MALA SITNA
Poitnlna platana a gotovini
SREDA, 25, SEPTEMBRA 1955
10 dinarjev
LETO Vi.
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDO
Plebiscit v trstu
v Kalabriji in Siciliji Je vladalo veliko veselje "ted tamkajšnjim prebivalstvom. Obljubljajo mu *>rezplačen obisk Trsta v Prttneru, da bi prišlo do •baškega plebiscita. Potovanje bi bilo nad vse JJfiodno. Edino, kar bi organizatorji zahtevali od jui-turistov, bi bilo to, da ~r si morali med drugimi “baškimi zanimivostmi ®8ledati tudi volišče in oddati mimogrede svoj glas V prid priključitve Trsta * Italiji. Vse falzifikate v tvezi s tem so organizatorji Pripravljeni sami pravočasna preskrbeti.
DRŽAVNA tajna
Med državne tajne ‘'Oljski spadajo tudi lnva-udnine. Ta tajna je pa
skrajnosti skrita, aa večkrat celo sami invalidi UJj^ajo pojma, kako je z dJinovimi — mesečnimi ^ejemki.
najdaljši mesec
V Pragi bodo proslavlja« hiesec sovjetsko-češkoslo-Vaškega prijateljstva« od /• novembra do 12. decem-?ra, torej celih 36 dni. Ka-da bi se jim tam me-?ecl že tako ali tako ne dozdevali predolgi! Pričakovati pa je, da bo med “ko dolgim razpravljanjem h j Prijateljstvu popustilo l^dl tistih nekaj simpatij, JV Pri redkih poedlncih Ostajajo.
Zanimiva norma
Češkoslovaški rudarji Presegajo« normo tako, nalože domala polhe Ogončke s kamenjem, «oraj pa nasujejo tenko >i5st premoga. To se je godilo v rudniku Antonia
jJ~P°tocki. Zgornji primer U®*6. kako »granitno trd-* Je zvestoba češkoslo-delavstva za vell-prijatelja. Rusi pa sl ne store nič; do tako ali tako — saj so itak na-pobrati povsod, kjer vso smetano — ta j« vrhu!
Težko Je dandanes M gostinske obrate! Treba Je držati ravnotežje s cenami na trgn in to Je težko. Za primer navajam nekaj cen v gostinskih obratih v Rio de Janelrn:
En kilogram kumario stane 40, ena porcija ku-marične solate pa 20 dinarjev. Oboje sknpaj stane 60 dinarjev. In zdaj cena kumaric na trgn pade. En kilogram kumario stane sedaj samo še 30, tu porcija kumarične solate pa stane 30 dinarjev. 30+30 =»
RAVNOTEŽJE
(Za Toti list napisal Blaž Mozol, specialni dopisnik iz Rio de Janeira)
60 — in ravnotežje Jo ohranjeno. Razumete?
Se en primer: 1 kilogram krompirja stane 30, ena porcija praženega krompirja 20 dinarjev. Potem cena krompirju pade, tako da stane 1 kg krompirja II. porcija praženega krompirja pa 30 dinarjev. In če sedaj vzamete svinčnik v
roke in računate: 30+20 =» 50 in 11+30 =. 41. vidite, da je ravnotežje porušeno — da gostinski obrat prodaja pražen krompir s 9 dinarji izgube.
Ali sl po vsem tem, kar ste sedaj slišali o ravnotežju, le upate zahtevati, naj gostinski obrati znižajo cene Jedilom? Upam, da
ne. Ravnotežje mora ostati, ne smemo ga rušiti ne ml ne gostinska podjetja. Zato zahtevamo, da morajo takoj zvišati ceno praženemu krompirju na 39 dinarjev, da bo zopet ravnotežje: 11+39 =» 50t
Zakaj naj bi gostinska podjetja v Rio de Janeiru delala z 'izgubo?! Jaz odločno protestiram! Honorar za ta članek prepuščam za kritje izgube, ki so jo imela gostinska podjetja, ko so prodajala pražen krompir s 9 din izgube! Posnemajte!
»Presneti mule, poln voz igračk smo mu dali, pa se kar naprej dere, da hoče še tisto,
kar je v izložbi.«
MEDICINA
V	ANEKDOTI
Moližre pripoveduje, kako se je neki' bolnik, potem ko je dobil klistir,
sprl s padarjem. Po žolčnem prerekanju mu je bolnik zabrusil:
— Vaše vedenje, moj gospod, izdaja, da niste navajeni imeti pred seboj obraze
— Vi imate vendar hišnega zdravnika — je rekel nekoč Ludvik XIV Molieru
—	kako ste kaj zadovoljni z njim?
— Sire — Je odvrnil Moliere — čvekava o tem in onem, on mi predpiše zdravilo, Jaz pa Jih ne za-užijem in ostanem zdrav.
