V Gorici, ? soboto dne 3. februvarija 1912. trifcrat aa taiei. in sicer t toret Četrtek in Mleto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gcrici na dom pošiljana: vse lato . . 15» K % „ . . 10 „ Za Nemčijo K ±&&?'-*'2* Ameriko in inozemstvo K 2©.— Posamične številke stanejo 10 vin. ,SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Itiiiot po Soriškem ia iraiiičanikem1; in dvakrat v letu ,?0XL1 red ift-leznic, lariikev u poštnih titt*. la naročila brez topoilaie it-reeiiae se m cziraao. Teče« XLII Ur«ditM4T« se nahaja v Gosposki ulici št. 7 -v Gorici v 1. nadstr. na J----- Upravništvo se nahaja, v Gosposki ulici it..7 v I. nadstr. na levo v tiskarni, Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi {a posilile* se računijo 3 Petit-vrstah, če tiskano 1-krat po 16 vin., 5-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič t Gorici, — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiaka in ail. Znano je, da je 1. 1960 ljudsko štetje končalo za Slovence zelo žalostno. Naše število je tekam 10 let U89O-L900) narasla samo za 1*37'/*. dočim. je znašal prirastek celega avstrijskega prebivalstva isti debi 9'447 in so naši narodni nas- r imiki Nemci narasli za 8'38'/', Italijani pa za 7f(>77, Tema žalostnemu sianju je pssvctil svojo pozornost zlasti prof. Nie-derle v svojem spisu »Slovanski svet«,**) kjer navaja kot vzroke tega pojava raznarodovanje, izseljevanje in deloma tudi opravilno štetje. V recenziji zgoraj omenjenega spisa, objavljeni v Narodopisnem vestniku českoslovanskem manj. Kadar d'; sega izseljevanje take velikanske mere, da vidno pojema Število onih, ki hranilo ostale plasti naroda, > nesposobne za samostalrib delo, in da moremo torej naravnost govoriti o bioloških zgnbah v slovenskem narodnem organizmu, zasluži pr.blem slovenskega izseljevanja zares posebne pozornosti'tn pridnega pronča- vania. * Naravno je torej. tU nas zanima izid letošnjega ljudskega štetja, zlasti nas, zanima, do kake mere se je izpremeni! tok c-nega silnega izseljevanja iz slovenskega »zemlja. Sicer še nimamo definitivnih podatkov uradnega ljudskega štetja na pod- *> Iz revije .Slovatitkj Prelite«!*, roS. XU , 6. 2. lil % preložit K **) ixSeI r Olonarjevem prerodi? t 1911 kot i. zr. znanstvene ksjlnice ^Omladine". lagi .občevamega' jezika, zato se moramo zadovoljiti z začasnimi podatki, ki so bij* objavljeni v aprilu. Na podlagi teh podatkov se sicer ne moremo spuščati v podrobnosti, vendar splošne slike tudi defi-nitivne podrobnosti ne:ittorejo spremeniti. Ogledali si bomo posamezne dežele; v kterih prebivajo Slovenci, in pričnemo s Kranjsko, ki je skoraj popolnoma slovenska, -ker ima edini kočevski okraj nemško večino. . Odkar se vrše v Avstriji ljudska štetja, je imelo Kranjska vedno zelo majhen prirastek prebivalstva; v tem oziru je stalo na enem zadnjih mest med avstrijskimi deželami. Najmanjši prirastek je pokazalo v zadrtem desetletju 19. stoletja, v ,kte-rem Je/ prirastek prebivalstva znašal komaj. VH'/t. Za Kranjsko je stala tačas samo še Koroška s- prirastkom iT/«. Žalostno stanje Kranjske pa šele prav spoznamo, če jo primerjamo z drugimi; sočasno je namreč znašal prirastek Nižje-Avstrijskega 16'5'V ,H v Šleziji, Bukovim in Dalmaciji pa Je znašal \2'-13",.,. V osemdesetih letih preteklega stoletja je' bil prirastek kranjskega prebivalstva le malo večji, namreč XV/t% za Kranjsko'so stale takrat samo Tirolska, Koroška iti Zgornjc-Avstrijsko. V ravno minulem desetletju se razmere na Kranjskem v splošnem niso mnogo izpremcnile. Prebivalstvo se je od 508.150 pomnožilo na 525.083. poraslo Je torej za 3'3f/f. Prirastek je sicer nekaj višji, nego v devetdesetih letih minulega stoletja, zato pa ima Kranjsko danes sploh najmanjši prirastek prebivalstva v Avstriji. Posebno močno sta jo prekosili Koroška in Tirolska, v prvi znaša prirastek T57<, v drugi pa celo 11%. Stanje Kranjske se tem žalostneje odbija od tega" nepričakovanega izboljšanja v navedenih dveh deželah. Izseljeniški tok iz Kranjske torej ni mogel izgubiti moči. marveč je .celo v razmerju s pri rodno fluktuacijo zelo narasel. V I. \$m~ 1890 je Kranjska izgubila z izseljevan-jem 20.590 duš, t. j. 