Leto II.
^oiiiilBa plačana n gelMifnl.
Llubljana, torek 31. avgusta 1920.
NI LIST
Stev. 197.
Cene po gsošJtš:
za celo leto . H 8*'— za po! leta . H ?Z*— za četrt leta. H Zi— za 1 mesec. . K T— Za Ljubljana mesečno 7 K
Zb Inozemstvo mesečno H IZ'—
Uredništvo in uprava: Hopitarjeva ulica št. 6
Upedn. telefon štev. SO
Mtezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 60 vin.
Ogoljufano delavstvo.
- Kako so opeharili tobačno delavstvo.
kiublj.
^aini /Jana' 31. avgusta. V ljubljanski Prizori i°Varn* so se včeraj vršili burni jai0 Pe^avsLvo je na izrazit način datlji a .a svoji nevolji nad pomanjklji-je pr^°Vl^aniem drag. doklad. Delavstvo sp°2na{ P°sebno nevoljno radi tega, ker je dila °’ da ga je belgrajska uprava vo-i%> nos. socialistična organizacija pa J,m ogoljufala, se je Var le v kratkem sledeča: Delavstvo boljšaS-oro celo letošnje leto bori za iz-i'5 (jejriJe svojega gmotnega položaja. Plu-Ha ■ samic je na primer tako berača ja ^anes za to plačo ne dobiš nobe-vtkjer6 s*abo kvalificiranega delavca ietj„ * Dobenem še tako pasivnem pod-itna!. ®aoiska delavka tobačne tovarne 35 ^"es 204 krone tedensko, kar ni niti Se hoč*1 na c*an’ liar te komaj za kruh,če ^ain*3 ^°®Leno nasititi. In vendar se od V,e*t delavstva zahteva, da dela do-natan^no id zvesto. To vestno stoti,, v° služi z delom svojih rok državi Hiaig6 bilijonov, a za plačilo dobiva pa %ih -btinicc kruha in cel koš neizpol-
°bljub.
.,jj?rava monopolov je obljubila, da bo ^ 35 i !la ^htevo delavstva doklade za ie]0 ! ^ odstotkov. Včeraj pa se je izve-si uprava monopolov, oziroma . * demokratski finančni minister
mislijo izboljšanje delavškh plač, To se brez dvoma ni zgodilo brez vednosti socialistične organizacije, saj je znano, da njeni dobri zaščitniki sede pri upravi monopolov, In tako se je zgodil škandal, ki mu ga ni para, da so delavkam zvišali doklade (ne pa tudi temeljno plačo) le za 25 odstotkov, delavcem pa le za 30 odstotkov. Tako bo delavka, ki že 33 let dela v tovarni, dobila poviška celih 45 kron na teden. Mesto nekdanjih 204 kron, bo dobivala odslej 249 kron, tedaj niti 36 kron na dan. Isto je z delavci, ki so dobili 30 odstotkov poviška. Pač pa so gospodje v Bel-gradu za 40 odstotkov povišali doklade profesijonistom, ki so seveda vsi socialdemokrati ali komunisti. Na račun delavstva plačuje Belgrad in njegovi ministri komunistične agitatorje.
Mi nismo nevoščljivi poviškov profesijonistom, Tudi je prav, da imajo večje odstotke kot ostalo delavstvo. Toda sedanje razmerje je krivično. Zato ni čuda, da je oni del tobačnega delavstva, ki je doslej bil organiziran pri »rdečih«, čuti ogoljufanega po lastnih voditeljih in da sopznava, kao ga prodajajo ter jim obrača hrbet...!
Vsi pošteni delavci, skupaj v organizacijo, kjer nas ne bodo prodajali za Judeževe groše !
Zločinstvo nad ljudstvom.
Slika Iz boljševiške Ruslfe.
lij pijana, 31. avgusta. Maksim Gor-,> y komunistični »Pravdi« nedavno
*kega postno sliko iz ruskega gospodar *’vI)enja:	Dela se vsepovsod ne-
Površno, nezmiselno, zlobno. Že-fajo 1 vozovi se nalagajo tako, da se mo-^«14^ vožnio gotovo pokvariti; z dra-V*1 cirkularnimi žagami se žagajo in deske, ki so polni žrebljev; le-kiti g.lše se podirajo za kurjavo in pri <t5v'pe» ki jih v Rusiji tako manjka, eno-Po s fazbijajo; strešna pločevina rjavi *Whee ih, v hiše pa teče voda, ker so Po Vs Raztrgane in jih ni s čem zakrpati;
0 k Ces^ab in smetiščih leži staro že-.0let pa nima s čim popraviti brane, drugega orodja; za vagon starega ^Pri l.dal vagon kruha, a nihče mu ga ^ Že|^e . ’ pomaga si na ta način, da gre eZniško progo ali most in si tam iz-
žaga železa in odvije vijakov ali pa si na kolodvoru poišče, kar bi mu moglo služiti, Tako se nezmiselno in zločinsko zapravlja imetje republike. »Še nikoli nismo
— zaključuje Gorkij — tako slabo in nepošteno delali kakor sedaj. To je posledica nezadostne prehrane, telesne slabosti
— gotovo, toda še bolj posledica tega, da manjka zavest odgovornosti vsakega za vse, kar se v Rusiji zgodi.« S tem je zadel Gorkij žebelj na glavo. Le to bi bil moral še dodati, da so zavest odgovornosti v ljudstvu ubili boljševiški kolovodje sami, ker so ljudstvo popolnoma odrinili od sodelovanja na vladi in si prisvojili diktatorsko oblast. Brez sodelovanja in soodgovornosti! Ali se ne kažejo podobna znamenja tudi v našem gospodarstvu kot posledica centralizma, ki je lažja oblika diktatorstva? Slep je, kdor tega ne vidi.
