Poitnina piatana»gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v petek, dne 1. novembra 1929 St. 250 2. izdaja st.2 om
urtanlšlvo /e v KopUar/evi ulici ši. U 111 «okuplsi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o * Uredništva lelelon št. 20.10, upravnlšlva SI. 2328
Informativen list za slovenski narod
Uprava It! vKopltar/evi 111.61.0 - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.050 ln 10.349 xa Inserale, Saralevošl.7503, Zagreb št. 39.0U, Praga ln Itunaf št. 24.797
Naročnina
Dnevna izdajo
>• kraljevino Jugoila«l)o mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedei|ska izdaja celoletno v Jugo slavili 120 Din, zn Inozemstvo 140D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov 1 stolp. pelll-vrsla mali oglasi po 1-50 In 2 D. večji oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstic«* po IO Din n Pri veClem g naročilu popusi Izide ob 4 zjulra.) razen pondelJKo in dneva po prazniku
.7. novembra.
Vseh svetili dan in vseh mrtvili dan sta dve besedi, ki ju izgovarjamo skoraj v isti sapi, a izzveneta v naših dušah v tako različnih akordih, da jih more združiti le cerkvena li-turgija v svojem neizmernem bogastvu i-' naj-globjem doživetju. Vsa neskončna nebesa z blaženostjo, ki je oko ni videlo, uho ni slišalo in ki ni prodrla v nobeno človeško srce, — so položena v to besedo. A obenem tudi vsa trpka bolest zemlje, bridkoba slovesa od najdražjih bitij, ter neizbežna usoda smrti, nad katero še ni triumfirala nobena tehnika in noben napredek. V cerkvi rasteta na istem 1 »ožjem vrtu palma večnega življenja, ki se dviga visoko gori v nebo kot znamenje težko pribor-jene zmage nad časnim življenjem — in žalujoča vrba ali temna cipresa, ki se sočutno privija k trpečemu človeku in zvesto straži naše drage grobove. Med vrhovoma obeh pa veje večna melodija krščanstva, ki se v neprestanem ritmu giblje med končnim in neskončnim, umrljivim in nesmrtnim, zemeljskim in nebeškim, človeškim in božjim ... Skratka, dan Vseli svetih in dan vseh mrtvih sta kaj i primeren čas za razmišljanje o vseobsežnili ! globinah krščanstva. , Uporabimo za naš čas I sam^ eno misel.
V	prazniku Vseh svetnikov je vklešena fiva ideja tega, kar teologija označuje pod občestvom svetnikov. V naših dneh narodne razrvanosti, razrednega boja, sovraštva med narodi, naraščajoče sebičnosti ima misel na vseobčestvo svetnikov pravi misijonski pomen. Kajti, oznanjuje nam nauk o eni božji družini, katere otroke naj bi nas družila ista ljubezen v Kristusu. Kar je sv. Pavel, apostol srščanskega univerzalizma tako nedosežno lepo izrazil v svojih pismih, to izpričuje spomin vseh svetili: Kristus pomenja mir med Judi in pagani, ker nas je združil in odstranil raz-družujočo steno sovraštva.« (Eph. 2.) Pred duhovnimi očmi imamo najpopolnejšo združbo, ki si jo more zamisliti človeški um: občestvo svetnikov. To je resničnost, ki presega vso fi-lozofične utopije in vse preroške napovedi. Druži jo ista ljubezen in isto življenje v Bogu. Ona je vzor, po katerem bi se morala izoblikovati človeška družina na zemlji. Ker zemlja je po božji zamisli le predstopnja neskončnega življenja v večnosti. Mi snujemo družino narodov, trudimo se za Panevropo. To gibanje je zdrav odmev naravne ljudske duše, ki hoče, da padejo umetni plotovi med narodi. Ako ideja človečanskega občestva tako počasi in s trudom napreduje, ako se vsak hip krha in je često kakor plaho utripajoča lučka, je to zaradi tega, ker ji manjka tistega duha, ki združuje v najidealnejšo tvorbo občestva svetnikov. Manjka ji duha ljubezni. Čim več pa bo med narodi Kristusovega duha odpuščanja in ljubezni, tem lažje se bodo sporazumevali med seboj in potem bodo mnoge umetne meje, ki
dele narode, padale same po sebi.
*
Vernih duš dan je preizkušnja in duhovni sad našega občestvenega doživetja krščanstva. Je to dan ljubezni, pomoči in žrtev za naše brate in sestre, ki so že dospeli na cilj, a še niso poveličani. Vsi za vse, to je krščansko geslo tega dne. Naša ljubezen se ne sme ustaviti le pri rodnih bratih in sestrah, ampak naj poišče tudi one, katerih grobovi samevajo zarasli in zapuščeni. Seveda nam pri tem uhajajo misli k vsem tistim našega rodu in krvi, ki so v hekatombali pustili svoja mlada življenja na vseh bojiščih Evrope, da bi iz njihovih žrtev našemu narodu in vsemu človeštvu vzklila lepša bodočnost.
