PoStnina piača«as « gotovini. Štev. 32. V Ljubljani, dne 20. novembra 1924. VI. leto. Plašilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne Štev. 3 Oin. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ — četrtletna naročnina. . . . „ 10 -— Za inozemstvo je dodati poštnino. ==- •. Oglasi po ceniku. ■■■ ■ —■-= Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se .c priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane :n zadostno rankirane. Rokopise ;c adresirati le na urednico. Upravnlštvo: Na naročita brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pdšiijati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo priredi izredni občni zbor v nedeljo, dne 7. decembra 1924 v Ljubljani. (Lokal in ura bosta javljena naknadno.) DNEVNI RED: 1.) Izprememba Zveznih pravil. 2.) Slučajnosti. člen 11. sedaj veljavnih pravil veli: »Občni zbor z glasovalno pravico tvorijo odposlanci včlanjenih organizacij. Vsaka organizacija odpošlje rut občni zbor za vsakih 50 cji ostanek pod 50 Zvezi priglašenih članov po enega odposlanca. Če odposlanec organizacije ni njen predsednik, se mora izkazati z odborovim pooblastilom. Voliti, oziroma glasovati pa smejo le v primeru, da je njih organizacija članarino v redu plačala, kar dožene blagajnik O. Z. Prisostvovati more občnemu zboru vsak organiziran nameščenec. ... O prireditvi občnega 'zbora obvesti odbor organizacije z objavo dnevnega reda najkasneje 14 dni pred občnim zborom. Predloge, o katerih naj se sklepa, je prijaviti Pismeno Zveznemu odboru najkasneje 8 dni pred občnim zborom. Zakasneli predlogi pa lahko pridejo vseeno na dnevni red, ako glasuje za to najmanj 25 članov občnega zbora... Ako občni zbor ob napovedanem času ni sklepčen, sc otvori pol ure kasneje občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen, ne glede na število navzočih. Sklepa se o vseh točkah z večino glasov. Pravila more spremeniti le 2/s večina rednega ali izcednega občnega zbora.* NB.: K točki 1. dnevnega reda se bo sklepalo o osnutku novih Zveznih pravil, ki je bil objavljen v »Našem Glasu« št. 18 dne 18. junija L 1. V Ljubljani, 20. novembra 1924. Maks Lllleg, Joža Bekš, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Vlada, skupščina in urad-ništvo. Vsak, in tudi inozemstvo, ve, da je naša uprava, zlasti v južnih pokrajinah, slaba. S tem pa trpi tudi naše gospodarstvo. Vse te neprilike, ki imajo poleg še druge vzroke, delajo stalno draginjo, s katero je v zvezi velika nezadovoljnost posameznikov in celih stanov. V čem pa tiči vir vsega zla? V brezdelj-nosti narodne skupščine, v ponavljajočih se vladnih krizah in v nestabilnosti uprave. Ako premotrimo delo začasnega narodnega predstavništva, ustavotvorne skupščine in rednih narodnih skupščin, vidimo, da ga je tako malo, da nas je lahko sram pred celim svetom. Seveda, šest let se že preprirajo stranke za to, katera da bo ostala pri državnih jaslih in krmilarila državo po svojih strankarskih načelih. Komaj se dokoplje ena skupina strank do moči in vlade in začne morda poleg svoje partijske politike izvajati tudi kak boren program v interesu države in skupnosti, že ji izpodkoplje tla z rafinirano taktiko druga skupina, ki bi tudi rada prišla ali se povrnila k državnim jaslim. Takšen ofenzivni in defenzivni boj izčrpava do malega vso moč in eneržijo skupščine in vlade, tako da za državnotvorno delo ni ne časa. r.e volje, ne interesa. Zato tudi vlada velika zmeda na upravnem polju, zastaja gospodarsko delo ter razjeda dušo in telo Jugoslavije vsestranska nezaupljivost med državljani in mestoma usodepolna pokvarjenost (korupcija). Spričo ponavljajočih se premeščeni in ponovnih nameščeni (po že izvršenih upokojitvah itd.) se ne more govoriti o stabilnosti državnih nameščencev. Da je raditega izginilo