serbijo bo šel z r> odni od leta 1854 ' 85'H Nadavk (agio) srebra s r> 100 fl oj i / 4 fl trijanskim zvezani telegraf iz Z e m u n a ćezBeligrad noter do turske meje poleg Aleks se v k ni nič posebr odi! Do 28. p. m. s je bi! do tega V Terstu 31. Prihodnje sreckanj Loterijne srećke 1855 : 17. 3. 19. 40. 51 v T bo 14. februar 1855.