4*28'/; večje izseljevanje je v isti dobi pokazala le še Goriška, namreč 6%. V sledečem, desetletju 1890—900 je znašala izguba Kranjske 32.491 duš, t. j. 6*517', in je Kranjska v tem oziru stala na prvem mestu! Sedaj pa je primanjkljaj vsled izseljevanja narasel celo na 35.030 duš, to je na n'897', in je Kranjska zopet na najneugodneijšem mestu, ker niti Galicija, kjer se je izseljevanje tako udomačilo, ni utrpela istih 'povprečnih izgub. Razmere v tej najbolj slovenski zemlji ostajajo i v nadalje enako epasne. Na Štajarskcm je povprečno zastopstvo Slovencev zelo padlo, to v nemško korist. L. 1880. so Slovenci tvorili ' tu 3274'/ prebivalstva, pozneje je ta kvota padla na 32*047, naposled (I. 1900) na 3n«%, dočim so Slovenci imeli 1, 1857 še 36'55%. V dobi 1880-90 je prirasti« slov. okrajem le 3,W,/I, prebivalstva, istočasno pa nemškim okrajem i>7!7. V devetdesetih letih so se razmere Še poslabšale. Takrat je priraslo prebivalstvo slov. okrajev Is za YW/t. nemških pa za 7'567. 'V tej dobi so številke slovenskega izseljevanja strahovito poskočile. Slovenski okraji so zgubili z izseljevanjem 3M39 duš, torej celih 7'59% in je bilo torej izseljevanje iz Južne Štajerske še hujše, nego iz Kranjske. In kakor na Kranjskem, se tudi na Štajarskem razmere v pravkar mini • lem desetletju niso spremenili*. Prirastek slovenskih okrajev je sicer nekoliko viš!», kakor oni koncem minulega stoletja, o Je vedno še zelo nizek, ker znaša le 3*15%. Sočasno se je izboljšal prirastek pa tudi v nemških okrajih, kjer znaša 7'697, tako da je vedno za dva in pol krat boljši, kakor oni v slovenskem delu zemlje. Iz tega maramo sklepati, da se tudi na Štajarskem izseljevanje ni zmanjšalo, marveč da se je vsled prirodne fluktuacije povečalo. Natančne podatke bomo imeli, kadar bo objavljen definitivni končni izid. . Se hujše izgube trpe koroški Slovenci. V sodnih okrajih s slovensko veČino je f prebivalstvo v i. 1890--900 celo - - padlo, In sicer v zelo veliki meri, za celih 3*66° '„, V nemških okrajih pa ie priraslo za 3*32%. 5 Tu je torej najti enega izmed vzrokov ta- ko silnega upadanja Slovencev, ki se je naenkrat pojavilo v rezultatih minulega, ljudskega Štetja (poleg germanizacije, vsaj na papirju). Sedaj prebivalstvo v slovenskih okrajih sicer ni padlo, temveč je priraslo za b85 duš, t. j. za 0'87% prebivalstvo okrajev z nemško večino pa se Je pomnožilo za 9,25,//. Tako moremo prerokovati z matematično gotovostjo, do bo končni izid preteklega ljudskega štetju v rubriki »občevalni Jezik« za Slovence zopet zelo slab lir da ibo njihovo povprečno število znova padlo. O jakosti izseljevanju iz koroškega slovenskega ozemlja si moremo napraviti jasno sliko, Če pomislimo, da se je iz velikovškega glavarstvo, ki je edino po večini slovensko, izselilo v l, 1890-900 uri57 prebivalstva! Nekoliko prijaznejše, nego v teh deželah, so bile razmere v slovenskem Primorju, čeravno so tudi tu izgube vsled izseljevanja velikanske. V slovenskih ok-krajih Oorlško-Oradlšfiatmke le znašal prirastek prebivalstva v I. l«80 —90 3W'f. v sledečem desetletju ;VS9%, torej več, kakor na Kranjskem ali Stnjar-skem. Nasprotno pa znaša prirastek v Italijanskih okrajih v istih dveh dobah 5'U% in 873'. „, ter se je zato odstotni del Itn« liianov dvignil od 35W na 35787" 1» slednjič na 36%. V prvem desetletju 20. stoletja je nastalo sicer znatno izboljšanje. Slovenski okraji so prirasli za 6'63%, toda sočasno je priraslo prebivalstvo italijanskih okrajev za 20*277 (polit, okraj Tržič [Monfalcone] je vzrasel za 25'10% in sedaj celo za 36,03%0, tako da se je odstotna razlika med slovenskim*«! italijanskim ozemljem v škodo Slovencev še bolj povečala. Octovo je, da trpe sl&venski okraji še vedno pod silnim izseljevanjem. Saj so tri slovenska glavarstva izgubila v 1. 1890—900,z Izseljevanjem 8026 duš, t. j. celih 67! V Istri imajo Slovenci večino v dveh sodnih okrajih. Njun razvoj je periodičen, kakor v Oorici, vendar nekoliko boljši. V I. 1890-900 so prirasli za 3'9l7, v poslednjem, ravno minulem desetletju pa zu 9,240;„, tako da se v tem kotu slovenske Maksim Gorkt. FOMA GORDJEJEV. Roman. (DaU«.) Starec je bil ogorčen; v njegovem glasu je zvenela ieza. srd, da. celo solze. Foma ga še ni bil videl tacega to zato je molčal nehote ter se zagledal vanf. o Pokvarila te bede! O gospod!... O ti vlačuga. babilonska...