DOBRO INFORMIRAN LIST
Neki francoski Ust J« pomotoma sporočil javnosti smrt francoskega pesnika Paula Claudela. Takoj za tem je uredništvo prejelo Claudelovo pismo:
»Priobčili ste vest o moji smrti. Ker veljate za dobro informiran list. bo vsekakor tudi to sporočilo drža-
lo	Zato vas vljudno prosim. da me črtate iz seznama vaših naročnikov!«
»LAHKO BI BILI BOLJE NAPRAVILI!«
Neki nadobudni pisatelj Je prišel k Anatolu Fran-ceu in ga mučil s svojimi duševnimi »proizvodi«. Ko se ga pisatelj nikakor ni mogel odkrižati, mu je dovolil, da mu prinese ob priliki svoja dela, toda opozoril- ga je, naj' bodo pisana te na eni strani papirja.
Čez nekaj dni je nadobudni pisatelj prišel in dejal:
»Prinašam vam svoje stvari, napisane samo na eni strani papirja, kakor ste želeli Drugo stran pa sem pustil prazno.«
Ana tole France Je vse vestno preči tal. potem pa je dejal mlademu pisatelju:
»Lahko bd bili bolje napravili.«
»Knko pa?«
»Da bi bili pustili obe strani prazni!«
V
LAŽ NA GLAVI
Ze v starih časih so si ljudje barvali lase in nosili lasulje. Zanimiva je stara zgodba o poslancu z otoka Keosa, ki je prišel v Spar-to, da bi sklenil s Spartanci neko pogodbo Prej sl je sive lase temno pobarval, d.i bi ga tujci prijazneje sprejeli Zgodilo se Je pa narobe Ko je namreč končal svoj govor, mu je dejal špartanski kralj Arhlda-mos:
•Kako moremo temu možu verjeti, ko že njegova glava kaže, da laže!?«
Pogovor na paši
»la, pojdiva čez mejo!« »lfaha. misliš, da sem osel?«
VSE ALI PA NIC!
Mark Twain je dobil nekoč pismo od zelo ugledne osebnosti, nekega višjega državnega uradnika. Slavni humorist mu ni utegnil odgovoriti, uradnik pa je zaman čakal na odgovor. Naposled je poslal Twainu znamko za odgovor.
Cez tri dni Je dobil od humorista dopisnico:
»Znamko prejel. Pošljite mi še papir in ovitek!«
ČLOVEK IN ŽIVAL
Slavnega Puškina je visoko plemstvo sicer rado vabilo v svojo sredo, a kaj pogosto mu Je dalo čutiti, da je manj vreden od njih. Puškin Jim seveda ni ostal dolžan.
Nekoč je prišel na večerjo, pa niso pustili prostora zanj in so ga popolnoma prezirali. Neki naduti general je med jedjo vstal s svojega sedeža in rekel, kakor da je pravkar zapazil Puškina:
»Aleksander Sergejevič, kakšna razlika je med človekom in živaljo?«
Puškin je hitro sedel na generalovo mesto in se odrezal stoječemu generalu:
»Človek ib sede, žival pa stoje! «
SE NE MUDI!
—- Kdaj pa odpelje vlak?
— Ob 10.55!
«— Vraga, potem imam pa še dobri dve leti časa!
OGORČENJE
— Pomisli, potem pa ml Je vrgel rokavico v obraz...
— Eh, to Se ni tako hudo!
— Kako ne, ko je ra pozabil roke v njih!
KATEGORIZACIJA KRITIKOV
Časopisni kritik Je kritik C kategorije. (V lokalu C kategorije dobiš ciknjeno vino, muhe v debelih rojiK umazane zobotrebec in prte, slabo postrežbo, toda — nizke cene! Brez napitnine.)
Revialni kritik je kritik B. kategorije. (Poniklan pribor, spretneJSa kuhinja, ventilator za dovajanje zraka, papirnati prtiči za brisanje ust, solnik s soljo in poprom, solidna postrežba. Napitnina — ali pa tudi ne.)
RAZKRONAN1 ŠTIRJE KRALJI
S prestola, ki so si ga pridobili, nenaden sunek pihne Jih nemili.
Od kod privel ta trezni je prepih?
Odpihnil krone jim je — Bojan Stih!
GLEDALIŠKE MISLI
Kritika se približaj z ljubeznivo ponižnostjo In ne z grozilnimi pismi	(Neznani kritik)
Kritika, ki Je nesramen, se približaj z gorjačo in ?a b njo nauči lepega vedenja.	(Neznani	Igralec)
Kritika se sploh ne približuj. Igraj, kakor da ga ni v avditorija. Na ta način bo tvoja igra mnogo narav-aejša. C* boš mislil samo na kritika, bo postala tvoja
igra kritična.
SLOVNICA
— Jurček, povej ml stavek .
— Konj vleče voz.
— Dobro. Postavi g^, v velelno obliko.
— Hija!
Ptica selivka
»Tokaj te postaja hladneje. Ali se bo res treba preseliti v tople kraje?«
(Neznani gledalec)
DVE NAPAKI
Znameniti nemški slikar Menzel je nekoč slikal odličnega zdravnika. Zdravnik je bil vedno zelo zaposlen in tako je dostikrat le po nekaj minut poziral mojstru. Ko ga je mojster nekoč prosil, naj bi še enkrat prišel, češ da mora na sliki še nekaj popraviti, se je zdravnik razjezil in rekel, da ne utegne tolikokrat priti. Tedaj mu je Menzel nedvoumno razložil svoje stališče:
»Vidite, gospod doktor, najina poklica sta povsem različna. Ce napravite vi v svojem poklicu napako, Jo zakopljejo v zemljol Ce pa to napravim Jaz, Jo obesijo na steno, da jo vidijo vsi in se lahko tudi vsi po mili volji norčujejo iz nje.. .1«
CEMU IZBIRATI
— Katero številko čevljev pa želite?