Glavni napad na Arnavte.
Odpor Arnavtov zlomljen.
Belgrad, 30. avgusta, »Politika«
V2 Skadra, da so po razporedbi do-***** izvršile naše čete napad na jo 2e^Pn0 albansko fronto, medtem ko y odbile vse napade Arnavtov.
!ataa akcija za napad se je pričela 2)utraj ter je trajala ves dan. Stra-
hovito delovanje našega topništva in ostalega orožja je zlomilo sovražni odpor ter omogočilo našim četam zavzeti neprija-teljske postojanke Bušterice in vse postojanke proti Karabu in Desatu, ki jih je imel sovražnik zasedene še izza svojih poslednjih napadov.
^SKA uprava v belgradu.
Belgrad, 30. avgusta. Poslanec ‘f5Uje nezevič je poslal ministru za no-y stvari nastopno vprašanje: Povo-^fevzetja dolžnosti novoizvoljene \uprave v Belgradu, se je položi-*i prju?!*0 predpisana prisega ter je ob v	Pavie	Pavlovič v imenu ko-
skupine podal nastopno izja-■f Polo-86 komunistično stališče z ozirom j * 2-itov prisege je zelo dobro znano, i*V del ° ar*i v interesu siromašnih slo-l^o aTskega ljudstva v Belgradu sprej-yitQ °bčinsk0 upravo in polagamo za-?' ki ,?reyisano prisego.« Radi te izja-^Pocj 1 .Qikaka omejitev prisege, ste Vi, Sa«»0^lnister v nasprotju z ustavo in Sv ^rev S sredstvi državne sile preprest ^06 Zetje dela in dolžnosti od naroda novi občinski upravi, c ‘l , Sem prisiljen zaprositi, da mi v SyV,°riti ,ne£a predstavništva izvolite od-»sl . s čim morete opravičiti tako
kopanje? 2. Hočete li poskrbeti,
da novoizvoljena občinska uprava čim-prej prevzame svoje dolžnosti in prične z delom?
LDU Belgrad, 30. avgusta. Po izmenjavi misli med radikalci in demokrati radi nove občinske uprave je bilo določeno, da se radikalni odborniki delegata Para Jovanovič in Rista Odavič sestaneta z demokratskima zastopnikoma Milošem Savčičem in dr. Kumanudijem. Na sestanku se je dosegel načelen sporazum, da naj bo kandidat za predsednika nove občinske uprave radikalec, za podpredsednika pa demokrat. Predsednik naj bi bil iz srede sedan.ega odbora. Določila tega sporazuma bodo v torek predložena strankinim odborom ter se bo ob tej priliki tudi razpravljalo o kandidaturi oseb, ki pridejo v poštev.
NOVA RUMUNSKA VLADA.
LDU London, 30. avgusta. (Reuter.) »Momig Post« poroča, da je padla rumun-ska vlada. Florescu je baje dobil nalog, da sestavi popolnoma socialistično vlado.
Vladi kuratorja!
Riba smrdi pri glavi.
Bogata dežela smo, imamo vsega, kar more dati človeku narava, v največjem obilju. Imamo po veliki večini nadarjeno, podjetno, deloljulno prebivalstvo. Zemlje, jela in dela imamo še za milijone in milijone novih prebivalcev, Toda kljub vsemu temu je naša krona v zunanjem svetu padla ravno ob žetvi na 5.50 švicarskih centimov — stotink. To takrat, ko si je za spoznanje opomogla celo avstrijska krona, da-si je »Arbeiterzeitung« odkrito izjavila, da mora Avstrija še pred koncem tekočega leta napovedati konkurs. Naši javni nameščenci ponekod že tri mesece niso dobili plače, razna podjetja in dobavitelji: južna železnica, mlinarji in celo tiskarne odrekajo državi vsako nadaljno poslovanje ozir. dobavljanje na kredit, ker jim je država dolžna že visoke milijone in se ne zmeni za to, da bi svoje dolgove poravnala. Istočasno se steka po mnenju pozna-vateljev 60 odstotkov naše ogromne carine v nepoklicane žepe. To so gnjile razmere, ki smrde do neba.