Velika tragedija svetovne vojne tone vedno bolj v pozabljenje. Življenje se razvija svojo pot in dobri zdravnik čas celi rane, o katerih se je zdelo, da bodo zevale vekomaj. Zemlja je pokrila z blagodejnim zelenjem strašno goloto bojišč. A nikdar ne sme našega spomina tako zakriti pozabljenje, da se ne bi več spominjali vzrokov, ki so dovedli človeštvo na rob upropastenja. Glavni vzrok svetovne morije je bil ta, da so narodi pozabili na načela krščanske pravičnosti in ljubezni. Človek, ki neha biti krščanski, tudi neha bili človeški.
V	severni Franciji, blizu Seusa na loretski višini so postavili na najvišji točki krasen mavzolej, drugače pa jo ves hrib eno samo ogromno pokopališče, kjer čaka vstajenja čez stotisoč francoskih in britanskih bojevnikov. Iz visokega stolpa meče velik reflektor dan in noč preko tožile pokrajine dolge pramene. Večna luč jc to, ki jo je hvaležna Francija prižgala spominu svojih najboljših sinov. Spodaj pa so v kamen vklesane besede, ki naj zadone na uho vsaki dobi, ki pričenja roži jati z mečem: Mi, ki ležimo strti v grobovih. Vam kličemo: Liudie. bodite človeški!
Resna kriza na Poljskem
Senzacionalna otvoritev sejma - Častniki zasedli parlament - Prspmve delavstva
Delen sporazum v zadnjem hipu
Varšava, 31 okt. (Tel. »Slov.«) Proračunsko zasedanje sejma, ki sc začenja danes, pomenja očitno krizo vlade v parlamentu, ker hočejo razen opozicionalnih strank levice, skrajne desnice in narodnih manjšin glasovali za nezaupnico vladi tudi srednje stranke, razen ožjega vladne ga bloka Tak sklep sta že sprejeli krščanska socialna demokratska stranka in zmerna kmečka stranka. Tudi nemška frakcija se bo izrekla za nezaupnico Svitalski sam je obolel in je imel Pilsudski 7. njim včeraj dolgo konferenco, katere rezultat pa drže do sedaj v strogi tajnosti. Tudi državni predsednik jc konferiral s sejmskim maršalom. Širijo sc vesti, da sc namerava sejni eventualno odgoditi pred glasovanjem. Če sejm radi tega ne bo sprejel proračuna v določenem roku, ima državni predsednik pravico, uveljaviti proračun z zasilno naredbo Razen predloga za ne zaupnico so vloženi tudi predlogi za obnovitev procesa proti bivšemu finančnemu ministru Cze-lioviču pred državnim sodiščem.
Varšava, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Današnja otvoritvena seja poljskega sejma, ki jo bila določena na 4. uro popoldne, se je zavlekla pri zelo senzacionalnih okolnoslih. Nekoliko časa pred določeno otvoritvijo so se v sprednji dvorani demonsiralivno začeli zbirati poljski častniki, katerih število je narastlo do 100. Kmalu nato je prišel tudi maršal Pilsudski sam, ki pa ni stopil v z.borovalno dvorano, v kateri so se poslanci silno razburjeni zaradi vojaške zasedbe zbirali v gruče. Zastopniki večinskih skupin so prosili sejmskega maršala za intervencijo. Ker je ministrski predsednik že več dni lahko bolan in sobe ne sme zapustiti, je v sejmskem poslopju najvišji član vlade
maršal Pilsudski sam. Sejmski maršal se je zato obrnil direktno na državnega predsednika in ga prosi! za odredbo, da se "lastniki odstranijo iz poslopja, ker sicer ne bo otvoril seje parlamenta. Častniki so svojo prisotnost hoteli prikazati kot brezpomembno, češ, da so hoteli posetiti samo poštni urad v sejmskem poslopju. Nekateri od častnikov pa so opozarjali tudi na pesem v socialističnem »Robotniku«, vodilnem organu opozicije, ki jo je zložil in objavil priznani poljski pesnik Julijan Tinvin, v kateri šo častniki videli provokacijo armade.
Tribune so bile prenapolnjene, prisotni so bili vsi ministri, mnogi diplomati in dru 'i 'Judje javnega življenja, ki so opazovali do^< dke z največjim zanimanjem. Položaj je lak, la vsak trenutek lahko nastane opasna eksplozija. Ob 17.13 je šel Pilsudski v c jremslvu vei ministrov k Daszczinskemu in imel z nj;m kratek razgovor. Pilsudski je konečno v spremstvu več ministrov zapustil parlament potem, ko je brezuspešno pozval Daszczin-skega, da otvori sejo. Ob 6 so se začele širiti vesti, da se iz predmestja Prage bližajo delavske množice, ki hočejo demonstrirati ravno tako, kakor častniki, samo ne v parla. ientu, temveč na trgu pred njim. Častniki so še vedno v sprednji dvorani. Pesimisti se boje spopadov.