docela zaupanje ljudstva do uradov in njegovih odredb, je jasno. Tudi zakoni in splošne naredbe — da ne govorim o njihovih tehničnih in stvarnih pomanjkljivostih — se tako menjajo, da žc inteligenčni in omikani sloji ne vedo, pri čem da so, kaj šele drugi sloji. Trdi se lahko, da je zavladala splošna negotovost in napetost in da so se nevarno zamajali državni temelji. In videti je, da je ni rešitve iz te močvare. Ali je po sedaj raz-pisanfh skupščinskih volitvah pričakovati preobrata na boljše? Težko, težko! Tako malo je državljanskega ponosa in skupne zavesti v državljanih, da bo po 7. marcu gotovo zopet vzplamtelo neizprosno in absolutno strankarstvo in komedija z vladnimi;krizami se bo pričela znova. V tem primeru imamo morda le eno sredstvo na razpolago, da rešimo državo vsaj začasno pred razdirajočim vplivom strankarskih bojev. Poskusi se vendar lahko po tolikoletnih iparlamentamih eksperimentu, z — nevtralno uradniško vlado. Tudi pred nastopom sedanje volilne vlade je položaj naravnost kričal po vzpostavitvi take vlade. Da bi se s tako vlado ne kršila ustava, sledi iz tega, da je tudi dosedaj v vseh vladah sedel neparlamentaren — vojni minister. V sedanji vladi je pa razen tega še en ne- parkmentarec minister. Da bi ne imeli nevtralnih uradnikov na visokih položajih, o tem ni dvomiti. Taka nevtralna vlada, izšla iz današnje krize, bi pomenila sama na sebi pomirjen je razpaljenih strankarskih strasti. Ob sodclo-joči skupščini bi lahko spravila pod streho vsaj mali program: invalidski zakon, revizijo uradniškega zakona, stanovanjski zakon itd., potem pa na nadstrankarski način izvedla skpuščinske volitve. Velika škoda za državo je, da skupščini ni dana možnost za delo. Koliko razburjenje je nastalo n. pr. med invalidi radi nesprejetja njihovega zakona! Koliko razburjenje čaka prizadete radi tega, ker preneha veljati s 1 .januarjem 1925 dosedanji stanovanjski zakon, novega pa še nimamo in ga ne moremo dobiti! Od 1. sp rila 1925 dalje bodo najbrže zopet pele dvanajstine, ker v času od 7. do 31. marca gotovo še ne bo sprejet redni proračun za I. 1925/26. Razlika na uradniških prejemkih od 1. ok-tobrai 1923 do 30. aprila 1924 — vsaj v celoti — tudi gotovo ne bo izplačana. Ali merodajni krogi še niso uvideli, da se vendar že prenevarno igramo z usodo države celih šest let? Postavimo najprej državo v gospodarskem in upravnem oziru na trdno podlago — in tega ne bo Izvedla v doglednem času nobena parlamentarna vlada — potem pa se kregajmo za podrobno ureditev države v centralističnem ali avtonomističnem duhu ter za uveljavljenje raznih političnih in kulturnih programov!! Uradniški in gospodarski krogi pričakujejo z vso resnostjo, da nastopi že enkrat sanacija celotnih naših razmer na ta ali drugi način. Saj življenje, ki ga živimo uradniki spričo splošnega kaosa, zlasti v gmotnem oziru,že ni več življenje. Revizija zakona o civilnih državnih uslužbencih. Tik pred nastopom nove vlade je izdalo ministrstvo pravde o delu za revizijo zakona o civilnih državnih uslužbencih sledeči komunike: Pripravljalno delo za revizijo zakona o državnih uslužbencih in uredbe o razvrstitvi, ki se je proti pričakovanju zainteresiranih krogov nekoliko zavleklo, se sedaj približuje koncu. Komisija strokovnjakov, katero je bil sestavil v mesecu avgustu minister pravde in jej dal nalog, da izdela predloge za izpre-membo in dopolnitev zakona in uredbe, je stala, ko se je lotila tega posla, pred sledečo situacijo: Zakon o civilnih državnih uslužbencih ima v čl. 11. določbo, da se predloži narodni skupščini, kakor hitro se sestane na redno zasedanje za 1923/24. 