Toda riba smrdi pri glavi! Ta glava je v prvi vrsti demokratski finančni minister Stojanovič. Njegovo roparsko politiko nasproti novim krajem, posebno nasproti Sloveniji in razne strankarsko pobarvane njegove grehe so naši listi že ope-tovano razkrinkali in ožigosali. Toda sedaj se javlja izza brda nekaj, kar kakor velik prst kaže na finančnega ministra kot neposrednega glavnega krivca naše sedanje sramotne gospodarske mizerije. Zagrebški »Jutamji List« piše o teh razmerah v svojem uvodniku dne 29. avg. t. 1. kjer javno razkriva grehe, ki jih dela demokratski finančni minister na škodo ljudstva.
Rumunija je pred kratkim sklenila z Nemško Avstrijo trgovinsko pogodbo. Posledica tega je bila, da se je začel rumun-ski lej, v katerem mora Nem, Avstrija plačati kupnino za rumunsko žito itd., vsled povpraševanja po njem dvigati. Tudi mi smo sklenili neko kupčijo z Nem. Avstrijo. Nem. Avstrija nam je dolžna plačati skupno kupnino v znesku 60 milijonov dinar-
jev, po drugih vesteh 80 milijonov, a po vesti nekega tukajšnjega demokratskega lista celo 400 milijonov dinarjev. Logično bi bilo sedaj, ako bi logika pri nas ne bila postavljena na glavo, da bo vsled velikega povpraševanja Nem. Avstrije po dinarju vrednost naše dinarsko-kronske novča-nice šla na škodo avstrijske krone kvišku, kakor se je to zgodilo v Rumuniji z leji. Dunajska borza je tudi danes še merilo za trg centralne Evrope in tako bi se moral tečaj dinarsko-kronski valuti dvigniti tudi v Curihu. Pa ne! Dogodilo se je obratno, da je dinarsko-kronska valuta v tem času začela padati, a na dunajskem trgu se je pojavila nova banka: H. Lustig & Comp., ki v masah meče na trg dinarsko-kronski denar in ruši njegov kurs. Gospod Lustig se tu ni prvi pot pojavil. Že preje so ga bili zasačili na našem ozemlju s kovčegi nabasanimi z našimi bankovci, ki jih je hotel izvoziti v Avstrijo. Te so mu odvzeli, toda na posredovanje (čegavo?!) zopet vrnili. Ravno tako se je po prizadevanju njegovih mogočnih kupčijskih prijateljev zgodilo, da Lustig ni bil izgnan iz Jugoslavije, kakor je bilo že določeno. Kakor že ime pove, je Lustig pristen in obrezan Jud!
Prepričani smo, da finančno ministrstvo ne pozna delovanja ne dunajskih ne jugoslovanskih Lustigov-Judov, toda ono bi bilo dolžno, da našo javnost, ki ima pravico do tega, obvesti, v kateri in kakšni obliki se je izvršila plačilna transakcija za gori navedene milijone dinarjev. Naša javnost je spričo nastalih posledic za našo valuto čimdalje tembolj prepričana, da se je pri nabavi dinarjev ali mogoče pri podelitvi kredita Nem. Avstriji zgodila napaka, ki bo imela za nas v finančno-gospo-darskem pogledu težke posledice.
Tako je torej delo te demokratske finančne politične veličine — ministra Stojanoviča, ki so mu demokrati peli slavo, kakor bi znal svet dvigniti iz tečajev. Dejansko je dvignil, iz tečajev našo lastno valuto in naše lastno gospodarstvo.
Vse to kriči po — kuratorju! A ta ku-rator je ljudstvo. Ven z volitvami!
Slike Iz Maribora.
Prva slika. Prostor: Sokolsko zborovanje v Nar. domu, čas: pondeljek, 30. avgusta, pričetek ob pol 10. uri zj. (mesto ob 8. uri), zborovalcev 140. Razpoloženje slabo. Srbi in Hrvatje vstajajo eden za drugim ter očitajo Savezu slab aranžma, nedisciplino članstva, ki je povzročila 3 urno zamudo, Savez odgovarja, da ne more nositi odgovornosti, če poedina društva kršijo disciplino.
Srbski Sokol-idealist govori o pomanjkanju morale v sokolstvu, o obnašanju sokolov in sokolic pod tribunami ga je sram govoriti, zahteva, da se Sokolicam prepove kajenje, Savez izjavlja, da je proti temu brez moči.
Hrvat-Sokol iz Čakovca ogorčeno govori: »to so bile orgije, da je bilo strahota, tako pijančevanje na Teznem, po takem lepem sokolskem zletu je sramota za vso organizacijo. Savez zatrjuje, da je dal stroga navodila zoper pijančevanje, tedaj ni kriv za to sramoto.