Današnji dramatični prizori v sejmu še nize dozoreli do eksplozije, katere so se bali. Državni predsednik Mosciski je potem, ko ga jc Pilsudski informiral o dogodkih, odgovoril ' na pritožbo sejmskega maršala Daszynskega tako, da naj sejmski maršal otvoritveno sejo \ odgodi. Daszynski je na to pristal in odredil
i
Maršal Pilsudski
prihodnjo sejo na ponedeljek. Ko se jc to objavilo, so se sejmske dvorane hitro izpraznile, zadnji pa so zapustili poslopje častniki. Listi so izdali posebne izda"je, s katerimi so preplavili vse ulice. Oblasti so takoj zaplenile I posebno izdajo »Robotnika<. Delavci iz Prage sicer niso prišli pred sejm, takojšnje protiod-redbe ministrskega predsednika dokazujejo, da se oblasti še vedno boje nemirov. Položaj bo ostal vsekakor šc nadalje napet. (Praga je predmestje Varšave.)
v Zagrebu
Šofer Babič ubil dva policijska agenta, hi sta ga hotela aretirati Babic zbežal — Njegov prijatelj Hranilovič ubil enega, drugega
ranil — Hranilovič prijet
Belgrad, 31. oktobra. (AA) Ministrstvo notranjih poslov je izdalo naslednji komunike: Uprava zagrebške policije je poslala, opiraje se na važne podatke, svoja dva agenta Josipa Keca in Josipa Bana v tvornico Siemens pri Zagrebu, da ji privedeta Babiča Ivana, šoferja te tvrdke. Ko sta agenta našla Babiča na dvorišču te tvornice in se legitimirala, je ta brez besede pograbil za revolver in oddal po en strel na vsakega agenta, ki sta bila zadela v prsi. Nato je pobegnil. Agent Josip Kec je svoji rani takoj podlegel, dočim je bil agenl
Josip Ban prepeljan s težko rano v bolnico. Policija je odredila zasledovanje za ubeglim Babičem in poslala, misleč da je pri nekem svojem prijatelju, agenta Mito Tremskega in policijskega stražnika Blaževiča v stanovanje Mate Hraniloviča, mehanika, ki ga pa ni bilo doma. Ko sta ga nato opazila pri vhodu v stanovanje, je le-ta prepoznal policijska organa, hipoma segel v žep ter oddal strel na agenta Tremskega ter ga na mestu ubil. Zatem je ranil stražnika Blaževiča z drugim strelom in pobegnil. Danes je bil Hranilovič prijet in zaprt.
črne zadeve
Izdava škofa Ahšamoviča dopisniku „Slovenca"
Belgrad, 31. okt. (Tel. Slov.«) V Belgradu se jo mudil te dni djakovski škof dr. Ak-šair.ovič. V razgovoru z Vašim dopisnikom je škof dr. AUšamovič poudarjal, da je prišel v Belgrad v raznih cerkveno političnih vprašanjih. Zglasil se je v ministrstvu za kmetijstvo, kjer je konferiral z g. ministrom o zadevi kompleksa zemlje, ki sloji pod agrarno reformo, ter je navajal vse nepravilnosti, ki so se zgodile pri izvedbi agrarne reforme. Minister mu je obljubil, da bo ves kompleks agrarne reforme, ki se trenutno proučava, tudi v tej smeri pregleda! in bo storjene nepravilnosti odpravil, škodo pa povrnil.
Nadalje je škof naglašal, da se je mudil dalj časa v minislrslvu za prosveto, kjer je izročil več spomenic in jih obrazložil minislru ushneno. Gre za katehete na srednjih šolah, dalje za priznanje pravice javnosti privalnini
gimnazijam, za vzdrževanje bogoslovnih profesorjev, dalje pa za najaktualnejšo točko, to je za vprašanie katoliških društev na srednjih šoinh. Tudi od ministrstva za prosveto je dobil škof zagotovilo, da se bo ministrstvo pri izdelavi pravilnikov k srednješolskemu zakonu oziralo na te zahteve, ter je poudarilo svojo pripravljenost, da ugodi kolikor mogoče v smislu obstoječih zakonov.
Jadranski ban prevzet posle
Split, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes je splitski veliki župan dr. Perovič predal veliko županske posle banu dr. Tartaglii. Ban Tartaglia je torej nastopil /. današnjim dnem svoje novo službeno mesto in je že začel sprejemati stranke.
Danes in jutri bomo šli na grobove. Kjer je spomin na rajne živ, tam je tudi živa krščanska zavest. Grobovi naših rajnih so lepi; kakor srca so, iz katerih so pognale rože. Dih mrli, ki ovija človeka povsod, ni sicer nikjer lako čuten, kot med grobovi. Toda vzeta mu je ona topa resignacija, ki spremlja kakor senca naš korak, ako stopamo po dolgih hodnikih modernih krematorijev. Iz malih, kvadratnih vdolbin brez križa nam kliče obup: vse je prah!