— Vseeno katero. Dajte mi čim manjše, ker Jih nameravam podariti nekomu..
Vsaka stvar ima svoj namen. Zato nikar ne uporabljajte stvari tako, kot Jim ni namenjeno.
Do tega spoznanja sem prišel, ko sem si nekoč namazal čevlje z zaseko — dobra, domača zaseka je bila
— le za spoznanje žarka Je že bila. Do tega pa je prišlo zato, ker tistega dne — bila je nedelja — nisem imel doma kreme za čevlje — moji čevlji pa so bili obupno umazani, tako da z njimi res nisem mogel na sestanek z dekletom, ki sem ga imel že dva tedna rad in brez katerega, prepričan sem bil, ne morem živeti.
Tako sem torej šel na sestanek z dekletom, s čevlji, ki so se kar bleščal) — vse od dobre, domače zaseke. Moje razpoloženje je bilo — razumljivo — na višku!
Medpotoma sem se ustavil pred cvetličarno in razmišljal, kakšne cvetice bi kupil ljubljenemu dekletu, ko se je začel smukati okrog mojih nog majhen pes
— mislim, da je bil špic. Pogledam in vidim, kako je najprej ovohaval moje čevlje, nato pa Se začel oblizovati zaseko — pa čeprav je bila že nekoliko žarka.
Naglo sem odSel — toda pes Je šel za mano. Skušal sem ga odgnati, toda špic je bil trdovraten. Se več! Spicu se je prav kmalu pridružil še precej velik volčjak, ki je k vsemu še bil videti hudo bojevit. Kljub temu sta si lepo razdelila interesna področja — izgleda, da nista imela pojma o visoki politiki velesil
— in lizala vsak svoj čevelj, ali bolje rečeno, moje Čevlje, ki so z lizanjem nevarno izgubljali svoj prejšnji sijaj.
Zadeva z zaseko
Da bi stvar bila Se lepSa, se je tema dvema pridružil kmalu Se tretji — po zunanjosti sodeč je bil najbrž križanec med jazbečarjem in bernardincem. Toda kljub nejasnemu rodovniku je razvijal ta križanec poleg izredne požrešnosti tudi silovito napadalnost in špic se Je moral umakniti na notranjo stran, pri čemer se mi je nevarno zapletal med noge, tako da bi skoro padel. Vtem se je pridružil mojim čevljem še četrti, verjetno je bil Škotski terier, ki se odlikuje po trmi in vztrajnosti. Posledica je bila splošen pasji pretep in jaz sem izkoristil to priliko in jo ucvrl okrog ogla-Toda Spic me je opazil in pridirjal za mano — za njim
Sa še vsa ostala pasja drhal, ki se je medtem pomno-la še za nekega pudla in prav nagravžnega pekine-zerja v pleteni obleki. Za pekinezerjem je prihitela Se njegova lastnica in grozeče dvigala svoj dežnik — seveda proti meni.
Naglo sem se odločil: Odprl sem prva hišna vrata* smuknil vanje In Jih naglo zopet zaprl. Končno san®1
—	Nel Kajti iz nekih vrat se je pokazala oseba nedoločene starosti ln nedoločenega spola, me pogledala glave pa do klavrno oblizanih čevljev in grozeče vpra' šala, kaj želim. Zajecljal sem, da iščem gospodično to in to — ime sem si kar izmislil. Toda oseba nedoločene starosti in nedoločenega spola je samo z roko pokazale
dober nasvet
— Zadnje čase so se pa hudo spravili nad vas peke!
— Seveda, vsega smo krivi mi. Reci mi, kaj pa ttoremo, če nam mlini pokljajo moko, pomešano * iztrebki miši in podgan ter drugimi odpadki...
— Ali peki moke ne presejete?
— Poslušaj, kam bi pa Prišli, če bi jo morali še 8ejatl. Zato ti svetujem, da ne kupuješ kruba pri nas. Jaz sam ga tudi kupujem raje v drugi pekarni... Veš, kruh iz naše Pekarne se mi preveč gabil
Blaž Mozol:
tržna intervencija
— Za vraga, kaj v Ljubljani res ni nobene Intervencijske trgovine, da cene na trgu lezejo navzgor kot termometer v Sahari?
— Seveda je, pa še ob-Cutna intervencija v cenah, samo, ljubček, treba Jo Jo Poiskati..
— Menda ne z lučjo prt belem dnevu po zgledu filozofa Diogena?
— Z lučjo ne, temveč z avtomobilom, kajti sedaj
—	v novem veku — se Diogeni vozijo z avtomobilom kar naravnost k proizvajalcem in tam kupujejo po nizkih cenah. Tako se jim ni treba bati zamere branjevk in — konkurence!
-- Hm, ti, kje pa tičijo tl Proizvajalci, ki prodajajo P° intervencijsko nizkih
cenah?