1., uredba o razvrstitvi, da jo uzakoni. To se je tudi ravno pred letom dni zgodilo, ali narodna skupščina vse do danes ni uzakonila uredbe o razvrstitvi. Ako se je takrat, pred letom dni, mislilo, da bo uzakonitev samo formalnost, se sedaj, ko veljata zakon in uredba že leto dni vsled ogromnih izkušenj, ki so se dobile pri izvrševanju, ne more misliti več tako. Sedaj je jasno, da so potrebne ne le velike izpremembe vsega onega, kar v uredbi (ki je bila izdelana vsled zakonsega roka na hitro roko) ni dobro, temveč da je neizbežno potrebna tudi temeljna revizija zakona samega, ker je največji del onega, kar se je v uredbi našlo za slabo, baziralo na odredbah zakona, in te odredbe niso odgovarjale faktičnemu stanju in potrebam službe. Tako se je zgodilo, da je nadoga komisije, ki je bila postavljena v začetku v skromnejši izmeri, kakor hitro se jo je vsestransko proučilo, znatno narastki in se vsak dan bolj in bolj širila. Preden je pričela komisija z revizijo uredbe o razvrstitvi kot s svojim najvažnejšim poslom, je morala do vseh potankosti pretresti vse odredbe prvih petih poglavij zakona in njegovih prehodnih odredb, ker je na teh odredbah osnovana celokupna razvrstitev strok državne službe in položajev v državni službi. Na tem delu se je komisija zadržala mesec dni, čeprav je delala vsak dan. Pregledala je na stotine predlogov, poslanih jej od vseh resorov in strokovnih organizan cij državnih uslužbencev. Prevedla je te predloge v takšno obliko, ki bi bila splošno sprejemjliva ter je pri tem redigirala izpremembe in izpopolnitve, za katere je smatrala, da so potrebne. Potem, v mesecu oktobru, je prešla komisija na revizijo odredbe same. 2e preje pa, takoj ob začetku svojega dela, je komisija pozvala vse resore, da predlože svoje predloge glede izprememb in izpopolnitev določb uredbe o razvrstitvi, kar so vsi resori tudi učinili. Ko je pričela komisija s pregledovanjem teh predlogov, je videla^ da so v marsičem pretirani in neizvedljivi ter celo tudi nasprotujoči, da so se med seboj izpodbijali,. Posiedica te konstatacije je bila, da je komisija po štirih sejah, posvečenih temu poslu, sklenila, da na ta način ne more dalje delati. Zato je pooblastila enega izmed članov komisije, da konferira s predstavniki vsakega resora posebej zaradi potrebnih informacij in da s še enim članom komisije rezultate teh informacij izdela in jih predloži komisiji kot revizijski načrt uredbe. Da so se dobile informacije od vseh resorov, za to je bilo potrebno 19 sej, ki so trajale po ves dan. Izdelava načrta za revizijo uredbe o razvrstitvi na podlagi dobljenih informacij je bila dovršena na 14 sejah. Sedaj je to delo dovršeno. Med tem ko je en član komisije sprejemal informacije resorov za razvrstitev po resorih, je drug član pripravljal predloge za iz-premembo in izpopolnitev določb v poglavju »Osnovne odredbe« in v poglavju »Disciplinski predpisi«. Sedaj se lahko reče, da je v glavnem končano pripravljalno delo in da se prehaja h končni fazi tega posla. Člana, katerima je poverila komisija pripravljalna dela, bosta sedaj to delo izpopolnila z obsežnim delom o prehodnih določbah uredbe same, brez katerih bi ostala uredba o razvrstitvi kruta in nesprejemljiva. Svoj elaborat bosta v kratkem predložila plenumu komisije. Elaborat bo izdelan tako, da bo tvorila uredba o razvrstitvi sestavni del zakona samega. Elaborat in poslovanje komisije o njem, oboje, bo dovršeno do sredine meseca novembra. Po sklepih komisije se bo dal v tisk cel projekt Izprememb in izpopolnitev ter se bo razposlal v oceno vsem resorom in strokovnim organiza-cijam državnih uslužbencev zaradi eventu- alnih poslednjih predlogov. Nekoliko dni kasneje se bo obdržala skupna konferenca vseh resorov in strokovnih organizacij. Na konferenci se bodo dale v oceno vse pripombe in vsi predlogi zaradi najbolj točne informacije komisije strokovnjakov. Ta komisija bo predložila potem svoj elaborat za predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o civilnih uslužbencih ministru pravde. Lahko se reče že sedaj, da bo končano vse to delo do konca novembra in bo tako završeno veliko delo, ki ga je vzela današnja vlada v svoj program, a katero tudi nobena druga vlada ne sme izločiti, ker je pravično reguliranje razmer državnih uslužbencev ena izmed najvažnejših zahtev dobre državne uprave in v naši splošni neurejenosti tudi glavni postulat našega političnega življenja. *HöteI Slöll , Ljobljäüa Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna Centralna kurjava! Nikjer tako kakor pri nas. Ni je na svetu države, ki bi si dovoljevala tako brezvestno igro s svojimi nastav-Ijenci, kakor si jo dovoljuje že šest let naša država. Doslej smo imeli 15 vlad, in vsaka izmed teh vlad je premetala vse državne nastavljence od vrha do tal. One, ki jih je ena vlada protežirala, je druga pahnila v pogubo in vse tako dalje —• 15krat v šestih letih! To je postopanje, ki mora ugonobiti najmočnejšo državo, kaj šele tako v vsakem oziru nekonsolidirano kakor je naša. Pri vsem tem premetavanju nastavljencev, pri tej tragični igri z življenjem tolikega števila ljudi, je pa najbolj žalostno to, da se organizacije državnih nastavljencev ne zganejo. Tako mirno gledajo to usodno igro, kakor da njih briga uprav najmanj. Človek ne ve več, ali bi ob tej vedno se ponavljajoči igri besnel ali se smejal, ali bi govoril resno, ali bi ironiziral. Pri vsem tem je jasno samo eno, da so organizacije državnih nastavljencev v svoji notranjosti tudi že tako otopele, ali pa morda celo odobravajo takšno postopamje, da nimajo ne volje, ne moči, da bi se postavile v bran temu početju. Vidi se, da živimo v skrajno materijalistični in egoistični dobi, v kateri so skupni interesi nepotreben balast. Vsak misli le na se, vsak hoče občuvati le svojo kožo, vse drugo je preživeli idealizem. Ako vse na6e organizacije nimajo toliko moči, da bi zaustavile enkrat za vselej to igro, potem je res boljše, da smo brez njih, in naj gleda vsak sam, da žaščiti svoje interese kakor, ve in zna. Zamujeno je seveda že mnogo časa, ker bi se bil moral že prvi takšen poizkus zatreti z vso silo, a ne bi smeli čakati, da je bilo do danes petnaust takih iger, od katerih je vsaka hujša. Čemu se vlačijo državni nastavljenci kot državni nastavljenci v partizansko življenje? Ali je potrebno, da imamo sploh kake zakone, ali ne bi bilo dovolj, da veljajo samo strankarski programi in diktatorska povelja vladajočih strank? Državni nastavljenec je s prisego obvezan, da se mora ravnati v svoji službeni dolžnosti lo po obstoječih zakonih. Ali vsak čas ga prisili kaka druga stranka, da pogazi prisego in da priznava nad zakoni partijsko komando. Najvišja nemoralnost! Kam plovemo? Predvojna Turčija je slovela po vsem svetu vsled korupcije svojih državnih nastavljencev. In vse kaže, da gremo pri nas v ono stanje, iz katerega se je sedanja naslednica Turčije izkopala. Dogodki letošnjega letai so zgovoren dokaz, da gremo brzo po poti, ki je dovedla v marsikateri državi do neizbežnega poloma. Vsak, kdor iskreno ljubi svojo domo- vino, mora gledati s strahom v bližnjo bodočnost in se mora s strahom spominjati tragičnih zgledov, ki jih daje zgodovina. Ako so naše organizacije res državotvorni elementi, naj stopijo na plan. B. Fr. Ž.: „O Evropcu in o režimih“. Nek čitatelj »Našega Glas&« nas naproša, da naj ponatisnemo iz 267. številke ljubljanskega dnevnika »Jutro« feljton, ki nosi gorenji naslov in ki ga je napisal Fr. Z. Pristavlja tudi, da naj vsled umestnega predloga, ki ga stavlja pisatelj tega feljtona, poskrbimo za to, da bodo čitali ta feljton vsi bivši, sedanji in bodoči ministri, ki so tvorili, ki tvorijo ali ki bodo tvorili režim. Dalje piše ta prijatelj »Našega Glasa«, da