Iz naših grobov pa rastejo križi. Oni jemljejo božji njivi značaj končnosti in definitiv-nosti. Čeprav je v srcu bolest in v očeh soDji.
vemo, cla nam križ govori o vstajenju in življenju. Dan vseli svetili, ki je posvečen spominu največjega nebeškega zmagoslavja in da., mrtvili, ki nas spominja na največjo zemeljsko bolest, se v vernem srcu povzrokujeta in strneta v celoto. Prelep izraz tega globokega religioznega doživetja je Solnčna pesem asi-škega ubožca, ki je hvalil Gospoda >za našo sestro, telesno smrt, ki ji noben človek uteči ne more... Toda blagor njim. ki izpolnjujejo Njegovo voljo, ker jim druga smrt no more škodovati.«
Kralj se vrnil v Belgrad
Belgrad, 31. okt. AA. Nj. Vel. kralj se je davi vrnil v Belgrad.
Dr. Baltič — drž. svetnik
Belgrad, 31. oktobra. (AA) Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 31. oktobra in na predlog predsednika ministrskega sveta je bil postavljen za člana državnega sveta v skupini 2-1 dr. Vilko Baltič, veliki župan niške oblasti
Hrvatski SokoS v Splitu
razpuščen
Split, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Dane* je starešinstvo hrvatskega Sokola v Splitu sprejelo od splitskega policijskega ravnateljstva odredbo, v kateri se javi, da se razpusti Udriiženje Hrvatskoga Sokola v Splitu, ker s svojim delovanjem ne odgovarja novim razmeram v državi. V smislu § 27. društvenih pravil preide skrb nad imovino na mestno občino. Popis inventarja in arhiv je danes policija zaplenila. Proti temu odloku lahko intervenira Hrvatski Sokol pri notranjem ministrstvu v roku G dni. Danes je splitska policija zapečatila en del prostorov.
Diamantna maša
dona Bulica
Split, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Slavni arheolog dr. Fr. Bulic je danes v 81. letu svoje starosti čital v cerkvi sv. Martina na porti Aurea svojo diamantno mašo. Pri tej priliki je poslal svojim prijateljem in znancem pismo, v katerih jih obvešča o ustanovitvi svojega zaklada za študij arheologije v naši državi. Osnovni kapital tega zaklada znaša 115.000 dinarjev, katero vsoto je v glavnem zbral on sam. V la sklad je splitska občina obljubila 5000 Din lelno.
Aretacije v Zagrebu
Belgrad, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Iz Zagreba poročajo, da je bil aretiran bankir H r u š t i č, bivši voditelj frankovcev, ter d r. B u d a k Mile, tudi bivši voditelj frankovcev.
Naraščanje Save
Belgrad, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Iz Sremske Mitrovice je prišlo poročilo, da jc Sava radi zadnjih nalivov močno narastla. Nevarosti za poplave zaenkrat ni.
Clemente1 vrnit mandat
Pariz, 81. okt. (Tel. >Slov.<) Cleinentel je včeraj zvečer po posetu pri državnem predsedniku Doumergue-u izjavil, ilu »pa, da bo še danes lahko sestavil svoj kabinet. Časopisi z njim niso,zadovoljni. Desničarski listi izjavljajo, da je pod njegovim finančnim ministrstvom bil protipostavno prekoračen najvišji dovoljeni promet bankovcev francoske narodne banke. Levičarski listi pišejo, ko da so ne-interesirani. Socialistični »Populaire«. pa pravi, da bodo Clementelova prizadevanja ostala brezuspešna. Klub temu pa Clemenielov uspeh ni izključen. Briand mu ie obljubil svojo polno podporo, Herriot pa jo je odklonil, kar sf. smatra kot znak, da je radikalna frakcija
popustljivejša proti Clementelu in proti republikanski obliki, ki jo on propagira.
Pariz, 31. okt. (Tel. i Slov.«) Odklonitev socialistov, da ne vstopijo v vlado, je dala namestniku tajnika stranke, poslancu Frotu povod za demisijo. On smatra, da je odločitev na shodu delegatov proti interesu socialistov.
Pariz, 31 okt. (Tel. -Slov.«) Enajsti dan vladne krize jc končal zopet s presenečenjem. Tudi Clemente! se je odrekel sestavi novega kabineta. Spodletelo mu je radi tega, ker ni mogel zediniti desnice in levice, lo je, ker ni mogel spravili Tardieua in Daladiera pod en klobuk.
Odmevi Kajieževega konkurzu
»Slovenec« je poročal v svoji štev. 245 od 26. oktebra t. 1. pod notico »Odmevi Kajfeževega konkurza« in drugega dne v štev. 246 pod naslovom »Novomeški proces« o poteku razprave proti gospodu Josipu licu iz Kočevja.
Prepričali smo se, da je bilo naše poročilo deloma tudi vsled telefonske transmisije netočno, v več pogledih napačno, v mnogih trditvah po-grešno, ter v splošnem ne odgovarja sodno ugotovljenim dejstvom. Ker je bila razprava preložena na poznejši čas, bomo poročali o isti in nje poteku svoječasno, ko se bo vršilo ponovno razpravljanje.