— Veš, ljubček, tega pa se sam točno ne vem. Jaz namreč nimam — avtomobila!
POLITIKA
Plačilni sprašuje natakarja:
-	Zakaj si se vendar tako klanjal onemu gostu, ki ni dal niti ficka napitnine?
— Prav zato, da bi tudi drugi gostje tega ne opazili'
ŠALJIVO VPRAŠANJE
Katera tčta (v štajerski izgovarjavi) je najbolj zaželena?
Odgovor: Kvali-tčta!
POŠTENJAKOVO ZAČUDENJE
Vratar ogleduje delavce, ki odhajajo domov. Mimo pride tudi Peter, ki tišči roko nekam pod suknjič. Vratar ga sumljivo pogleda, v tem pa pade Petru izpod suknjiča na tla velik primož, da gromozansko zažvenketa. Vratar ostrmi, Peter pa se počehlja za ušesom:
—	To bi pa rad vedel, kateri vrag mi je tole obesil okoli vratu?
SKRIVALNICA
8 terenskega sestanka SZDL
CJ^JeTA	\7aRAVH7A~~Š0ClAllZ^A -K
(tiuioa)
»Kje Je član Zveze komunistov?«
BALADA O BATERIJAH ZNAMKE »ZMAJ«
(Melodija: »Zeleni s« gaj« Iz opere »Manon«)
Miličnik hudo — vpraša te: »Kako? Na blciklu naj bi sve-tl-io!«
Razsvetljave ni, bi&to te duši, škodo imaš pri tej prl-lo-žno-stl.«
Iz zadruge — zašel
Baterije »Zmaj« — baterije »Zmaj«
Je kaj kmalu kraj — Je kaj kmalu kraj,
nihče pa denarja ti ne — da — na-saj!
(Baterije »Zmaj« so namreč v zadnjem času zelo slabe in kratkega življenja.)
DEBELE ČASNIKARSKE
Ljudska pravica, 13. IX. 1953. — Po modemi cesti na GroBglockner (ni to slovenski Visoki Klek?) pridrvi Jeep (najbrž kak ameriški milijonar) la sl ogleda Heiligenblut (morda pa Sveto kri) In ledenik Pasterze (ki pa je naša ponižna Pastirica).
Slovenski poročevalec, 15. IX. 1953. — Bombardiranje Angloamerikancev j« postajalo vse pogostejše. — Kdo je te reveže le tako hudo bombardiral — menda ne Italijani?
Večer, 15. IX. 1953.	—
Upamo, da se bo Maribor uvrstil med to prvo šesto-rico jugoslovanskih mest. — Potem jih bo vsekakor že sedmorica.
AOROOA
»Našo zadrugo, kot vidiš, jemlje hudič«
»Zato pa, kot slišim, imajo vsi njeni dosedanji, poslovodje že nove biše!«
vrata in dejala, da bi, te bi tudi ta in ta gospodična stanovala tukaj, takega človeka ne sprejela. Nekaj sem zamrmral in naglo zopet stopil na cesto. Sam? Ne — tokrat je bil škotski terier tisti, ki mu je uspelo izmuzniti se skozi vrata in sedaj je hlastno lizal moje čevlje.
Kam sedaj? Ob cesti je stal prazen avtomobil. Hipoma mi je padla v glavo misel, prijel sem za kljuko, odprl voz in sedel vanj — terier pa za mano in sede Ponosno na sedež poleg mene. Napravil sem kot sem nekaj pozabil, skočil iz avtomobila in zaprl vrata.
Tako — srečno sem se rešil pasje golazni, sem po-nnislil in hotel odhiteti z na pol polizanimi čevlji na sestanek.
»Stoj!« se naglo oglasi nekdo za mojim hrbtom. Bil Je miličnik. »Tukaj ne smete postaviti avtomobila — Peljita ga tja naprej, kjer je prostor za parkiranje!«
Kaj sem hotel! Vsega pametno objasniti tako ne bi mogel, zato je bilo najbolje, da igram vlogo lastnika avtomobila še naprej! Vstopil sem zopet v avto in Pasja zverina v njem me je sprejela z radostnim bevskanjem kot starega znanca.
Do takrat sem si domišljal, da znam voziti. Toda tokrat, ali sta me pes in miličnik tako zmedla ali pa res ne znam voziti — vsekakor sem moral pritisniti na napačen vzvod, kajti zapeljal sem najprej v cestno svetilko, jo podrl, nato' zapeljal skozi izložbo neke cvetličarne in tam obstal sredi ruševin — kot pokojni Neron sredi ruševin Rima.
Pri zaslišanju sem hotel kot poštenjak povedati vse po resnici, ko pa sem pričel z žarko zaseko in mojimi čevlji, so samo majali z glavo in me najprej predali psihiatrom. Toda ti so izjavili, da sem popolnoma normalen in v vsem odgovoren za svoja dejanja. Zato sem dobil za poskus tatvine avtomobila dva meseca, tri tedne za vožnjo brez izpita, en mesec zaradi ogrožanja javnega reda in mira, ker sem podrl kandelaber in vlomil v cvetličarno, denarno kazen sto dinarjev, ker sem parkiral na prepovedanem prostoru, nadaljnjih dve sto dinarjev zaradi kaljenja miru, pet sto dinarjev zaradi mučenja živali, dva tisoč dinarjev za podrt kandelaber, pet tisoč dinarjev za razbito izložbeno šipo in osem tisoč dinarjev za polomljen Inventar cvetličarne. Lastniku avtomobila pa bom moral plačati kompletno popravilo avtomobila — koliko pa to stane, pa vprašajte pri avtomehaniku, jaz se ne upam. Razen tega me je zapustila še moja ljubljenka.