« . . Hitro so mežikale Majakinove oči, ustnice so se mu tresle m s surovimi, -ctnrškimi besedami strastno in z zlobnim piskom je začel govoriti o Medinski. Foma je čutil, da govori starec resnico. Dihal je težko in obiutii v grlu suih^to in nekaj grenkega v ustih. Dovolj, očka. dovolj*... ie prosil tiho in izmučen ter se obrnil proč od Majakma. Ah. treba bode. da se skoro oženiš!* je vzkliknil s*aree razburjen. Za kriščevo voljo, ne govorite!« !e rekel Foma brezglasno. Maj?kin je pogledal krščencu v obraz in umolknil. Fcrnin ol & se je zdel daiiši m bledežši. na polodpTtHi ustnicah in v hrepenečem pogledu je bilo mnogo težkega, b'iakega začudenja... Na desni in levi strani ceste so kžata polja, ki so bila pokrita še s konci svoje zimske °bleke. Na črnih mestih, kjer ni bilo več snega, so skakale nemirne kavke semtertje. Pod bruni je brizgala voda in "ttazan sneg je letel izpod konjskih kopit »Kako neumen je človek tv svoji mladosti!« je tiho vzkliknil Majakin. Foma ga ni pogledal. »Pred -njem stoji štor, on pa vidi živalski gobec .. tako straši sam sobe... Oh, oh!« »Govorite naravnost,« je rekel Foma mračno. »Kaj naj tu govorim? Stvar je jasna: Dekleta so smetana, žene so mleko: žene so blizo. a dekleta so daleč... pojdi torej k Sonjki, če že ne moreš drugače in ji povej naravnost... takšna je stvar, ji reci... Norček! Ako je grešnica. jo dosežeš tem'lažje... Zakaj se tako hudo držiš? Zakaj se kujaš?« >,Vi tega ne umete,« je dejal Foma kratko. »Česa da ne urnem? Vse razumem!« »Srce... človek ima srce« ... in mladenič je vzdihnil. fVlajakin je zamižal z očmi in dejal: »To se pravi, da nima razuma.« Šesto poglavje. Poln hrepeneče in maščevalne jeze, je prišel Foma v mesto. V njem je plamtela strastna želja, da bi razžalil Medinsko, da bi jo zasmehoval. S stisnjenimi zobmi in držeč roki v žepHi," je hcdil nekaj ur po praznili sobah svoje hiše, mračno gubančil obrvi in bočil prsi naprej. Teptal je enakomerno in težko z nogami ob tla, kakor da kuje svoj srd. »Podlica... delala se je angelja!« Pelageja je,vstala v njegovem spominu, kakor bi bila živa in škodoželjno in bridko si je šepetal: »Ta je propalica in vendar bolijša... (Ni se lutnilaj... Podarila je takoj dušo m telo... a ta i: a .pač takšno srce, kakoršne so njene grudi... belo in trdo.. .< Včasih mu je govorila rada s plahim glasom: »Morebiti je vr' to o nji zlagano...« A spomnil se je strastne gotovosti in sije kumovih besed in ta misel je zopet izginila. Še trdnejše, je stisnil zobe in izbočil grudi še bolj. Zle misli so tnrn silile .v srce, kakor skalice in ostra bol ga je prešinjala... Ko je pokrival Majakin Medinsko z blatom, jo je napravil Fomi dostopnejšo in ta je to kmalu razumel. Pomladna kupčija mu je vzela par dni in Fomina razburkana čustva so se kmalu pomirila. Žalost nad izgubo človeka je obtopila srd nad žensko in misel na dostopnost ženske je okrepila njeno privlačno moč. Jn ne da bi sam zapazil, je razumel vse in sklenil, da pojde k S&fji Pavlovni in ji poreče naravnost in prosto, kaij da .Jhoče od. nje — to je bilo vse! Čutil je celo, da se raduje ;cga sklepa in smelo se je napravil k Medinski, razmišljaje po poti 'le o tem; kako bi ji mogel povedati to,, kar je hotel,.kolikor mogoče dobro in spretno. Družina Medinske je bila že navajena nje.govih. po-setov in ftršina mu je dejala na njegovo vprašanje, Če je milostna doma: »Prosim, kar v salon-stopite. Sami so tam...