se državnim nastavljencem ni treba razburjati, ker to škoduje zdravju, temveč da je mnogo koristnejše, ako presojajo ukrepe vsakokratnega režima s takega vidika, kakor jih presoja ugledni feljtonist Fr. Ž., samo poskrbe naj potom svojih organizacij, da si usvoje re-žimni predlog g. Fr. Z. Ker tudi v najbridkejših momentih humor ne škoduje, zato ustrezamo želji našega prijatelja in prinašamo dotični feljton iz »Jutra«. O EVROPCU IN O REŽIMIH. Vsem katerekoli klase, kateregakoli ranga, ki se jim je o priliki in iz povoda izpre-menjcnega režima kakorkoli na bolje izprc-vrgel službeni položaj, tem potom iskreno ča-stitam. In se jim klanjam z odličnim, oziroma z najodličnejšim spoštovanjem. Naj izvolijo tudi ob tej prigodi sprejeti izraz moje brezmejne vdamosti! — Oziroma jim izrekam' svoje iskreno sožalje, ako in kolikor so prišli ob imenovani priliki in iz imenovanega povoda na slabši službeni položaj; so bili postavljeni na razpoloženje; so bili vseprezgodad, v nežnem cvetu svoje mladosti, upokojeni; so bili po tem paragrafu ali po tem ali po kateremkoli paragrafu nepričakovano, kakor blisk iz jas-negai, posađeni na — ne vem, kako se lepo po slovensko reče bridki posodi pod posteljo. In ostajam z odličnim oziroma z najodličnejšim, kakor povedano že zgorej. In so priporočam In poljubljam roko tudi njihovim milostnim in upam, da se počutijo kolikor toliko, in kaj počno kaj ljubeznjivi otročički? Iskreno čestitam oziroma sožaJujem, pa prosim likratu zamere, da sem za izraz svojim čutom ubral to manj primemo pot. Evropec sem in vem, kaj bi se spodobilo. Toda ne utegnem, res ne utegnem. Razun če bi dobil tajnika, da bi tajnik pisal čestitke oziroma sožalnice, kakoršne so spodobijo. Pa je svet jako pokvarjen in je težko dobiti dandanes človeka, ki bi hotel kaj storiti iz gole ljubezni do stvari. Plačaiti ga pa ne bi mogel, kajti seth rodbinski oče in so moji trije fantje vsako jutro stepo zaradi srajce, kdo jo bo nosil ta dan. Ne rečem, če bi se te reči vrstile tako, da bi jih bilo treba opraiviti le vsakih 25 let — takšni so bili v starih dobrih časih jubileji. Ali da bi jih bilo opraviti vsakih pet let! Ali naj bo in bes te plentaj — vsako leto enkrat! Čestital bi in sožaloval in bi me veselilo, resnično bi me veselilo, da se izkaižcm Evropca. Prosim, naj se ne dvomi — da sem Evropec —• jako bi me bolel tak dvom! Toda vsakih štirinajst dni drug režim in z drugim režimom milijon izprememb — to je preveč! Pa naj je stvar še tako razveseljiva za prizadete ali vredna sožalovanja i« bi zaslužila med Evropci običajne družabne pozornosti — jaz ne morem! Tajnika bi moral imeti in stenografa in še kakšno gospodično za popoldne! In če bi zraven zaeremar-jal svoje službene in bi zanemaril rodbinsko dolžnosti in tako ne-le ogrozil javno blaginjo, nego upropastil tudi tiho srečo pri domačem ognjišču. Oziroma domačem štedilniku. To ne gre! To ne gre nikakor! Naj bi tudi slavni režim izprevidel, da resnično ne gre. Naj bi blagohotno vpošteval razmere in potem v priznani svoji modrosti iskal in našel pota, da se režim ne bi menjal vsakih štirinajst dni. Razun seveda, ako to zahteva državni interes. Prvi je državni interes! Če državni interes to zahteva, dobro, pa bodi vsak teden drug režim, vsak dan, vsako uro — ne besedice zoper državni interes — ampak bom svest si svojih dolžnosti molče položil na al-tar domovine štedilnik svoje rodbinske sreče. Državni interes pred vsem! Če pa interes države tega ne zahteva, potem bi vendarle prosil: rajši ne vsakih štirinajst dni drug režim! Ne glede na čestitke in sožalja! Ampak je otežkočeno sploh vsako občevanje. Danes je kdo kaj in je v listih jako laskavo naslikan in se veseli srce, ga na cesti pozdravljati. Jutri pa je konec njegovi gloriji in je kompromitiran in