Vodja kulturno-prosvetne sekcije se pritožuje nad brezbrižnostjo za prosvetno delo, na Zvezino glasilo n. pr. je naročenih v celi Jugoslaviji le 3000 naročnikov. Preskrba s prehrano in s stanovanji ni bila urejena, Hrvat-Sokol zahteva, da naj se pod takim vodstvom ne prirejajo več Zvezni izleti. Zvezni načelnik ugotavlja, da vlada po večini žup stagnacija in brezdelje, izmed 19 žup jih dela le 5, graja premalo udeležbo na zletu, od izkazanih 45.000 članov in članic je prisotnih le 3000, od 20.000 slovenskih sokolov in sokolic le 2039.
Sokol-samostojnež obžaluje, da je med sokoli le 11 odstotkov kmetov, 28 odstotkov trgovcev in obrtnikov, vse drugo tvori sama inteligenca, ki je pa brez vsakega vpliva na kmetsko ljudstvo, ker noče ži-
veti v njegovem duhu. Daje nasvete, kako naj se pridobe kmetje za Sokole.
Zvezni načelnik Vidmar zahteva tesnejše zveze s Čehi. Povdarja, da se je treba otresti starih nazorov (kat. prepričanje).
Druga slika. Prostor: stolna in frančiškanska cerkev, nedelja zjutraj in dopoldne: pri sv. maši 4 hrvaške sokolice, ki pristopijo tudi k sv. obhajilu, 11 članov in članic (hrvaških) je prišlo samo ogledat, drugo sokolstvo do 9. ure zj. pri počitku, potem pri skušnji.
Tretja slika. Zborovanje svobodomiselnega dijaštva, navzočih 21. Začetek mesto ob 8. uri zjutraj ob 10, uri. Predsednik Ferijalnega Saveza ogorčen nad indo-lenco dijaštva.
Četrta slika. Prostor: Glavni trg, slavnostno zborovanje: Vzkliki proti »čukom«, klerikalizmu in črni gardi, o zasedenem ozemlju ni govora. Kmetskega ljudstva 300. Kolportaža sokolske knjižice: »Bratom Srbom in Hrvatom o priliki izleta«. Iz brošure odseva strastno sovraštvo proti Orlom, zoper katerih prodiranje kliče na pomoč Srbe, Hrvate in vlado. Brošura je resnični odsev sokolske kulture.
To so nekatere slike s sokolskega zleta. In teh »kulturnih« elementov naj se bojimo?
MINISTRSKA SEJA.
LDU Belgrad, 30. avgusta. Pod predsedstvom regenta Aleksandra je bila danes ministrska seja na dvoru. Trajala je od desetih do trmastih popoldne. Razpravljali so o zunanjem in notranjem položaju države ter se je tudi redigirala izjava vlade, ki jo bo podal ministrski predsednik v imenu kabineta na jutrišnji seji narodnega predstavništva.
Stran 2
»Večerni list«, dne 31. avgusta 192©.
Štev, !#•
Politične neiise.
-J-Tri točke, Tri točke so, ki jih ima v programu svetovno svobodomiselstvo vseh barv: Ločitev zakona, ločitev ccrkve od države in ločitev cerkve od šole. Te tri točke najdemo tudi v volilnem oklicu avstrijske socialne demokracije, ki ga je pravkar objavila. Odstavek, ki govori o teh treh točkah, je na prvem mestu pod naslovom: »Klerikalizem je sovražnik!« Socialisti se v njem pritožujejo, da so jih bili topot v boju za gornje tri točke meščanski svobodomiselci in losvonromovci pustili na cedilu. Sedaj naj govore volilci sami in izvolijo socialnodemokratično večino. Mislimo, da bo Dunaj kljub mnogim tisočem z vzhoda importiranih judov volil stranke, ki v svojem programu nimajo znanih treh točk. Danes ljudje že vedo, da je svobodomiselstvo slab lek za njihove rane, ki jih jim seka kapitalizem. In tudi to že vedo, da je jud in kapital eno in eno tudi kapitalizem in svobodomiselstvo. Zato se vprašujejo, kako pride socialna demokracija v službo svobodomiselstva,
+ Poraz socialistov v Srbiji. Socialna demokracija v Srbiji nikoli ni imela znatne zaslombe v ljudstvu, dasi je imela v svojih vrstah nekaj res idealnih in sposobnih mož. Socialno demokratični nauk je pač prikrojen za industrijskega delavca ne pa za kmeta, a Srbija je kmetska dežela najčistejše vrste. Vendar je značilno, da je socialnodemokratična stranka pri zadnjih občinskih volitvah popolnoma propadla in so jo še tisti maloštevilni pristaši, ki jih je imela dosedaj, pustili na cedilu in šli med komuniste. Seveda pa ji tega ni treba pre tragično jemati, ker bo komunističnemu triumfu bržkone kmalu konec in se bodo politične vode zopet stekle v redne struge. Tedaj bo tudi srbska socialna demokracija zopet smela na dan, kar sedaj ne sme in ne more.