Ko pa sem se vrnil iz zapora, me je doma čakal paket, ki mi ga je poslala mati. V njem je bil velik zavoj zaseke, ki je seveda tudi že bila nekoliko žarka zaradi dolgega čakanja. Poleg zaseke pa pismo, v katerem mi piše:
»Pošiljam ti nekoliko zaseke. Upam, da Ti je ona od zadnjič dobro teknila. 2elim Ti, da bi Ti tudi ta teknila vsaj tako...«
TRI MARK TVVAINOVE
KRATKO IN JEDRNATO
Ko je leta 1869 urejeval Mark Twain list »Buffalo Express«, je naklada pričela nenavadno naglo rasti, kajti urednik je užival pri bralcih veliko popularnost in Je bil zelo priljubljen
Tedanji lastnik drugega lista »Buffalo Courier« jo zato skušal kupiti konkurenčni list. In pisal je Marku Twainu:
»Ali bi mi hoteli sporočiti mimogrede, po kateri ceni prodajate vaš časopis?«
In dobil Je naslednji odgovor:
»Med tednom stane tri cente, ob nedeljah pet centov Mark Twain.«
»NAPAČNO« razumeli
Nameščenci »Buffalo Ex-pressa« so nekega dne osnovali »Baseball Club« ter naprosili urednika, če smejo imenovati klub po njem. Mark Twain ni imel nič proti temu. Kmalu zatem je klub pozval svojega nasprotnika na dvoboj in Mark Twain je izkoristil vsako priložnost, da 1e obiskal svoje moštvo.
Ob nekem treningu Je opazil, da ima moštvo že selo obrabljene žoge in rokavice. Tako je izročil kapitanu moštva dvajset-dolarskl bankovec ter ga pozval, da »stori vse, da zmagajo«.
Ko Je Mark Twaln na večer pred dvobojem obiskal svoje moštvo, je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da so Igralci še vedno imeli slabo ooremo.
»Zakaj sem vam dal denar?« jih Je vprašal.
»Dali ste nam dvajset dolarjev z napotkom, da naj storimo vse za dosego zmage...«
»Da, in?«
»Denar smo dali razsodniku!«
»OSTRIZITE SI LASE!«
Nekega dne je sloviti humorist prejel pismo, v katerem Je neznanec zatrjeval da mu je popolnoma podoben in da ga okolje dostikrat zamenjuje z nilm. Snočetka mu je to godilo, sčasoma pa ga je pričelo motiti. Ljudje, ki ga imajo za Marka Twaina, mu znd-nje čase jemljejo toliko časa, da bi mu resnični Mark TValn lahko dal kakšno odškodnino. In menil je, da sto dolarjev ne bi bilo preveč.
Pisatelj, ki Je slovel po svoji kuštravosti, mu Je poslal pismo s 25 centi ln pripisom:
»Ostrižite sl lasel«
DOBER UCENEC
— Povej ml, Mihec, ali lahko samostalnike spregamo tako kakor glagole?
— Lahko.
— No, na primer?
— Jazbinšek Miki.
— No?
— Jazbinšek Miki, Tibln-Sek Viki...
»Adio, dragi! Ce me ne IJubU več, bom osrečila tegale ribiča.«
»To ao pa moje lovske trofeje.«
»Ne rabim rešilnega pasu, se 2e vračam!«
»Vei, umetnik Je.«
Praktično.
T R1l«
I. GOSPODARSKA PRAVLJICA
Nekoč je živela kraljica, ki se je imenovala Družbena Evidenca. Bila je zelo samovoljna in neobjektivna. Ni trpela, da bi bil kdo bolj pameten od nje. Imela je skrivnostno ogledalce, ki ji je vedno ali skoraj vedno povedalo resnico. Nekoč je vzela ogledalce la ga vprašala:
»Ogledalce, ogledalce, povej: kdo je pametnejši od mene v deželi tej?«
Ogledalce je bilo tisti dan slabe volje in Ji je za nalašč odgovorilo:
»Nihče!«
Kraljica se Je veselo zakrohotala in delala še večja krivice svojim državljanom Zlasti si je rada privoščila podjetja, katerim je odrekala denarno pomoč baŠ v času, ko so Jo največ rabila.
Nekega dne Je zopet vprašala ogledalce:
»Ogledalce, ogledalce, povej: kdo je pametnejši od mene v deželi tej?«
Ogledalce je zajelo sapo in odgovorilo:
»Marsikateri knjigovodja v podjetju!«
Kraljica Je onemela in nato pričela blazneti. Tekala Je po svojem gradu od zakladnice do dvorane zaupanja, ki so jo dvorjani imenovali s tujko »kreditni oddelek«. Pred to dvorano se je kraljica zgrudila mrtva na tla. To je bilo 30. junija onega leta.