« Prestrašil se je nekoliko; a ko je zagledal v zrcalu svojo krepko postavo, katere se je tesno oklepala suknja in svoj zagoreli obraz, obrobljen z mahovlto črno bradico, z velikimi črnimi očmUn pokrit z resnobo, je dvignil rame in šel gotovih stopinj naprej po dvorani. (Dalje prili.) Dr. Anton Bohač: Slraci h ijtt Sli i m zemlje rajajo razmere prebivalstva še S Vfeetetf-aa, negtede na sodne okraje^] morenfc preračun^ |frt^i»"** sWv*tti' skeni bzeinjfu* t j. v okraj3i s^slpvensko večino, sedat na^S^/* proti 1*86% / devetdesetih letih mmtdega. stoletja. Nastalo je torej majhno kboljšanfe, toda prirastek > prebivalstva m ozemljil slovenskega : naroda le se vedno tako malen-kosteiv •"*,'¦¦; Uspdtom na Dunaju in V 'vseh vebjih avstrijskih meštki so sledili veliki uspehi i t»a koncerta v Londonom ostali itngteš-P kL Sznved londonskih ..Bstot ž je;:: pisala j »PaH; Ata Gazette«? *Ka$&n 'Jej- brez dvoma umetnik nenavadne nadarjenosti in ¦ 1 čudovita glasbenih'^znldžnosl^J. INJegdv •glasbeni posiuh>je Fabsoltttno p^pofe&, rai- -¦potega z: »bogatim zlatim tonomj: zato združuje V obvladanju svojega lota. plemenitost z mogoetiosljo?-tako, kakor sli* v širno to le pri umehiikih prve vršič. Ra-^ zuntRga je Kocianova posebna -prednost \ njegot fthV imenovali bi ga nefcžfer Faz-' , #wrjeSost v čutenju; ki s^je naiHbše pok Jtf zalo y Kret&erjevi sonati T^# šele v ^Ernstovem koncertu fis-moF natni^e bito .:;njo^o6e oceniti v polni meri !t*jfl|&R> teti-" in Tiatan'enost,% fSS^SS^^lA^L na hitrost ptičjega letaj.^ralfef: tak^s%ar-iHjstjo, kakor bi Jastreb mf svt)j& perutih planil z višave z neanjrtljiv^iganios^o, i*e efe bf se pri tera niti n^«*i^^o*WI* od umemiškega jedra glasbene ibssS- Res krasno nan^je^razvoal s^voju ^eseBtfafljiv-o mogstersko^^etaost, In sieser/te^» spr«*? nost, ki je"|«^etijala norio^f ve€, nefio prazna bahaška virtuozaiost SISali ssso mnogo praviti p nav^du^er^B,*i ga ie m-zval KccMn iK^3tontine»tn, in priziutnii*, da nismo niti n#nanje razočarani.« »Sta^ praw|. »Ko«iae ima ieiN>n«ey nafeo tehniko.^ V "Ostalem feg?^dl*ga s &; nejšint tonom ka%r K«&eiaif4 Tadi dra© listi prerokujejo iK^ciant« ve^jff umetniška) bodočnost kakor iCubeliteu. V začetku leta 1902 ie bival Kocian na francoski Rivieri. *jer ic priminl koncerte v Monte CarJ* in Ni^zi. Bivanie na Rivieri mu je odprlo pot 4o na| višiHi in najizbranejšii druŽabnMi krogov, ko|«i Hubljenec je postal in ki so V* naravflost obsipavali z najrazltenefšimj ^©Nii svfie naklonjenosti. Med drugim je Prinesel Kocian iz Riviere prekrasne tlaelianske gosli iz leta 1737, ki mnjrtijfc darovala grofica de Robiglio. V letih 1902—3 jer uast»pjl KociSn toumče pa ZdruženHi f Ir^tvah sever«L Amerike in si je odnesel s 60 koncertov v New-Jorku, Chicagu i. «ir. Javora«; svoie umetnosti. Ameriški listi so> feili-polni. navdušenja za mladega, takrat Komat 19 letnega umetnika. Ko se jr vrnil te A merike Je Koncfcr-tiral zopet po Avstro-Otfr&ki -^.-bil le tedaj tudi v Gorici -^-„ Rasiji in Italiji- 'Leta 1904 smo ga videli drugič v Ooticu l^er se je ustavil na svojeira tckiirnejii po Primorskem. Hrvaškern, Osrs-lcem, Poljskem, Nemčiji, Rusiji, Kavkaz* In v Tftlisu, kjer je bil povsod predmetom velikanskih ovacij. Zagrebški »Obzor« Je sii-Nat utrs prvega Kocianovega nastopa tako le: >Stoji na odru z lahkim sfnehljai&m va \\ca% kakor bi hotel reci: eden, *Jv;%, trt in ¦ ¦ moji bodete. In res, enkrat, dvakrat, trikrat ic potegnil lok m v dvorarmi jer bilo, kot bi |n očaral. Vse je utihnilo, — da se U slišalo lastno dihanje in vse je* napete poslnjalo bož^e rajske melodije. fCocian .so-jprSfteva umetnikom, ki ne polnijo glavne vaW sti na brilantno . tehniko ali vratolomne skoke. On, kot popoleii un^etr»fk, _ podvrže svojo četudi neprekosljlivo tehniko glo-bjoki umetnosti.« ¦' ,, (ICdnec.) DOPISA iz bonskega ofcroja, S Srpenice. — Na&i »Jjčbnski možje niso tako grdi, kakor Jijm je jiaslifeai dopisnik z Bovškega v št. j 2 cenjenes »Soče«. Pri oddaji gradbe vodovoda ie namreč imela glavno besedo eter. vlada. Dovoliv-ši precejšnjo podporo si je pridržala pra- | vico oddaje in nadzorstva pri delu. Dala je starešinstvu na fetes-o sa)no^poniMl-nUta; Dunajcana i* Tržačaoa, ostale ^e zavrnila. Starešinstvo 5te ie seveda' "izreklo za bližnjega Tržačana, ki %t* v službi tudi več Slovencev. •. Cesta TriK>vo-Srpewlc*, — Leta 1905. je bil končan prvi del novet državne ceste Kobarid-Trnovo in bi s*e moralo madalje-vati naslednjega leta i dragim delom Tr-novo-Snpenica. Ker, so se pa^Trnovčani prothrHi vie aačftani c4sti, ^5 \e vršHo posredovanje pri. mijnisNerstvu^d^ bi se ta cesta preložila skozi vas Trnovo. Izveden* | ci ter državni inženirji sti stvar V ifcva razmotrivali m. prišlr &r t^klluika, $3 ceste Hi inogoče preložiti. Zmo 5e fcodeivr-, šila v prvi polovici iet»riifcrja f..