ga je še pozdravljati nerodno — lahko človek samega sebe kompromitira. In si se komaj privadil, da ga na cesti več ne poznač, pa se reč zopet zasuče in je mož zopet postavljen v prejšnji položaj in laskavo naslikan, pa se mu potem lahko opravičuješ, da slabo vidiš, in naj ne zameri, da ga nisi pozdravil! Oh takih razmerah silno trpi kulturnost! Zato si morajo oni, ki so prizadeti, vsakih štirinajst dni dati napraviti nove vizitke, to stane. In tudi njih milostne nikdar ne vedo, kako bi nosile glavo, in ali jim bo mesar jutri še dajal na puf. To sploh ni nobena služba samo za štirinajst dni in brez odpovedi kakor pri zidairjih, ko minejo Vsi sveti. Štirinajst dni ni nič! V štirinajstih dneh se še do mize ne pride, ki na njej leži delo — komaj da se opravijo nastopne vizite. Pa se že lahko zopet prične s poslovilnimi vizitami! To ni prav in bi moralo biti drugače! Kajti so uradniki tako rekoč zaradi dela. Delo je trajno, delo ni kakor režim. Pa bi morali biti trajni tudi oni, ki opravljajo delo! Seveda, režim ima pravico, da postavlja in odstatvlja, te praivice se mu ne sme jemati, brez te pravice se ne izplača biti režim. Ampak naj bi bili za to posebni ljudje, za postavljanje in odstavljanje! Morali bi imeti črno suknjo in cilinder in bi lahko bili plačani od dneva ali ure. Delati pa ne bi smeli nič, ker delo gre naprej in bi ga spravili le v nered, če bi vanj vtikali svoje prste. In bi ostali čas lahko peli v opernem zboru ali plesali v baletu. Kadar bi jih pa novi režim potreboval, da jih kamorkoli postavi za karkoli, pa bi se dali postaviti in bi dobili pri operi ali baletu dopust. Pa bi opravili nastopne vizite in potem poslovilne vizite in če bi bili vmes kaki zakuski pri kaki otvoritvi, bi lahko počastili tudi otvoritev. Delo v pisarnah bi pa šlo naprej in se ga pod kaznijo robije ne bi smeli dotakniti ne z mezincem. In kadar bi prišel bridki telegram, da se je režim izpremenil, bi mirno zopet šli v operni zbor ali balet in bi čakali novega režima in ne bi bili na nobeno plat nič razžaljeni, kajti služba je služba. Pa jim tudi ne bi bilo treba ne čestitk, ne sožalja, ker bi bila njih služba taka, da se postavljajo in odstavljajo, in ne bi nič zamerili in bi človek lahko ostad Evropec. Preskrba Invalidov na Češkoslovaškem. Uradno je naštetih na češkoslovaškem 264.189 vojnih invalidov, 143.914 vojnih vdov, 277.332 vojnih sirot in 117.295 drugih vojnih oškodovancev; skupaj torej 802.730 oseb. Od 264.189 vojnih invalidov dobiva invalidsko rento 155.588 oseb. Dalje je bila priznana invalidska renta 121.215 vdovam in 244.921 sirotam. Povprečna invalidska letna renta znaša 980 Kč. Invalidi do 20% delanezmožno-sti ne dobivajo rent in imajo samo pravico do zdravniške oskrbe na državne stroške, v kolikor njih bolezen izvira od vojaškega službovanja. Tekom petih let je bilo oddanih v sanatorije, bolnice in kopališča nad 40.000 na pljučih in živčevju bolnih invalidov. Invalidi visokoodstotne delanezmožnosti so nastanjeni v invalidskih domovih ,kjer so zaposleni s primernimi deli. Za ortopedične pripomočke se je zglasilo 25.000 oseb. Ortopedične predmete nabavi invalidom gržava. Izdelujejo se pa ortopedični predmeti v invalidskih delavnicah ,kjer je zopet na tisoče zaposlenih invalidov. Posebno važnost polaga Češkoslovaška na izšolanje invalidov. V tozadevnih državnih zavodih se je dosedaj na državne stroške izobraževalo 7200 invalidov. Dalje je država tisočem invalidom preskrbela za nizke obresti posojila, da so si lahko ustanovili svojo samostojno eksistenco bodisi v trgovini, obrti ali v poljedelstvu. Država je z oddajo trafik pressrbela 307 oslepelih vojnih invalidov in 16.407 drugih vojnih invalidov ter vdov in sirot. Na tisoče invalidov se preživlja tudi z delom v invalidskih zadrugah. Zadrug