V	deželi je zavladalo veselje. Knjigovodje podjetij so se objemali in zažigali od veselja formularje. Toda le nekaj dni, kajti duh kraljice se je plazil po gradu in se naselil v dvorani zaupanja. Ljudstvo in knjigovodje so bili preplašeni, ker niso vedeli, kdo je strašni naslednik, ki je prevzel vlado v svoje roke. Tudi skrivnostno ogledalce je brez sledu izginilo.
Za nekatera podjetja so se začeli težki časi. Blago se je kopičilo v skladiščih, denarja pa od nikoder. Delegacije, ki so se večkrat napotile na grad v avdienco, so Cule le skrivnostno krohotanje iz dvorane zaupanja in nič več.
Nekega dne pa se Je nenadoma odprta dvorana zaupanja. Iz nje je stopil mlad gizdavi mladenič, oblečen v kraljeviča. Dvorjani so prepoznali v njem bivšega kraljičinega služabnika is dvorane zaupanja. Mladenič je zaklical:
»Dajte podjetjem potrebni denar!« —
Potem se je zopet umaknil v svoje sobane. Ko Je bil popolnoma sam, je vzel v roke čudežno ogledalce in ga vprašal:
»Ogledalce, ogledalce, povej: kdo odloča o denarju
V	deželi tej?«
Ogledalce se Je odkašljalo in odgovorilo po pravici: »Zaenkrat Še tl, a ne vem, Če bo šlo vedno vse kot doslej!«
IL GOSPODARSKA MEJA
Imamo razne vrste mej. Zanimivo je to, da so vse vrste mej važne. Poglejte na primer državne meje! S kakšno težavo bi nam iz Bolgarije in Albanije pomagali graditi socializem, če ne bi bilo državnih mej in se ne bi mogli inštruktorji socializma varno umakniti nazaj čez mejo potem ko prinašajo od tamkaj bombe v našo državo. Prav tako važna je na primer meja dostojnosti, ker bi sicer brez te meje izgubili lnteresantnost italijanski iredentistični časopisi. Kako bi se težko česali, če ne bi vedeli kje Je meja med lasiščem in vratom Itd. itd Takim važnim mejam se Je v zadnjem času pridružila še tako imenovana gospodarska meja. I'dor je samo navaden državljan in ne gospodarstvenik, važnosti te meje ne more spoznati Se najenostavneje je navadnemu državljanu mogoče prikazati to mejo S
Zakonska dvojica se je ustavila v Texasu (ZDA) z avtomobilom ob bencinski postaji in si obenem tudi privoščila osvežujočo pijačo.
starec.
Mhm! je zam<>:
,tf4
Kdaj Je tukaj deževalo?
— Tukaj Je videti vse strašno suho, Je dejal mož postamemu farmarju, ki je nekako pobit opazoval mimo vozeče avtomobile.
leti
— Približno pred
— To pa mora bit' ^ hudo za tukajšnje je, Je dejal mož soču* j
Farmar je žalostno P
is IJ A
VSAK PO SVOJE
o?
h
Prispodobo: 6e hočeš koga zadaviti, mu moraš napraviti okoli vratu mejo z vrvjo
Mura je gospodarska meja med podjetjem »Nafta« •* Lendave in podjetjem »Naftaplin« iz Zagreba. Kako Je ta meja važna, se vidi iz tega, da obe podjetji na eni in drugi strani Mure vrtata. V zadnjem času ni Mio pri vrtanju uspehov. Ljudje pravijo, da so se cevi P°d zemljo srečale in se zapletle.
Zelo dobro personalno politiko vodi »Naftaplin«, ki Vabi strokovnjake iz inozemstva, to je z one strani gospodarske meje, ponujajoč jim dnevnice in terenske podatke. 2alibog pa jim »Nafta« noče izdati potnih listov »Naftaplin« pa je že napravil protiukrepe in Pošilja ojačanja iz sto kilometrov oddaljenega Zagre-"a- Delavce spremlja na poti nekaj vagonov terenskih dodatkov.
Kakšnih resnejših spopadov ni pričakovati, ker je * sreči od časov Vzhodnoindijske družbe minilo že Pekaj sto let
III. GOSPODARSKA FANTAZIJA
Tudi poslovni ljudje imajo fantazijo. Poglejte samo “hena lokalov! Zakaj so na primer v Beogradu dali hotnemu baru ime »Lotos«? Prepričan sem, da so ga imenovali tako zaradi tega, ker ima ta vodna cvetlica, *i plava na vodni površini, tako široke liste, da ne Vidiš v globino. Istotako Je z barom. Ko vstopiš vanj, hiti pojma nimaš, kakšne cene se skrivajo v njem in kako globoko boš moral ob slovesu seči v žep.
Zelo odkriti so Zagrebčani, ki so svoj nočni lokal knenovall »Grill-room«, kar pomeni v angleščini zajtrkovalnica. S tem so hoteli reči: ne obetaj si preveč,
ko vstopaš!	,	_	...	.	.	,
V Ljuhljanl imajo svojo »Sestico«, ki te svari, da Jo hioreš obiskati le vsak šesti dan v tednu, to je v soboto, ker bi ti sicer bila potrebna denarna pomoč iz Atlantskega pakta.