-f- Preosnova uprave v Avstriji, Glasom ustavnega načrta, ki je tačas v razpravi v pododlseku avstrijske narodne skupščine, se okrajna glavarstva odpravijo; namesto njih se ustanove okrajni ozir, okrožni zastopi z odnosnimi uradi. To pa tako, da se manjše dežele razdele v manjše upravne okraje, večje pa v okrožja in le-ta potem v okraje. Mestom se dajejo posebne pravice; tako ima vsako mesto, ki ima nad 15,000 prebivalcev, pravico, da se proglasi za lasten okraj ali okrožje, V delokrog okrajnih oziroma okrožnih zastopov spada javno zdravstvo, skrb za reveže, mladinsko skrbstvo, ustanavljanje in vzdržavanje bolnišnic, šolstvo in promet,
+ Proti socialistični šolski preosnovi v Avstriji. Katoliška učiteljska zveza za Avstrijo je na nedavnem svojem zborovanju v Salzburgu sklenila poziv na krščansko ljudstvo, v katerem opozarja na nevarnosti, ki prete verski vzgoji v šoli po šolski preosnovi, ki jo je izdelal socialist Glockl. Po tej preosnovi je prepuščeno dobri volji mladine, ali se hoče vdeleževati verskih vaj ali ne. Določbe o začetku in o zaključku šolskega pouka naravnost izključujejo dosedaj običajno službo božjo. Sploh je duh preosnove nasproten vsaki versko-nravni vzgoji. Katoliško učiteljstvo zavrača misel materialistične šolske vzgoje in se izjavlja za versko šolo. — Na zborovanju je bilo zastopanih 7000 katoliških učiteljev in učiteljic,
-f- Politika starih vojakov. Glasilo Zveze vojaških gažistov v Avstriji »Staats-wehr« piše v nekem članku, zakaj je morala propasti stara avstrijska monarhija in kaj more rešiti nemški narod v bodočnosti. Pravi, da je vsa nesreča za Avstrijo prišla odtod, ker se ni maščevala za Sa-dovo (poraz 1866) in se je Dunaj podvrgel Berlinu. Nemškemu narodu je v bodočnosti namenjena velika vloga, toda le pod pogojem, da enkrat za vselej zavrže protestantske Hohenzollernce, se pokatoličani in združi pod Habsburgom,« Mrtvi junaki so se borili in umirali za cesarja, za cesarja se hočemo boriti in umreti živi!« vzneseno deklamira člankar. O socializmu, je člankar tega mnenja, da je nastal v velikih industrijskih krajih Nemčije, kjer ima nekaj opravičenosti, drugod in posebno v Avstriji pa prav nič. Prva zahteva in prva potreba je po njegovem mnenju ta, da se znižajo delavske plače. Tako zelo zakrkne možgane vojaški poklic.
+ Kriva pota dunajskih krščanskih socialcev. Odkar je umrl dr. Lueger, so izgubili dunajski krščanski socialci v marsikaterem oziru pravo smer. Tako so krenili s poti do prijateljstva s slovanskimi narodi, po kateri jih je vodil dr, Lueger, v naročje Madjarov, Tej svoji zmoti so ostali zvesti tudi po prevratu. Prav posebno vneti pa so postali za Madjare, odkar jih smatrajo za svoje zaveznike v boju za Habsburgovce in obnovitev habsburške monarhijo. Tu ne štedijo niti interesov svoje lastne države, kaj še, da bi imeli kak ozir na slovanske nasledstvene države. Tako »Reiclispost« z veseljem beleži vse vesti o gibanju Slovakov za odpad od Če-,ške in zopetno združitev z Ogrsko. Še več: ta list z naslado prinaša članke raznih odpadnikov in madjarskih slug, ki propa-
girajo gornjo misel, »Reichspost« res ni ničesar pozabila in se ničesar naučila,
-f Proti srbskemu Radiču. Belgrajska vlada je pod pritiskom javnega mnenja odredila, da bo poklicana oblast nadzorovala delo Gjorgje Čokorila, urednika sarajevske »Srpske Zore«, ki steklo napada jugoslovanstvo in dela propagando za Veliko Srbijo, Proti Čokorilu uvedejo kazensko preiskavo.
+ Kovinarji za sovjetsko Rusijo, Kovinarji so na svojem kongresu, ki se vrši v Kodanju, sprejeli sklep, v katerem pozivajo kovinarje celega sveta, naj odrečejo delo, kjer gre za izdelovanje orožja, streliva in drugih vojnih potrebščin za sovražnike sovjetske Rusije, Nadzorujejo naj naročila in z vsemi silami podpirajo transportne in železniške delavce v zadrževanju čet, orožja in municije.
Dnevne novlce.
— »Obljubljena dežela Socialija« bodi v vsaki delavski hiši in družini. Naj ne bo
delavca, ki ne bi bil prebral te knjižice, ki nam pove, kako bi bilo v državi z uresničenim socialističnim programom. Razpošilja jo »Katoliška liga« v, Ljubljani. Izvod stane 2 K; za prodajalce in vse ki pošlejo denar naprej, 1 K 50 v.