-1.' razlastitev dotienib-zemljišč. ^Ca§ Je vendar pričeti z delom tako prepo^trebne ceste. Imamo za enkrat šest avtora!Ofc»iir.5h v-oženj -rsn dan« po tako strm3» klancii in stiosamo biti hvaležni spretnfe* ..šcaierito,M-&.nesreč. Tpraj ven z delom, JQ*sti. ^risadetLhi,. Ir ajdoiisl^ai ctariiai; : Tatvina V šofcklsorti vDoj, a«Jtk:i, '—V Dofen.ii Braniti sea iteznaiti tatovi v noči 30.-^1. ;jai*uariat-1. priSli v stisko sobor odnesli tlakomir- neial ¦ plabrn iz šolske omare, voditeijut Rosli* -H so|bfie vredne 30 kroiii ter: veSf^bjjig: pomaaali š črnilom. Ttekomer-iijiac škatlica zbito z žebljf? Ooslf imajo na vratu vtisnjeno tvrdko A. dsmanek, Sc*6nbaoh b. Eger — Češko, na desni strani so nekoliko pp-čene, trge vifak? so rnjavi, ede» pa^ej; kobilica Ca je med strunami globoko izrezana. - --¦¦¦', Dra3w sv. Cirila is Metoda. Y«LQ pcedlpHSttf čas naj bi porabie C SL. podružnice, da prirede občne zbore' z douaa^mi veselicami. Nekatere podružnice so se /e spomnile in priredile lepe veseBcfe tako Škofljica, Štepanja vas, Sta-, niel mŠ\\ Križ na goriškem, obe celjski podružnici, obe postojnski itd,, Porabimo vesele ia žalostne prilike v svojo narodno obrzrribol Ciri-Met. podmžuca Dutovlje 1« okolica priredi veliko vesdfco v Koprivi v dvorani gostilne Zega dne 11. februarja s-sodelovanjem tamb. zbora 'Kraška Vila iz Sežane,, Na dhievnem redu petje, dekja-maeija, igrokazi šaljivega in resnega značaja in ples. "ker je to pt va prireditev naše .pedrnžnice pričakuje »e obile udeležbe od blizu in daleč. 1 Predpust 1912! i iVn« B«fffee (mmrmMm} 4mhm ee|»| »pve*Mfc m trnke? tvvt, fv*tmž!«t j [ Lk«os»fa ta p«t»a. j VtjH>hl %)f(>vlie»i; RHifJPif'^ &nSfr».. t» b>»'tri «th'». j 1 V«fffc*.iafag»: jim«. V^jur. peifj*. »J«>i»- i^itiM. | i tja^j. MHte, fk*g«t »i/^ia ttti. j P.....«t»i. ¦— ¦¦¦ n ....... ¦........' ¦'mu'.......1 Domače vesti. ' Danes podajano vetevažno statistiko Slovencev po podatki« zadnjega ljudske-m ^etja, «• kar onozaiiamo ^ čhatelje. »evilke daio ifto aaiogo ansIHi m kažejo, kam nas vodi ved»o fesefjevanje, ki je po* ttHo tesm* nevarnost Darovi za ^DijaJko kasMo«. Vsled sklepa starešinstva je poslalo županstv, v Mirnu 60 K.Na račun mesečntne je pri- itanm k. Imenovanje. — Sodni oiicijam Josip Tusulin je imenovan za sodnega kance-lista pri okrajni sodniji v Cerknem. Pevkam ha pevcem »Pevskega fe» glasbenega društva«, — Prihodnja skupna vaja za Kocjanov koncert se vrši v pon-deljek ob. navadni uri v društvenih prostorih. Vabijo se pevke in pevci, ^la se vaje polncštevijho »deleže z oztrom na kratko debo, ki nas še loči od nastopa. Smrtna kosa. — Danes dopoludne ob H. uri je preminula v Gorici gospa Marija fras. soproga gospoda šolskega svetnika • Ant. Frasa. Pogreb bo v ponedeljek 5. t. m. ob 2. pop. izpred hiše žalosti na Travnika št. 3. Žatujočermi g. soprogu naše so-žalj«! Slovenkam! Žensko gibanje je postalo dandanes eminenten činitelj v modernem socijameni gospodarskem ni političnem življenju. In ixxdi naša slovenska žena ne more le oddaleč gledati tega mogoč-. nega valovanja in gibanja. Če noče zao-stati, tedaj mora aktivno poseči vmes. Če se pa .na| slovenska žene udeležujejo tega gibanja, tedaj morajo imeti vez, ki jih bo spajala med seboj, obenem pa seznanjala z gibanjem zunaj. V to svriho naj služi, slovenska Žena«, list, brez katerega vensko Ženo* L* dem z vsemi močmi » to, da se lisi razširi kolikor mogoče. List stane za celo leto & kron, za učiteljice in dijakinje 6 kron, za izvenavstrijske dežele 10 kron. Uredništvo in uprav^ižtvo le v Spodnji Šiški št ?08. \ .,-" • ¦ . , Državne podpore za Istro. — Kakor smo že naznanili, so dane za Istro, lepe > državne podpore. Prvotno je bilp.naka-f zano 150.000 K za občine Koper, Izola, Piran, Pomjan, Marezige; potem je »bil nakazan dragi znesek 230.0C0 K; dobile so občine Dekani 45jD0C K, Dolina 40.000 K, Ocizla 32.000 K, Roc 35.000 "K, Buzet . 