List 47.
Kako ravnati z novimi sodi.
Z novimi sodi moramo tako ravnati da izpra-vimo iz lesa vse, kar bi utegnilo škodovati moštu ali vinu. V to svrho služi najbolje izpiranje s kropom.
Nekoliko dni poprej morajo pa sodi z vodo napolnjeni biti. Zatem jih je prati s Kropom, dokler ne teče iz njih popolnoma čista voda tako, da nima nobene barve in nobenega okusa. To namreč kaže, da so vse razkrojljive in raztopljive tvarine odpravljene.
Sedaj lehko precej sod nalijemo z moštom ali z vinom. Kjer tega ne storijo takoj, naj sod malo po-žveplajo in tako na suho postavijo. Namesto žvepla rabi tudi dobra žganica, s katero sod izplaknejo. Vendar
370
stane to preve5 in tudi ne pomaga zoper plesen tako gotovo kakor žveplo. Starega vina vendar ne natakajo v nove sode, ker utegne poleg vse opaznosti v lesu ostati še nekaj škodljivih tvarin, ki potem dajo vinu neprijeten okus ali mu vsaj barvo pačijo. Tega se ognemo, ako nalijemo nove sode prvikrat z moštom.
Če nimamo kropa pri rokah, treba sode večkrat z vodo naliti in to zopet odtočiti in z novo nadomestiti, dokler ne odteka zelo snažna.
Zatem vliješ v sleharni sod vrele vode, z vodo pomešane, (5 do 10 kilo na 100 litro/ vode) in ga ž njo močno izplakneš, po 24 urah ponovi delo, izmij sod in nalij z moštom. Kadar je ta zavrel, dober je sod za vsako vino.
Po nekod imajo pa navado nove sode na vročem sopuhu pariti in tako sušiti. Par potegne vse vina škodljive tvarine iz lesa. Toda tako sode za vino pripravljati je sicer najbolje, pa v to svrho treba je parne mašine, katere si ne more vsak vinogradnik omisliti. Kaže torej, da bi si jih veče občine priredile za splošno porabo vseh domačih vinogradnikov.
Veliko manj cikastega, kalnega in zaduhlega vina bi imeli ljudje. Kajti večina bolezni prihaja vinu od slabih sodov, ker niso bili prvikrat dobro pripravljeni ali so bili pozneje zanemarjeni ter nikoli prav osnaženi in izprani.                    Allgemeine Weinbau-Zeitung.