imajo češkoslovaški invalidi 172 s 4406 člani. Država je dala tem zadrugam na razpolago okrog 5 milijonov čeških kron obratnega kapitala. Najvzornejše izmed invalidskih zadrug so: ortopedična delavni-'a v Pragi, Plznu in Brnu, konfekcijska in čevljarska zadruga v Bratislavi in tvornica ri žev v Mikulašicah. Invalidska preskrba je tekom prvih let (1918 do 192-;) stala državo 1283 milijonov 428.724 Ke. Ud tega se je razdalo za zakonito določene invalidske rente 570,576.727 Kč, za podpore preostalim vojnim sirotam in vdovam 591,08- o-S Kč, za zdravniške stroške 34,377.8.39 Kč, za (rtopedične predmete 37,809.046 Kč in za izobrazbo, posojila in podpore 49,584.084 Kč. Pravice invalidov so urejene v češkoslovaški zakonodaji iz leta 1919. in iz leta 1920. (Iz »Nove Pravde«.) VESTNIIC Društvo davčnih Izvrševalcev za Slovenijo je imelo dne 9. novembra tl. v Ljubljani svoj letni občni zbor in so bili Izvoljeni v novi odbor naslednji tovariši: za predsednika Fr. (Rojec iz Ljubljane, za podpredsednika Fr. Jaklič iz Celja, za tajnika Ciril Vrančič iz Ljubljane, za blagajnika Gustav Mlejnik iz Škofje Loke, za odbornike Alojzij Rakar iz Ljutomera, Martin Čadež iz Kočevja, Anton Tavčar iz Cerknice in Blaž Kocmur iz Kranja,, za namestnika Ig. Bregar iz Višnje gore in Val. Resnik iz Celja, za pregledovalca računov pa Vinko Jagrič iz Kozjega in Pr. Suša Iz Škofje Loke. Ker je bil med letom društveni tajnik reduciran, je poročal namesto njega predsednik Rojec o društvenem delovanju, ki je prizadejalo društvu mnogo dela, truda in stroškov posebno v pretečenem društvenem letu v svrho odprave redukcije in povišanja potnih pristojbin za vnanjo službo. Za prihodnje društveno leto od 1 jUlija 1924 dalje se je določila članarina po 2 Din na mesec in se Ima vsaj za eno četrtletje naprej pošiljati društvenemu blagajniku Mlejnika. Enkratna vpisnina za novince znaša 1 Din. Udeležba iz Kranjske je bila jako dobra in so prišli vsi razen štirih, a udeležba iz Štajerske je bila pičla. Ugotovilo se je, da neki tovariš na Štajerskem ruje proti društvu iz nizkotne osebne zadeve In da dela nekak štajerski separatizem. Pred občnim zborom so bile tovarišem dne 15. oktobra tl. razposlane štiri okrožnice in scer dve za Kranjsko in dve za štajersko. V njih so bile popisane važne društvene ta stanovske zadeve, društveno delovanje m so se člani tudi vabili na občni zbor. Okrožnici s Kranjskega sta bili pravilno vrnjeni v roke odpošiljatelja, a s Štajerskega ni nobene nazaj. Sluti se, da je obe zadržala zlobna roka. Jako bi ustregli društvu oni štajerski toVarlšl, ki niso dobili okrožnic, ako bi to po dopisnici sporočili predsedniku, Streliška ul. št. 5, da se dožene, kje je stvar obtičala in da se dotičnikom pošlje okrožnica na novo. Proti intrigantu se bo odločno nastopilo, kakor je bilo sklenjeno na občnem zboru, in se bo ta zadeva štajerskim tovarišem natančnejše pojasnila v prihodnjem dopisu. Naše društvo bo tudi za naprej kakor dozdaj ob kratkem poročalo o vseh društvenih in stanovskih zadevah v »Našem Glasu« in se ta list vsem tovarišem toplo priporoča v naročitev in vsakovrstno podporo. »Naš Glas« je sedaj v rokah nepristranskega uredništva in se urejuje enako dobrohotno v prid vsem državnim nameščencem. F. R. Redna glavna skupščina Saveza Javnih namještenika v Zagrebu je bila 26. oktobra. Skupščine se je udeležilo 29 delegatov iz Zagreba in 9 delegatov iz province. Skupščina je sklenila sledeče: 1.) da se poviša od 1. jan. 1925 dalje članarina od Din 5 na 8 Din mesečno in da se od te mesečne članarine dasta dva dinarja v podporni sklad; 2.) da bo izhajalo glasilo »Saveza« od novega leta dalje samo po 2 krat na mesec, vsakega prvega in petnajstega; doslej je izhajalo glasilo po 3 krat na mesec: 3.) da se zahteva od vlade, da