G. Besedovski:
(S lenim)
Politbiro (političen odbor), čegar naloga je določati smernice za delovanje komunistične iuternacionale in sveta narodnih komisarjev, je že davno izgubil ves pomen. Odloča samo Stalin osebno. Še Rikov, poprej glavni voditelj desničarske opozicije, se je moral vdati. Stalin mu je odvzel predsedništvo v sovnarkomu (sovjetu narodnih komisarjev) ruske republike »z ozirom na prezaposlenost« in zaupno sporočil: »Svarim te! Ce boš še nadalje ro-varil, ti boin sploh vzel komisarsko čast « Hikov se je zbal. Čemu bi tudi tvegal svoj položaj uglednega državnika9 Radi komunizma? Le poslušajte Alekseja Ivanoviča v krogu najožjih prijateljev pri vodki: Bolj besno napada revolucijo kakor najzagrizenejši emigrantski dnevniki. Stalin mu tega ne zameri, ker ve, da mu je Rikov popolnoma neškodljiv in obenem \ živa velik moralni ugled med komunisti . Politbiro je torej samo Stalinova ubogljiva posvetovalnicain služi samo za dekoracijo.
Stalin ima vse večji osebni vpliv kakor poprej Lenin: postal je neomejen absoluten vladar. Komunistični voditelji so za njega, ker poznajo njegovo neomajno prepričanje, organizacijske zmožnosti, ker mislijo, da bi se brez njega vse podrlo... in ker se ga bojijo! Sličen strah so najbrž imeli njega dni bojari pred Ivanom Groznim. To je tudi umljivo. V svoji mizi ima Stalin lepo urejene osebne podatke o vseh uglednih komunistih. Dokler ti ubogajo Stalina, ležijo tudi ti papirji pri miru. A čim se komunist spozabi, pridejo papirji na dan. Objavijo se poprej nepoznani podatki o grešni preteklosti nevbogljivega so-druga, kateremu sedaj preti strankino razsodišče, pregnanstvo ali celo ustrelitev ... Stalin ie skrbno nakopičil to gradivo v času, ko je !nl štra-ikin tajnik. Zanj ga lahko zavida vsaka, -,e tako dobro informirana evropska policija. Ko se je n. pr. uprl predsednik Ukrajinske republike, stari boljševik Petrovski, ga je poklical Stalin k sebi, pobrskal po svojih aktih in dejal: »Vidiš? Leta 1905 (ob izbruhu prve revolucije po japonski vojni) si v Pavlogradu policijskega nadzornika poljuboval? Le pazi, sicer doživiš neprijetnosti! Stalin govori z močnim gruzinskim naglasom. Sploh je slab govornik in vedno gleda v svoj zapisnik. Njegov odločen glas, njegove kretnje vplivajo bolj na slušatelje kakor besede. Izjemo tvorijo samo grozne psovke, katerih se rad poslužuje Stalin pri sejali. Pripomniti je, da so stični izrazi sploh priljubljeni pri sedanjih državnikih. Vendar se jih poslužujeta v Stalinovi navzočnosti edino Rikov in vojni komisar Voro-šilov. Ostali se brzdajo, dokler Stalin ne odide.
Diktator živi zelo osamljeno v Gorkih blizu Moskve, v isti hiši, kjer je umiral Lenin. Malokdo ga obiskuje. Samo tri- do štirikrat na leto povabi najbližje prijatelje z Voro-šiloviin ua čelu na vino. Tem večkrat pa so povabljeni k njemu voditelji komunistične omladine, s katerimi se rad pogovarja, da mu ne uide razpoloženje strankinega naraščaja. Stalin tudi ne kvarta, kar delajo drugi voditelji stranke zelo radi. Tem več pa čita. Lani se je iz neznanih vzrokov lotil nepričakovano angleščine. Mučil se je z njo leio dni brez posebnega uspeha. Za silo se je naučil s slovarjem Citati angleške dnevnike in potem opustil študij. V Gorkih ga varuje 15 stražnikov glavne politične uprave (naslednice čeke). Ob devetih zgodaj ga dnevno pelje v Moskvo velik, razkošen amerikanski avtomobil. Notri sedita dva detektiva. Zadaj se vozi odprt avtomobil s stražo. Tudi vsa pot je skrbno zastražena. Ves dan sedi Staliu v uradu in se šele ponoči vrača domov. Njegov delavnik traja 16 do 18 ur in mu skoro ne pusti časa za osebno življenje. Ko je nred tremi leli zamenjal staro ženo za mlajšo, ni imel časa, da bi osebno prijavil poroko. Postai je v ženitovanjski urad slugo s prijavo: Ne vem, kam je izginila prva žena. Nova je pred kratkim povila otroka. Obe sia seveda komunistinji, a nobene ni nihče videl. Tudi nova žena je zaprta v Gorkah kakor v haremu. Stalin je sploh pravi azijatski trinog.
V ljubezni in prijateljstvu je prav tako neizprosen kakor v politiki. V Tiflisu je nekoč slučajno povozil avtomobil njegovega starega prijatelja in sotrudnika pri napadih na banke v carski dobi. Čim je zvedel Stalin, da je ta prijatelj, Kamo, umrl, je brzojavil v Tiflis: Ustrelite šoferja.« Nesrečen šofer, komunist, jc res bil takoj ustreljen, dasi ni bil kriv.