78j000 K; v okolico Pirana je nakazana -20.000 K, za Jeišane, Podgrad in Materijo :30.000 K, za Krk 25.000K; za poreški okraj je nakazano 50.000 K. Lepo se čitajo te ŠteviJke. Po Istri m po Furlaniji je razdelila država izdatne podpore — samo o podporah za slovenski del Gorisko-Gradiščaiiske ni čuti nobene besede!! Izjava. — Ni prijetno odklanjati insi-nuacije, ki izvirajo iz brezvestnosti in nlz-kotnosti. Moje predavanje s 7. decembra 1911 je is. skero dva, meseca povod raz-motri vanju ljudem, ki niso bili med poslušalci, pa se tudi niso potrudili, da bi se količkaj točno informirali o vsebini predavanja. Njih razmotrivanja torej ne morem imenovati kritiko, nego le zlovoljno napadanje. Svoj čas je že nekdo iz poslušalstvu resnici na 'jubo poudaril v »Soči*, da predavatelj ni omenil niti z eno besedo ne duhovstva, ne cerkve, ne vere, ne boga — in je s t?m zavrnil prve napade. Na to so se obrnili napadi na drug.) stran in iščejo konflikt s tem, da spravljajo predavanje z dovolj jasnim namiga-vanjem v stik s prof. E. Haecklom, &i je v cerkvenih krogih kar najbolje obsovra-žeua, paniževana in zaničevana oseba. Ti napadi imajo očitno namrai, odsev te sovražnosti, poniževanja in znničevasija obrniti na meje piedavanje in javnost spravit/ v zmoto o predavanju m predavatelju. V tem s ttislu se ima pač umeti tudi podlistek v *Qorici* s 27. jan„ ki pod napisom: povoda za to. S to izjavo smatram, da je izpodmak-njena tudi napadom zadnjih tednov dejanska podlaga. Prof. Ferd, Seidi. 104000 K zgnbe hna kianjska dežela pri užitninskem zakupu. Kranjski finančni minister Lainre in drugi so preskrbeli, da je kranjska dežela vzeta sama v zakup celo užitnino. Takrat so rekli: če vzamemo užitninski zakup sami v roke, bo neslo to deželi ua leto čistih 100.000 K. Sedaj pa je iz računov dež. odbora razvidno; dn kranjska dežela nima čtem 100.000 K dobička, marveč 106.000 K izgube! — Naj bi prtom make razmišljali klerikalni naši prvaki, ki tako silijo v podeželenje užit-ninskega zakupa! Planinski ples goriške podružnice, ki se je vršil v četrtek v Trgovskem domu. je znova dokazal svojo izredno popularnost Ker je za prihodnjo številko obljubljen obširen popis tega vegera, omenimo za danes samo izid glasovanja za obe darili. Največ glasov za narodno nošo je dobila gdč. Cirila Medvedova (78), na drugem mestu je bila gospa dr. Pretnarjeva in na tretjem gospa dr. Ozvaldova. Za ptaninsko nošo so se kosali g. Andrej Podgoruik (28 glasov), na prvem mestu. g. Ivančič na .drugem in g. Klavora na tretjem mestu. Planinsko darilo ie bil cepin z nahrbtnikom, narodno darilo pa dva sankača v statuetah. Volhev župana v Sovodnjah. — Za župana v Sovodnjah je izvoljen prejšnji župan g. Fr. Tomšič. Za podžupane so izvoljeni 4. Tomšičevi somišljeniki. — Klerikalce strašno jezi*, da niso ugrabili So-L vodenjske opčine, ampak da je ostala v naprednih rokalC Zato pa .se je tudi/ »Pri-\ srrtoienec*. že zagnal v g. župana tin na-predne starešine. Pa naj se reva le zaganja; kdo se meni za tako-le bevskanje! tfov statut genskega mesta. — Y šte-rjiki 8. smo povedali, kako nočejo naši L,ažistratpvci spremeniti statut goriške-La mestaTDoloelfi so 4 razrede: v prvem L€ zdtfeva plačilo 200 K direktnega dav-Ea^v^RSeni 50 K: v tretjem 20 K-V četrtem volijo vsi volite! moškega spola ne tlede na glasove, katere imajo v kakem >rejšnjih razredov. Za prva dva razreda ;0 določili za vo}hLirirš®Fi^'-y^^^* losti« .".. tako »Novi Čas«^m kdOobi-. skuje v Gorici pridno predstave v kinematografih,? Vrli ljudski poslanci: Kos-.* [mac;, Martfreda, Zlobec, Marmičj Reklf so, ¦ :da.je bilo prav »fejst«.,Joj,- joj, joj! Kako pohujšanje. Kaj bo? »Novi čas« najele db-bro strese za ušesa vse štiri! Kakgn zglede dajejo!! »Bog je pokazal, da je praznik* i^^MlSU. včeraj neki kmet v oko- 'i »Uradniki ^volijo v" dragem razre^u^.Ca^tm^iei^B7:^še^ogovarjalT"© odpraTTi praz-[občani v prvem. Imenitna je določba, da ofijo v četrtem razreiu tudi vsi volilci |i2. prvih treh razredov; Pluralen princip. [prvi trije razredi volijo po 9 starešin, če-;trtl razred pa le'5V tako je zagotovljena absolutna večina 18:14 že v prvem in drugem razredu. iDolgo časa so premišljevali, slednjič so predložili deželnemu odboru nazadnjaški načrt, ki viša cenzus ter ftoče grdo opcfiariti prave votitee IV, raz-? reda. Z. »meščanstvom* si tudi