— Gibanje italijanskih kovinskih delavcev, 20. avgusta t. 1. so začeli kovinski delavci po celi Italiji z »obstrukcijo« ali pasivno rezistenco. V gibanju je nad 200 tisoč delavcev, ki se dele v štiri glavne skupine: Centralno zvezo, sindikalistično, katoliško in anarhistično organizacijo. Samo delavstvo v zasedenem ozemlju se gibanja ne vdeležuje, ker so tamkajšna podjetja sedanje zahteve po zvišanju plač že lani dovolila.
— Davek na javne prireditve je uvedla zagrebška mestna občina, in sicer se plača od prireditev z vstopnino 10 odstotkov kosmatega dohodka, od prireditev, kjer ni vstopnine, marveč se pobirajo prostovoljni prispevki, primeren pavšal ali 2K50v — 5Kod vsakih 100 m2 zabavnega prostora,
— Za nravni preporod trgovskega stanu. Nemci so spoznali, da se je v zadnjih dobah v trgovski stan globoko zajedla nemoralnost. Nekoč je trgovski stan stal tako visoko, da je bila njegova čast nedo-takljivejša nego plemiška. Poštenje je bilo njegovo temeljno načelo. Danes je 'v trgovini prevladalo mnenje, da poštenje s trgovino nima nobenega opravka. Vsak sme voditi svoje kupčije tako, kakor mu najbolj nese. To zanikanje vsake morale se iz trgovskih krogov kakor kuga širi v vse ostale sloje. Trgovska čast je bila vedno merilo za nravno čustvovanje kake dobe. In po tem merilu stoji današnja doba niže, nego katerakoli prejšnja, To je usodno in treba nemudoma storiti vse, da se razmere obrnejo zopet navzgor, V to svrho je treba preosnovati vso vzgojo trgovskega stanu, uveljaviti drugo mišljenje o trgovini, dvigniti pojme o gospodarski etiki, obnoviti trgovsko poštenje in odgovornost. Za ta nravni preporod trgovstva in s tem splošnosti se zavzemajo grof Roedern, Karel Scheffler, Rathenau, Gustav Bunzel i. dr. Podobni glasovi so se slišali opetovano že tudi pri nas in to po pravici. Tudi med nami se je vgnezdila moralna neobčutnost v trgovini in gospodarstvu sploh. Treba je, da se skoraj zavemo propada, ki nam preti in se zavrnemo nazaj na pravo pot. Poštenje velja!
— šibanjc na Ogrskem, Madjarslcemu parlamentu je predložen zakon o uvedbi šibanja kot kazen za presptopke proti tuji lastnini, morali in osebni varnosti. Zakon naj bi veljal tri leta. — Znani krščanskosocialni poslanec Giesvvein se je izrekel proti uvedbi šibanja.
— Trboveljska premogokopna družba in Sokol, Iz Trbovelj:	Že dalje časa lahko upa na lažjo slu,žbo ali na mesto v pisarni pri rudniku v Trbovljah le kdor je član tukajšnjega Sokola. Starosta Letnik je menda izposloval pri svojem svaku Bidovcu, ki je tajnik ravnatelja pri rudniku, da le tisti dobe boljše mesto, ki prinese s seboj sokolski pečat, kakor je bil do komunističnega prevrata v maju le tisti »naprej vzet«, ki je bil socialistično žigosan, G. Bidovec, ki ima pravzaprav nastavljanje in napredovanje delavstva in nižjega uradništva v svojih rokah, čisto nedvomljivo kaže, kdo je njemu ljub. Pred par dnevi je milostno nagovoril neko mater, ki ima doraščajočega sina, ki sčasoma tudi upa na kako mesto pri rudniku: »Ali je vaš sin pri sokolu ali pri čukih?« S to psovko je dal dovolj razumeti, kdaj sme računati na njegovo milost, Kdo vslvarja »podrepnike«? Ali ne protekcija in korupcija pri trboveljski prfemogokopni družbi tukajšnjemu Sokolu?
— Vlom v Trzinu, Pri kočarici Mariji Dane je bilo vlonjljeno in pokradeno iz zaklenjene omare blago v vrednosti 4910 K.
— Zaradi goljufije so aretirali kamniški orožniki Rudolfa Lorberja, ki je bil zaposlen za nočnega čuvaja v železni tovarni na Perovem in je izvabil Ivanu Mer-
! harju prstan vreden 500 kron, 501 K v de-
narju in mu ukradel 100 K vredno srajco. Avgustu Šnablu 780 K, Alojziju Logorju 20 kron in drugo blago, tako da so bili prizadeti oškodovani za 2115 kron.
— Če ima kdo lepega psa, ki rad popade se mu lahko kaj pripeti. Tako je moral plačati denarne kazni 60 K Janko S., ker je njegov pes popadel hčerko dr. Preglja za nogo.
— Valute. Dne 30. avgusta na zagrebški borzi: 1 dolar 112 K; 100 avstrijskih kron 42 K; 100 carskih rubljev 135 K; 100 francoskih frankov 735 K; 1 napoleondor 410 K; 100nemških mark 230 K; 100 ru-munskih lejev 245 K; 100 italjanskih lir 520 K; 1 angleški funt 420 K; 100 češkoslovaških kron 195 K.