uvrsti vsa pasivna mesta Hrvaške v 1. dra-ginjski razred: 4.) da se izvrše priprave za osnutek bolniško-oskrbne blagajne javnih nameščencev, ker so javni nameščenci ob bolezni brez zaščite in pomoči; 5.) da se da upravnemu odboru Saveza pooblastilo za pristop h Glavnemu savezu v Beogradu, ako sprejme le-ta zahteve hrvaškega Saveza; 6.) da se energično zahteva od vlade izplačilo razlike, uvrstitev Zagreba in ostalih pasivnih krajev Hrvaške v 1. draginjski razred ter priznanje delegata hrvaškega Saveza v komisijo za končno redakcijo predloga o izpremembl zakona za javne nameščence. Z aklamacijo je bil izvoljen za predsednika Saveza prejšnji predsednik gospod dr. Benkovič. Iz vseh ostalih strok državne službe in iz vrst upokojencev je bilo Izbranih 24 upravnih članov Saveza. Prvi podpredsednik je Inženir Žugaj, 2. podpredsednik profesor Jiroušek, tajnik M. Nefcrovič, blagajnik M. Denk. Za tiskovni sklad »Našega Glasa« je daroval g. Jos. Jaklič car. upravnik v pok. v Studencih pri Mariboru znesek 20 Din. Srčna hvala gospoda darovalcu, ki pri vsaki priliki prispeva za naš tisk, sklad. — Uprava. MAJBOLgAMUDr 9.C0RS B h'!:) Tabela nad vzglavjem. (Dopis.) Odkar sem v državni službi, se odigrava moje življenje med upi — in dolgovi. Od takrat ko so nam bili prevedli kronske plače na dinarske pa do uveljavljenja zakona o civilnih državnih nameščencih, mašim en dolg z drugim, ker sem še tako naiven — vsaj od časa do časa me popade naivnost — da verujem v lepe obljube, ki prihajajo od vseh strani na adreso državnih uslužbencev. Obljube se razkade, upanje upade, a trajno ostane v veljavi samo moja tabela nad vzglavjem, na kateri vestno beležim svoje dolgove. V službi in izven me zasleduje samo ena misel, kako da bom poplačal dolgove. Porabil sem že svojo malo doto, vsako obleko sem najmanj že trikrat obrnil, čevlje nosim do skrajnih možnosti, o perilu niti ne govorim, sit nisem nikdar — a dolgov vedno več. Vsi dobri naklepi, s katerimi sem nastopil držav-žavno službo in ki so šli za tem, da bom to službo kar najbolj vestno opravljal, so se izpremenlH v teku let v topost in povsem mehanično se kre-čem v svojem službenem delokrogu. Mislim, da tnisem edini med državnimi nastavljenci, ki ima za seboj takšen razvoj, a nad seboj usodno tabelo z visokimi vsotami. Kakor »Hlapec Jernej« smo, trkamo na vsa vrata, iščemo pravico, a nikjer se nam ne odzovejo, pravice ni za nas. Križev pot brez primere. Ali naj napravimo konec, kakršnega je napravil »Hlapec Jernej?« R—a. Ministri na razpoloženju. Finančno ministrstvo je odredilo, da bo za vsakega ministra na razpoloženju odmerjena pokojnina s posebnim odlokom, ki ga izda ministrski svet. Do sedaj je v naši državi 45 minstrov na razpoloženju, ki imajo vsi pravico do pokojnine. Koliko ministrov na razpoloženju sl je v resnici zaslužilo pokojnino je pa drugo vprašanje. Brezplačen srbohrvaški tečaj »Bratstva« v Ljubljani ima reden poduk vsak torek in četrtek od pol 7. do pol 8. ure v mestni deški šoli na Grabtpu. Vpis novih obiskovalcev se sprejema pred podukom v šoli. Pri vpisu se sprejemajo enkratni prostovoljni prispevki za stroške luči in snaženja. Državni nameščenci imajo najlepšo priliko, da se priuče brezplačno bratskega jezika. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. Izdeluje odslej naprei tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1., Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3. !a|ctenej$ß stsare 5$b mesne IISÄLE STR9JE O P tsato tudi rese jpoIrab^SiaK pr? ■ L. Baraga SELEraimsmt! ul. s/i Mehanična delavnica (iinpravlielnica) Za nakup vsakovrstne kuia-tiji-Ske pesnile in vsega v želcz-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča lirma Schneider S Verovšek £'ubljana, Dunajslta cesta 16. Krojaštvo Prätl i^HC Kroiašt