hočejo pomagati; ne, tako pač, da bi gotovo zmagali v vseh 4, razredih in bi ostala Slovencem zaprta pot v mestno starešinstvo. Načrt tega monsthiifrštatuta je predložen deželnemu odboru. Priti pa mora v deželni zbor in ta sprejme ali zavrže ta!: I?p Itatut za Gorico. Če se izroči statut sedaj deželnemu zboru, pride na dnevrti red ene prihodnjih sej, potem pač v odsek iti vi odseka zopet na dnevni red. Mislimo namreč, da Gregorčič vendar ne mere pripustiti, da bi se sprejel v deželnem zboru tak monstrum-štatut kar tako pa tisti lepi navadi, po kateri so tule spre«-.. jete tekom let že važne reči! Deželni zbor pa bo imel le še par sej, zato ni misliti, da bi prišel novi statut za Gorico v razpravo že v tekočem držeJnozborskem zasedanju. Pa se tudi laški liberalci na! brže rte bodo dosti pehali za nov statut«. kr se p:) starem prav dobro počutijo in leči na dlani, da tekega-le Statuta deželni zbor ne more sprejeti, in če bi ga sprejel, vendar ne more dobiti sankcije, ker je že preutumno sestavljen \\\ bije tudi v obraz driavirim osnovnim Aiik'.mv,m, Saj odrekaj') vlito« pravico v prvem razredu Hudem, ki bi plačevali najvišje davke v m? tu pa bi ne bili meščani, ter da jtn pehaj:, def v tretji razred.pc I meščane kljub jasnim tostvaroim zakonskim določbam. Bndo morali napraviti magislrafovci že r-ojši in pametnejši statut. Po takem, fca- kor so ga predložili sedaj, se ne bo v Gorici nikoli volilo! Cena kavi v kavarnah v Gorici; se površa tako, da bo stala Črna kava, kjer je bila cfcsedaj po 20 v, 24; kjer je bHa po 16 odslej 20 v. Defmitivno sklene povKelc ahvezne za vse kavarne konsorcij kavar- narfev v -najkrajšem času: V deželno komisijo za obrisi davek m Wi imenovan kot namestnik I. Maras. ampak g. Danijel Maraž iz Pol. Vrtojbe. To v popravo vesti v prejšnji številki. Svetnico smo obhajali na Goriškem tofr praznik. Tako je bilo, kakor smo na- Pcvedali v četrtek: nihče v deželi se ni mm\\ ne za papeževo cdredbo ne za nad- Skcfovo. naznanilo te odredbe, tla naj: bo Sv&nica havaden delavnik — cela dežela je praznovala. Še celo pobožnjaki okoli »Novega Časa* so imeli »fešto«. Povsodi pa so govorili o odpravi praznikov in ne preveč prijavne besede so letele na naslov papeža in nadškofa; pa ni treba misliti, da so zabavljali le »liberalci«, o ne, ampak klerikalci so prav presneto preklinjali m se prtdušalr, kako je to mogoče, da fcer-kev odpravi ta praznik. Cela dežela se je *Piia odpravi praznika Svečnice ter pokazala veliko nepokorščino nasproti sa» »nema papežu in proti nadškofu. Ali bo roorda izobčena radi tega tako pomembnega upora iz svete katoliške cerkve Gdriš- ko-Gradrščanska?! — Ugibali so tudi totdie, kako to, da se je nadškof tako hitro Pobrigat za odpravo praznikov — v brigr *a odpravo tiste proklete zveze duhoVni« fta Gregorčiča z laškimi liberalci, ki je PHzadjala deželi že toliko gorja in rodila veKko pohujšanje, Te pa tako pocasenlt Kinematograf In ttašl vtft poslanci — »Novi Čas*'krsči kot 2norei na Kinematografe. Strašno poiaijševanje je v kinematografih. Jalovi č&s« pravi: »predstave v'2bi|jaj«s-v človeka vse žalske strasti, knrofoč«o©t, po!ti»ost, dražilo Svce ter morijo vse dobre čote, To velja tudi o kinematografih v Oorici« ... -vsak posten Slove* se ogjblje kinematografskih PfeoV stav, kakor se ogiblje propaIBt ljudi« hr *Klnemat:grafi so postali ogni&Če prooa- nikov. »Pa pojdite delat, če morete«. 'Lilo je celi dan.iKaj Škof in papež, Bog je napravil-praznik! Tako pravijo kmetje!! Pa škof? ""* Ž državnega kolodvora. — Pišejo nam: Dne 31. jan. je policija- zaprla na državnem kolodvoru na novo upeljano razpredajo knjig in časopisov; lastnica te piodaje je gospa Smeu-sr, ki ima že razprodajo ria južnem kolodvoru; po nasvetu nekaterih, se je hotela še na v-dr& kol.'naseliti in odvzeti razprodajo časopisov 'tamkajšnji prodajalki-tobaka, Wieser, ko je bil tam poleg pričujoč, je* vkazai omaro za shranjevanje tobaka na peronu odstraniti in na isto mesto postaviti Srnelzer-jtvo skrinjo, vprašal pa ni. ie li ima dovoljenje za prodajo »li ne. Marsikateremu kupovaleu časopisov se je čudno dozdevalo, zakaj da sti dve prodajalni upeljani, Ho& H mogoče