UublJanske Rosice.
lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani poživlja gg. abonente, ki refle-ktirajo za bodočo sezono na svoje dosedanje prostore, naj se zglase do 5, septembra v pisarni opernega gledališča med 10, in 12. ter 3. in 5. uro. Od 6. septembra dalje se bodo sprejemali novi abonentje. Cene iste kakor lani. Sezona se otvori v obeh gledtliščih dne 16. septembra.
lj Laški verižniki vozijo neprestano po Bleiweisovi cesti manufakturo v Ljubljano, Povečini so to ljudje, kateri nimajo nobene pravice, da bi smeli kupčevati v Jugoslaviji; z avtomobili kvarijo cesto, ne da bi plačevali kaj davka pri nas in oškodujejo tudi železnico, ker ji ne plačajo voznine, Ali res ni mogoče tem nekonce-sioniranim veleverižnikom stopiti odločno na prste? Opozarjamo na nje gospoda svetnika Kerševana,
lj »Mica Kovačeva«, Franc Goršič je v Putrihovi gostilni zginil iz sobe, ko se je najedel vampov in napil ne da bi plačal. Ni mu pa bilo usojeno, da bi brez plačila napolnil želodec. Dobil je 24 ur zapora, kjer bo lahko premišljeval o vampih in o pivu, ki ga je spil zastonj.
— Pretepač z metlo. Bah Anton, pred-kaznovan, pristojen v Brežice, se je spravil z brezovo metlo na gospo A. Grajžar-jevo in jo večkrat udaril z njo in tudi njenega sina Antona, starega 4 leta, poškodoval. Zato bo sedel 3 dni.
Izpred porote.
Po končani razpravi proti Jožefu Ha-betu, o kateri smo včeraj poročali, je po pravdoreku porotnikom razglasil g. dvorni svetnik Regally sodbo, s katero je bil Habe obsojen na 15 mesecev težke ječe.
Popoldne je razpravljala porota o tožbi proti Filipu Kirchbaumerju, kateri je kradel v Zagrebu, v Mali Ligojni, in ko so mu tam postala tla vroča, v Mariboru, denar in posebno kolesa. Sodba: 5 let težke ječe,
TATVINA NA KOLODVORU V MEDVODAH.
Pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regallyja je porota danes pričela razpravljati o tožbi, katero je državno pravdništvo vložilo proti delavcu Josipu Kopaču iz Vaš, Janezu Jarcu iz Vaš, Francetu Jarcu iz Vaš, Janezu Jurčiču iz Sve-tja in proti Mihu Jurčiču iz Svetja, od katerih so Josip Kopač, Janez Jarc in Franc Jarc obtoženi, da so v noči na 13. svečana 1920 ukradli iz zaklenjenega skladišča na postaji Medvode na škodo državne železnce 15 vreč lanenega semena, 1 vrečo koruze in sodček barve v skupni vrednosti 16.584 kron; mlinarja Janez in Miha Jurčič sta pa Janeza Jarca nagovarjala, da naj jima prinese lanenega semena, katerega je dovolj v skladišču državne železnice v Medvodah in katerega mu hočeta plačati pcv 8 kron za kg.
O tej zadevi je ljubljanska porota že v zadnjem zasedanju razpravljala, toda takrat se je razprava preložila.
Senatu predseduje dvorni svetnik Re-gally, votanta sta gospoda Zore in Žužek, obtožbo zastopa drž, pravdnik dr. Ogo-reutz, Josipa Kopača je zagovarjal dr. Kokalj, Janeza in Franceta Jarca dr, Frlan, Janeza in Miha Jurčiča pa dr. Švigelj,
Josip Kopač in Janez Jarc se ne čutita kriva, Franc Jarc pravi, da se ne čuti krivega, ker sta »me onadva naprosila«, Janez Jurčič in Miha Jurčič se tudi ne čutita čisto nič kriva. Opoldne se je razprava prekinila in se bo nadaljevala ob 4. ure popoldne,
NOVA REŠKA USTAVA.
LDU Reka, 30. avgusta. Preko tržaškega »Piccola« je objavil D’ Annunzio, da je nova reška ustava, ki jo je sestavil, že dogotovljena in da izide z današnjim dnem. 50 izvodov te Ostave bo izročil mestnim občinskim svetnikom, med tem ki bodo ostali razdeljeni med razna društva, časnike, politične in vojaške osebe ter v Italiji. Nad tem svojim najnovejšim delom je D’ Annunzio pokazal sam zelo veliko zadovoljnost.
KUGA V BATUMU.
LDU Moskva, 30. avgusta, (Brezžično.) V Batumu je izbruhnila kuga.
PODPORE LE ZA SRBIJO IN črNOG0' RO
LDU Belgrad, 30.’ avgusta. seji novega komiteja za obnovo °e je določilo razmerje za nabavo.P®1^ škili potrebščin za prizadeto P°'evi.u.