Lepo je naše modro morje! Zlasti zvečer, ko sonce in to ob začetku dopusta, ko imaš še nekaj denarja v žepu. Palme šelestijo ob nočnem zefiru, tl fie Pa sprehajaš z ženo in se pogovarjaš, kako bi v °ddaljenem Mariboru prišel do boljšega stanovanja.
da, upravičeno so dali naslov našemu filmu »Vsi ha Jadran!«, dasl so ta film izdelali že pred dvema letoma, ko še ni deloval zakon vrednosti na cene haših gostinskih obratov.
Tudi v Mariboru imamo iznajdljive ljudi. Dejali so:
»Zakaj ne bi ljudje rekli: Vsi v Jadran!«
In dali so gostinskemu obratu ime »Jadran«. In ljudje so dejansko začeli hoditi v ta lokal in plačevati vino po 190 dinarjev za liter. Kot ima naše morje •krite zalivčke, tako je tudi kavarna »Jadran« postavila na sejmišču stojnico. In kot gredo ljudje večkrat tudi v zalivčke, tako sem tudi jaz. obiskal omenjeno •lojnico. Naročil sem liter vina in naštel 190 dinarjev, ^oda natakar me je poučil, da moram dati še deset dinarjev, ker Je vsota 200 sestavljena iz dveh števil 190 + 10. Ker sem imel v osnovni šoli slab red iz *ačunstva, sem nekaj časa premišljeval in šele po-•neje prišel na to, da je vino v tej stojnici po dve sto dinarjev za liter. Ker Je natakar-matematik istočasno 'udi predsednik upravnega odbora in imam zaupanje V organe samoupravljanja, nisem ničesar rekel, temveč 1® premišljeval, kako da se to podlotie imenule po Jašem Jadranu, ki je vendar tako čist in prozoren. Se zvečer doma sem o tem premišljeval. Sele podzavest mi Je dala na to odgovor. Tisto noč sem namreč •anjal sledeče: Kavama Jadran je bila morje, jaz sem “11 riba, natakar-matematik me je pa na trnku vlekel 'a vode.
rektor Ji Je hotel vzbuditi tek s tem, da je vsak dan zlezel k njej v kletko in Jedel pred njo banane, rostbife, slive in hruške.
Po nekaj tednih Je tehtala gorila še vedno 13 funtov premalo. Toda direktor — ta se je pa zredil za dobrih deset funtov!
Ne vem, kaj bo z .»o 2e na tisoč krajih jjjriall, da bi našli voka j je priteklo
Sama nafta!
na
m -•* gorila v živalskem !h> J Clevelandu ni ho-Žreti. Obupani di-
»Ne, ne — pas Je preveč nategnjen.«
•«
•«
»Samo govoričenje! znaš nositi, trajajo večno!«
»Samo govoričenje! Ce čevlje
Ce
LOVSKA LATINŠČINA
»... in ko sem se tako sprehajal po Afriki, sem zaslišal strašno zavijanje! Počasi se splazim tja, od koder prihaja zavijanje in stokanje — in kaj vidim? Tik pred seboj zagledam slona, ki se je po nesreči vsedel na kaktus in je bil zdaj poln ostrih bodic. Stopim k slonu in mu potegnem bodico iz kože. Slon se oddahne, me hvaležno pogleda in izgine.
In pomislite: nekaj let pozneje sem bil v našem mestu in sem šel pogledat cirkuško predstavo. Kar zaslišim veselo zavijanje, Id n ml je 'ždelo znano. Pogledam okoli sebe. In kdo stoji pred menoj? — Tisti slon iz Afrike! Takoj me je bil spet spoznal. Prijateljsko mi Je pokimal, iztegnil rilec, me zgrabil okoli pasu in me posadil iz srednje vrste na ložni sedež!«
SENČNA STRAN ŽGANJA
Alkoholik se je razgovoril:
»Senčna stran žganja je v tem: ko ga lzplješ kozarček, postaneš drug č.o-vek, ta drug človek pa hoče spet svoj kozarček žganja.«
DOLARJI, DOLARJI!
Dva Italijanska zdravnika se sprehajata po rimski ulici in razpravljata o svojih pacientih. Tik za njima bodi uslužbenec urada tuje gospodarske pomoči. Eden zdravnikov reče:
»V zadnjih treh dneh sem
ugotovil dvajset primerov meningitisa.«
L službenec urada tujo gospodarske pomoči ga potreplja po rami:
»Nikar jih ne obdržite v Italiji. Izvažajte jih. Italija potrebuje dolarje.«
Brez namigovanj
■ismm
Prvi nosač: »Ta zaboj mi povzroča strašne bolečino v glavi!«
Dragi nosač: »Nič ne de - saj so v njem aspirini...«
UBOGI MOŽJE!
Dve tožita nad svojimi možmi. Pa pravi prva:
— Ne vem, kaj bi bilo z mojim Hinkom, če ne bi imel mene!
Druga vzdihne:
ZGODI SE
— Kakšne težave imam šele jaz s svojim Janezom! Vedno, kadar si hoče prišiti gumb ali zakrpati nogavice, mu moram celo nit vdeti v šivanko ...