Ko je obležal z ranami na nogah od alkoholnega in nikotinskega zastrupljeuja finančni komisar Pjatakov, je Stalin besno zapovedal zdravnikom: Ozdravite ga tekom 14 dni! Zdravniki so morali izvršiti povelje. Štirinajst dni pozneje je res prišel Pjatakov v urad, a nekoliko dni pozneje zopet oble/^il in se dva meseca boril s smrtjo, dokler ni prestal nevarnosti. Če zve Stalin o bolezni kateregakoli koristnega prijatelja, mu pošlje pud (16 in pol kilograma) čajnega masla ali sodček medu s
socialisti za vsSop v vladlo
Praga, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Udržal se je danes pogajal z voditeljem čeških socialnih demokratov Hamplom in s voditeljem čeških narodnih socialistov Klo?ačem. Oba sta pristala na to, da vstopita v vlado. Češki narodni socialisti so danes objavili svoj minimalni program. Po tem bi morala biti bodoča vlada taka, da bi češke stranke tudi brez drugonarodnih vladnih strank imele zase zadostno večino. Dalje so predložili svoj minimalni program v gospodarskih, kulturnih in socialnih ozirih v dvanajstih točkah.
pismeno pripombo: »Dober ozdraviš! Potrebujemo te.«
Žrtev slične pozornosti je postal vojskovodja Frunze, ki je 1. 1924 Stalina rešil največje nevarnosti. Če bi imel Trocki toliko odločnosti kakor Pilsudski, bi lahko izvršil tc-daj prevrat s pomočjo udane mu rdeče vojske. Toda Trocki ni imel poguma. Stalin je med tem iz Ukrajine brzojavno poklical Frunzeja, ki je hitro odstavil Trockemu vdane višje častnike. Moskva ni doživela dogodkov, katere je napeto pričakovala dva ledua. Stalin se je za vselej rešil najnevarnejšega nasprotnika. Frunze je postal njegov ljubljenec. Ko je zvedel diktator, da nagajajo »zmagovalcu« bolečiue v želodcu, se je razburil in mu velel, naj se da operirati. Zdravniki so sicer trdili, da ni bolezen nevarna. Toda Stalin se ni pustil prepričati. Frunze je moral po dolgem obotavljanju na operacijsko mizo, Itjer Ae umrl pod kirurgovim nožem: zadela ga je srčna kap.
Stalin je mrk, osoren, nima prijatelje? in se razume samo z onimi, ki so mu potrebni. Vestno je udan svojemu idealu in ne m'?1; postali Napoleon. Pač pa se smatra za ono Dsei? nost, ki je komunizmu neobhodno potrebna (dasi nasprotuje to marksizmu). Pred vsem je premalo izobražen in kulturen; ne pozna Evrope in ne obvlada nobenega tujega jezika. Marsikdaj stori veliko politično napako, a zra z azijatsko spretnostjo obvladati svoje sovražnike in pristaše. Kakor sem povedal, veruje f-lranka " njegovo iskrenost iu se boji, da bo brez njega vse šlo k vragu.
Slalin je edini komunistični voditelj, ki Se vedno veruje v svetovno revo-1 u c i j o. Ne mara misliti, da bi bil slab sedanji red. Samo ljudje se mu zdijo slabi \a zato je tako neusmiljen. Njegove vero v svetovni požar netijo poročila inozemskih sovjetskih zastopnikov, ki morajo povsod videti komunistične uspehe, če nočejo v ostavko. Sovjetska diplomacija mora lagati in se ne sme ozirati na dejansko stanje. V nasprotju s poročilom pariškega poslanika Dovgalevskega sem poročal resnico o letošnjem 1. avgustu in ja: vil: Danes je korakalo po pariških ulicah 20.000 stražnikov in samo 2000 delavcev.« Takoj nato sem dobil poziv, naj se javim v Moskvo pred strankino razsodišče radi . napačne ideologije«. Stalinovo trdno prepričanje v bližajočo se svetovno revolucijo tvori temelj sovjetske diktature.
Stalin nima sebi enakovrednega naslednika. Če bi odstopil, nadomestila ga bo več-članska diktatura: Vorošilov, Molotov, Kaga-novič in drugi. A to pomeni, da se bo vse zrušilo. To pomeni — konec!
Belgrajjske vesti
Belgrad, 31. okt. (Tel. Slov.«) Tekom prihodnjega meseca novembra bo ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za turizem, sklical konferenco, ki naj definitivno uredi vse zadeve, ki se tičejo avtobusnega prometa in avtobusnih prog.
Belgrad, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Iz ministrstva za zunanje zadeve je odpotoval na Rakek generalnemu sekretarju Društva narodov g. Drummondu nasproti šef odseka za Društvo narodov dr. Ivan Perne.
Belgrad, 31. okt. (Tel. Slov. ) Upokojeni so- dr. Hrašovič Silvin, sodnik okrožnega sodišča v Novem nieslu, Lilleg Albin, pisarniški oficijal okrajnega sodišča Krško, in VolavšeK Josip, izvršilni uradnik v Mariboru.