Ob tej priliki je bilo določeno 40 kov za obnovo poljedelstva, 35 o“s,, za obnovo obrti in 25 odstotkov z® g( vo industrije. Po daljši razpravi j* ^ sklenjeno, da se sredstva za obnovo imajo dajati samo za obrt in poljed® ^ v starih mejah Srbije in Črne gore, največ trpeli tekom vojne,
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. ,
LDU Belgrad, 30. avgusta. Za šestnajstih je sklicana seja ^ predstavništva z znanim dnevnim r , Drugo čitanje zakona o volitvi P° » v ustavotvorno skupščino.
ZA UBOGE UČITELJIŠČNIKE;^,
LDU Belgrad, 30. avgusta za socialno politiko je v svrho izobrazbe siromašnih dijakov u®
odredil, da se obnovi kredit v	|
tih milijonov dinarjev v svrho n tove količine blaga in čevljev za te J
POGAJANJA MED RUSI IN P
LDU Kovno, 30. avgusta, (L1 v„ jj.1 brzojavna agentura.) Litvinski zunaijl1tj nister izjavlja v noti, ki jo je pwl** j^l skemu, zunanjemu ministru, da bo ska v poljsko-ruski vojni tudi še ostala nevtralna.	_	Klil
LDU London, 30. avgusta,
Po vesteh iz Rima je papež storil K v Varšavi in naprosil poljsko ^ I poljske čete ne bi korakale čez Poljska vlada naj pri mirovnih p°sa' kaže spravljivost.	itiava1''
LDU Pariz, 30. avgusta.
Listi poročajo iz Varšave, da se državni zbor sestane dne 24, scP/Tj„,,a LDU Pariz, 30. avgusta.
Iz Varšave poročajo, da je po za ročilih, ki jih je prejela poljska flp. Minska, razvidno, da je tam nemogoče, ker se je zlomil droghr®. £j postaje. Ztradi tega se poljska ® pSaM ne more sporazumeti z Varšavo, f ^J vlada je protestirala pri sovjetski j. j zaradi težav, ki ovirajo zvezo, jflr] la, naj se pogajanja nadaljujejo v ^ . j|j#j čelnik poljske delegacije je z vsefl11 odpotoval v Brest Litovsk.
BOLGARSKI POSLANIIK ZA &l' GRAD.	.	I
LDU Belgrad, 30. avgusta. vlada je zahtevala agrement za ^0f(53rs^< j dorova, ki naj bi bil poslanik bols vlade v Belgradu.
Razne n@wlce- t
r Pomen Sibirije za svetovn«
darstvo, Napol izstradana Evropa ^ zemljo. Pojmi o Sibiriji kakor 0 .g™
svoje žalostno oko na »zlato«
&
deželi so pa pretirani. Za polje ^ j* ugodna tla nudi samo del SibiriJ6’ p^( tako velik, kakor štiri petine f' . [# Rusije. Prebivalcev je bilo v Sib1™^1' 1914 skoraj 13 milijonov. Sibirci P1'*. radi svojo domovino z Združeni#^ pfjj vami v Severni Ameriki. Bolje se v? mer j ati s Kanado, ali Kanada atmosferskih padavin in ne PoZ ; sušo, kakoršno trpi včasi srednja > , kjer prevladuje kontinentalna k11 kljub temu so pa iz Sibirije pre^ D'r izvozili dosti žita, namreč 8 milij°n de11* terskih stotov na leto. V rodovitiie ^jeJ1 Sibirije uspeva posebno dobro ^joj' Poleg žita so važne kože, ki se i2''*1. gg J Sibirije. Vse, kar se je dalo izvoz1 izvozilo med vojsko v Združene ^ $ tako, da zdaj ni več kaj večjih .j tj žita ne kož. Zalo pa cvete danes jCpi barstvo. Reki Ob in Jensej slovite P geii in okusnih ribali. Ribje konzerve ^ Q ge delovale tam že pred vojsko. IzvažflJ dandanes posebno v Evropo, in masla se je leto za letom mnogo izvozilo. Pravijo da se leto pet milijonov pudov (800.000 111 stotov) sibirskega masla povžilo V° Neizčrpni pa so sibirski rudnik1, bakra, svinca in platine je tu kako' stf; kje na svetu. Nedavno so odkrili ne premogove sklade. Torej se da vendarle primerjati z Združen*111 jgj t vami. Sibirci se smatrajo od ne^a A« j svobodne ljudi, Jako se trudi j °> ^j, avtonomijo. Znani so sibirski ko	f
obdelujejo obširna polja. Koza svojem mišljenju nasprotniki
AprovizasiiS' ^
a V Ljudski mesnici niei za živino in mast« »a ® nabrežju se oddaja strankam e> V 7. ure zjutraj do 11. ure dop° 7. odjemalci, ki so prišli od o- ul-c0 na vrsto, dobe meso od 7. do poldne.	_____
Odgovorni urednik Jož«	^
Izdaja tulj konzorcij »VečerneŽ* jjtM TUka »Jugofdovan*kfc	*