Wieser zopet kakšno pre-membo'tam"napraviti, da pripomore §e eni nemški osebi do kruha na slovenskih t!rh, je li mogoče, da namerava direkcija drž. ie!' še od ene osebe najemnino pobirati. Nekaj se plete pod nemško rok.o, a kaj pride na dan, se bo videlo. Po mnenju marsikaterega to ni prav, da se že obstoječi prodajalni časopisov konkurenca dela in še posebno, da gre na roko tudi direkcija ali Wiescr. Brez Wieserjcve vednosti se to gotovo ne irodi, ker ga že prznatna iz raznrli prejšnjih slučajev. Vabita 74i čitalnični ples v Solkanu so razposlana. Kdor se želi udeležiti plesu, pa slučajno ni dobit vabila, na) se potrudi do g. blagajnika Mozetiča. Tistim, katerim tiče* • ¦ Zopet nam prhajajo prošnje za reklamo takih in ta* kili prireditev, za katere nabavijo prire-ievalci tiskovine v tiskarnah teven der žete. Zaslužek ven. reklama naj se dela toma. in Še morda v velikem obsegu l; Povedali smo že lani in povemo letos zopet, da se na take pošiljatve ne bomo več ozirali in takih vabil ne bomo več prl-občevali. Še za one, ki naročajo vse v domači tiskarni, cesto ni zadosti prostora na razpolago. Da tajnik: Ant. Šibelja št. 30; blagajnik: Jos. Švara 14; odborniki: Ant. FurJmšt. 22, Kr. Band0| št. 29. Avg, Svaril št; 19,- Fr. Ščuka M. U6; pregU rač.; jvian Ščuka št. 49, Fr, Grbec$t,41, Sklenilo seje enoglasno naročiti se na sledeče časopise: »Sočo«, »Zarjo« in »Edinost«; neki ud pa bode dar&val »Slov. Narod«.Sklenik) se je enoglasno odstraniti »Prim. List«, ker po njega vsebini ni vreden, da je društvo še nadalje naročeno. Vsekakor napredek društva, ker bo imelo tri (dnevnike, to naj zadostuje v odgovor sovražnikom društva. Iz blagajniškega poročila razvidimo, da poseduje društvo v tako malem času okrog 1,30 K. aktivnega premoženja. Čim več napadov, tem večji napredek. Ponosni sro na tako društvo! Kakor se sliši, priredi Jruštvo spomladi veselico. Šmarle. Bralno in pevsko društvo SkolJ priredi na pustno nedeljo lepo veselico s petjem, deklamacijo, igro in plesom. Pel bo lepe pesmi pomnoženi in od g. vod. R, Orla dobro izvežbani pevski zbor dr. SkolJ. Med veselico in pri plesu svira Sokolska godba i/. Prvačinc. Ker nI v vp.st Šmarje tako primernega prostora, se vrši veselica v 20 minut oddaljeni vasi Svino na lepem novem skednju k. Jožefa Blagonja. Preskrbljeno bo tudi %u telesno okrepčavo in drugo zabavo. »' ->Kdor hoče prebiti lep pustni večer, naj pohiti 18. svečana na Svino. cdstrartitvi kraljk ter proglašenju republiške. Kralj Nikola, fe je sedaj ina potu v iRu- ,^a so rteresmčne vs^j vesti o republikan^ skerti;gibanju;terone^adovoljtiosti častni-, kov. VV.'. -"""'' , ' A^ ¦¦'' .. • ¦-¦_.¦ -. ',-"¦ .v_ Dosedanji; troš^. Prvih 5,mesecev vojne bo. stalo Italijo 135 milijonov! To je računanj od začetka vojne do koma. februarija t.\ Velikanski troški! Ali Italija razglaša, t^/\>ani>oc^ruyv5uiAm^ 2 %j&wn#ytow Mali oglas!. ftjMKjfe ffiftalMtt tt»ft 6« Vi *. 11» {• l|!tt rtiefftgii m nLna ia vsaka ftcstit S ris. ¦aJfrtjms«JJe iisertraaje sa tefoKt tertrtolkt Eafflt-9f*BS«BjBh trgorcer in obrtnikov vOvrisf, a. Mfcu "-------------— -*"------------*— l as d«&H *tvin Oorf§ko»0radif Laask<», V Goric!, Korruinu, Grmlišfu, Komami* AjeJii, Cantpolongo, K nkah, Trztčts, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolmina, analtt, Čedada, Vidmu, »almi, forvinjaao, Ogleju itd. se dobiva t lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Elgel-IOT ttBal#JimiB potrJKnik priznanj oil mziiib zdtnvnikuv U v •.» \a |inv2iuikov. kateri jamčijo ¦/& dober asj»eh. ioni so j .*• Uhko taoiitni in okusni. Li \\ s./ jh> -.M) v^li 40 vin., doze po 6U vin. Dtj^iva fe> c k-karnah |»rf G. Cristofoletti. <\ kr. dvorni d.jbavit^lj. :,. i;|iubi>"K. C. H. Pontoni, Knpgiero Kiiraer A. de »Tfji i-jIL v mirviilnici A. Muzoli, v irtamah: Jurij -Hns v Vipavi. L. Kurscheu. v Ajolu ta Maks Kozo- .r v AjfbvŽCini. ^Ljubljanske kreditne banke* G se bavi z vsemi v banino stroko spadajoSmi posli. Vloge na knjižice obstoji ob 4'L°|e, mi* i tekečen računu po dogovore, j^^i«™ic«K«,oo(MK».-- Ceirlrala o Linlsl jaoL - s^md «.u»d k m.m. - -----:------- PODRUŽNICE i Celje, Celovec Gorica,- Sarajevo, Split, Trst