Belgrad, 31. okt. (Tel. ;Slov. :) Jugoslovanski turizam« revija, ki je dosedaj izhajala v Splitu in ki je bila glasilo zveze za dvig turizma, se bo preimenovala v :Jugoslavija« in bo izhajala v tujih jezikih kot organ Publika. Za interno propagando bo izhajala nadalje kot organ Putnika revija Banje i turizam .
Vihati' na nm^orški borzi se polegei
tek in glej, da I New York, 81. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na
včerajšnji borzi je od začetka dalje trajalo viharno povpraševanje. Ker se je sklenila cela vrsta ugodnih industrijskih sklepov, dalje radi izjave Rokefellerja starejšega, da bo ostal na trgu, in radi sklepa borzne uprave, da se borza za dva dni zapre, se širi prepričanje, da se je vihar že polegel. Včerajšnji dan je bil glede prometa tretji največji v zgodovini ne\v-yorške borze. Promet se ceni na 400 do 500 milijonov dolarjev. Popravile so se zopet nekatere zgube prejšnjih dni. Vrednost akcij 16 vodilnih industrij se je zopet zvišala za 367 milijonov. Sposobnost trga se je razvila ravno tako spontano, kakor je prejšnji teden nastala panika. Avtoritativne izjave, da akcije lež.e sedaj na cesli, so tisočem malih ljudi dale povod, da so hiteli z novimi nakupi.
Nevvvork. 31. okt. (Te!. »Slov.«) Današnja borza je bila otvorjena ob opoldanskih urah v zelo čvrstem razpoloženju. Iz vseh krajev v Ameriki in Evropi je bilo veliko naročil, tako da se jc kurz moral dvigniti. Po eni uri se je pokazalo razpoloženje za pridobitne realizacije. Kmalu potem pa se je začelo množiti povpraševanje po favoritnih vrednostih, kar je potegnilo za seboj tudi ostalo borzo, tako da so bile ob zaključku notacije za !0 do 12 točk višje, kakor včeraj. Kurzne zgube cd srede so s tem približno za polovico poravnane.
Govorice o uvedbi diktature na Madžarskem
Budimpešta, 31. okt. (Tel. - Slov.«) Grol Ivan Hadik, kateremu je bivši cesar Karel neposredno pred prevratom poveril mandat za sertavo kabineta, piše danes v svojem članku v Pesti Hirlapu« o možnosti diktature na Madjarskem. Diktaturo smatra sicer v splošnem za izključeno, vendar zadostujejo že govorice o diktaturi, da porušijo kredit in povzročijo beg kapitala. Njegov članek je vzbudil veliko pozornost. V političnih krogih se smatra, da je Hadika dovedlo do tega članka imenovanje Gombosa, ki jc znan kot oboževalci) Mussolinija, Hadik sam pa to domnevo odločno odklanja.
MussoUm o Stresemamtu
Berlin, 31. okt. (Tel. »Slov.«) V argentinskem listu - Premsa« je Mussolini objavil posmrtnico o dr Stresemannu. V tem nekro-logu pravi, da je spoznal Strescmanna ob njegovem rimskem obisku leta 1922., tik pred pohodom fašistov na Rim. Tri leta pozneje sta oba državnika podpisala locarnsko pogodbo. Mussolini izjavlja: »Na Strescmanna mislim z ■največjimi simpatijami, njegova smrt mi je povzročila odkrito bol. Dasi je bil med vojno vsenemec, se je po vojni izjavil za evropsko antanto, v notranji polit:ki r.-i republikansko državno obliko.
Manht za romunsko vo\sho
Bukarešt, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Ob koncu velikih manevrov, katerih se je udeležil tudi princ Nikolaj, novi regent Saraceanu, ministrski predsednik Maniu in državni podtajnik Lugosanu, je imel princ Nikolaj daljši nagovor, v katerem se je med drugim obrnil na ministrskega predsednika Mania in izrazil nado, da se je Maniu prepričal o resničnih potrebah vojske, kateri naj v bodoče da na razpolago potrebna sredstva. Maniu je izjavil, da je odločen, dati armadi polno podporo ter končal z besedami: : Romunski narod in njegova vojska sta eno, ne iz ljubezni do anahronističnega militarizma, niti radi želje po novih osvojitvah, temveč edino iz vzroka, da sc more še nadalje služili miru na icm deiu sveta ter da more država varovati svoje meje in pospševati produktivno delo.«
Glede knjigovodstva tvrdke A. Kajfez se pr! sodišču ni trdilo, da obstoja pri tvrdki dvojno knjigovodstvo, ki bi eno izkazovalo njer.o aktivno stališče, drugo pa pasivno, ali pa, da bi r.u Lilo kazalo konzorciju upnikov ene vrste knjigovodstvo z aktivnim stanjem, medtem ko bi sc bilo pa prrvo skrivalo pred upniki. Še manj pa ic resnica, bi bil tako knjigovodstvo vodil A. Kajfež mlajši. Toga torej gospod lic, kakor se glasi naše prvo poročilo, ni mogel potrditi. Naše poročilo je toraj požrešno tudi v tem pogledu, v kolikor se isto tiče gospoda A. Kajieža ter g. Antona Kajfeža mlajšega, kar s tem lojalno popravljamo.
Nevarno prestižno
vprašanje
Dunaj, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Dočim se vodstva strank trudijo, da bi se po možnosti mirno razpravljalo v parlamentarnih odborih o spremembi ustave, poskušajo razvihrani elementi izven parlamenta zopet zastrupili atmosfero. V Stockerau-u pri Dunaju so se prijavili v neko tovarno trije Heiimvehrovci za delo. Ker se morejo po kolektivni pogodbi sprejeti novi delavci le s pristankom obratnega sveta, je obratni svet odločil, da delavci s Heiimvehrovci ne bodo delali skupno. — Heiimvehrovci pa so se branili, zapustiti obrat. Prišlo je do ostrega konflikta in po vesteh, ki so se širile v parlamentu, so delavci tovarne Heiimvehrovce pretepli in jih vrgli iz tovarne. Nato je heiimvehrovska organizacija v Stockerau-u in okolici izdala alarm, nakar so se njihovi pristaši jeli pomikati proti Stockerau-u. I)o večernih ur ni prišlo do nobenih dogodkov. Začela so se p > gajanja pri industrijski zvezi, ki ie odločena radi tega slučaja v Stockerau-u, postaviti delavcem eksempel s tem, da morajo ali pripustiti na delo one tri Heiimvehrovce, ali pa bo tovarna izprla vse svoje delavce.
Industrijska zveza je imela popoldne konferenco, na kateri so sklenili, da se delavcem dotične tovarne v Stockerau-u jutri popoldne sporoči sklpp zveze industrijcev, du naj delavci v soboto zjutraj omogočijo delo trem heiimvehrovskim delavcem, ker bo sicer tovarna izprla vse delavstvo. Voditelji Heinivvehra so s tem sklepom zadovoljni in heinnvehrovski oddelki so se zvečer vrnili na svoje domove. — Zvečer so imeli delavci v Stockerau-u shod in ni prišlo do nobenih izgredov.
Mezdtto gibanje na Polishem
Varšava, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Radi za. grozitve generalne stavke je prišlo v premogovnikih okoli Dombova do novih pogajanj i. delavci ter se je dosegel sporazum, da se zvišajo stalne akordne mezde. V gornješlezij-skih rudnikih in v vsej k6vinski stroki je izbruhnil velik mezdni konflikt, v katerem še ni prišlo do nobenega sporazuma.
Velika zmaga centruma
Deželnozborske volitve na Badcnskcm, ki so se vršile pred nekaj dnevi, izkazujejo izredno moč katoliškega centruma. Med 88 poslanci si je cen trum osvojil 34 mandatov, šest več kot pri zadnjih volitvah. To pot je zbral na svoji listi 341.860 glasov, med tem, ko so socialni demokrati kot druga najmočnejša slranka dobili le 18 mandatov. Baden-ske volitve so dokaz, da je centrum prebolel povojno razrvanost in da se katoliški element med Nemci zopet konsolidira. Velikanski poraz so doživeli nemški nacionalisti. Od 8 mandatov so padli na 3 in od 94.000 glasov na 34.000! — V bodočnosti se v Nemčiji izoblikujeta dva tabora: centrumaški in socialistični.
atentat
Luksemburg, 31. oktobra. (Tel. Slov.«) Včeraj zvečer se je pripetil nov protifašistični atentat v industrijskem mestu Eschu. Ko se je delavec, ki se ne bari s politiko, nahajal v trgovini znanega fašista Ciettija, so se nenadoma odprle vrata in v prodajalni se je začulo sedem strelov. Trgovec Cielti je zbežal v klet, delavec Testa pa se je zgrudil mrtev, zadet od več strelov. Atentatorja sla bila dva proti-fašista, ki sta zbežala preko francoske meje.
Drobne vesti
Varšava, 31. okt. AA. Včeraj je ogromen požar vpepelil tovarno in skladišče lesne tvrdke > Bistrožički« v Očehovu na Poznanj-skem. Škoda znaša do 6000 zlotov in je do 90 odstotkov krita.
Pariz, 31. okt. AA. Po poročilu iz Alžira sta tamkaj trčila dva avtomobila in padla v obcestni jarek. Devet oseb jc bilo ubitih, 14 težko ranjenih.
Pariz, 31 okt. AA. Ladje in hidroplani v genovskem zalivu nadaljujejo z raziskovanjem voda, kjer se je ponesrečilo potniško letalo City ob Rome«. Doslej so našli tri trupla in jih svečano pokopali.
Kmetie-gospodan! Naro5Ue8lslo.
venskega gospodarjn, ki je najstarejši in zelo priljubljen tednik za gospodarstvo, prosveto in zabavo kmetskega ljudstva. Stane letno samo 32 Din, polletno 16 Din in čftrtletno Din '—. Naroča se: Maribor, Koroška cesta 5.