»Oprostite, ali bi bili tako prijazni in menjali prostor? Veste, ne prenašam namreč vožnje s hrbtom proti smeri vožnje.«
»To Je pa že nekoliko preveč nesramno! Tako star možakar, pa tako vsiljivo sledi dvema mladima ženama!«
r
CEl|SKI- ■>' ccrizt li
CELJSKI CEFIZELJ
»Kdor zna pa zna,« pravi ljudski pregovor, in na občinski konferenci v Rimskih Toplicah sem izvedel, da si je znala poslovodki-nja tamkajšnje »Izbire« pri vsaki štruci belega kruha ustvariti kar sedem dinarčkov čistega dobička. Kako se bo znala sedaj iz te zagate Izmazati, pa je zopet poglavje zase.
Na cesti Griže—Sešče sem videl, kako rase sredi ceste trava in sem zato samo še čakal, kdaj bom zagledal pasoče se krave, kajti njihovih odpadkov je bilo več kot dovolj, tako da bi veliki Old Shatter-hand v spanju našel pot v Griže in še dalje v okoliške vasi
Na Polzeli sem bil tudi Jaz med tistimi, ki so sl brezplačno ogledali konjske dirke, ker so prodajalci vstopnic preveč vestno opravljali svojo dolžnost, potem pa sem jo še domov v Celje mahnil. Ampak rečem vam, da se mimo trgovine »Turist« sploh ne upam več hoditi, ker moram vselej misliti na to, da me bo ob pogledu na njeno zunanjost zadela možganska kap.
CeflzelJ l.r.
OBMURSKI FLIKAC
Tokrat bom začel kar v Ljutomeru, kjer so me v gostilni »Pri Prleku« zaradi ene same mikroskopsko velike žemlje olajšali kar za sedem dinarčkov, čeprav bi Jih lahko pri sosednjem peku dobil po štiri dinarje zvrhan koš. Upravniku gostilne se je nemara nekoč sanjalo o astronomiji, pa misli, da lahko sedaj prodaja svoje žemlje po — astronomskih cenah. Potem sem jo ucvrl v Puconce, kjer so prisotni na mladinskem sestanku zaman čakali svojega predsednika. »Najbrž je dobil kakšno zaposlitev na zagrebškem velesejmu, da ga tako dolgo ni nazaj,« sem dejal mladincem in odšel v Zgornjo Ščavnico, ker sem se bal, da se ne bi cesta preveč hitro sama popravila, ker se cestarji v senci in ob jabolčniku tako vneto pogovarjajo o njej
Toliko za danes, prihodnjič pa več.
Fllkač l.r.
RAZUMLJIVO
— Sinoči sem za večerjo Jedel petelina. Danes zjutraj ob štirih pa sem se zbudil in nisem mogel več zaspati, tako me je tiščal petelin v želodcu
— Razumljivo. To je bil vendar njegov čas vstajanja!
NESPORAZUM
— Vi pa ogromno pijete.
— Približno tri, štiri litre.
— Pa se ne bojite, da bi vas to spravilo v grob?
— Kje nekil Saj mi navadno plačajo drugil
Cez nekai Jet...
S
»Kdo bi se le danes v časa tehnike bavil b navadnimi klopotci!«
Kljun:
MOTOUIRDiE
Ko sem nekoč v družbi prijateljev skesano sklonil glavo in priznal, da v svojem življenju nisem bil še nikdar na motodirkah, so se prijatelji zakrohotali:
»Človek dvajsetega stoletja, kje pa živiš! Krog in krog tebe mehanizacija, ti pa vtikuješ svoj kratkovidni nos v nekakšno literaturo. Medtem ko mojstri motorjev tvegajo svoja življenja za napredek tehnike, uničuješ ti svoje oči s slabim papirjem!«
Priznam, ta očitek me je prizadel. Sklenil sem, da se poboljfam. Prilika se mi je kmalu ponudila. V nedeljo so bile napovedane motodirke.
Ko mi je biljeter odtrgal kupon vstopnice, sprva nisem vedel ne kod ne kam, kajti motorji so tako zarjoveli, da sem se preplašil kot zajec, ki ga preganja tisoč lovskih pušk. Zdelo se ml je, da Je prišel sodni dan in bo treba stopiti na levico med pravičnike...
Opazil sem, da gledalce hrup ne moti in da ga sprejemajo kot nujnost. Polagoma sem se umiril in se pričel razgledovati po igrišču. Preril sem se v gručo gledalcev, ki so stali na ovinku arene.
Glas v zvočniku Je napovedal start prve dirke. Zagrmelo Je in zabobnelo in dirka se Je pričela. Zagledal sem motoriste, ki so blazno drveli mimo ovinka. Hip nato me je zagrnil prah
in v levo oko mi Je padel drobec, ki ml je vzel vid. Druga runda. Spet me je pokril prah. Počepnil sem in sl mencal oko, v katerega ml Je padel drobec. Z robcem sem ga skušal potegniti ven. Oko ml je zateklo in pričelo me je skeleti Tretja runda. Oblak prahu. Na levo oko ne vidim nič. Na desno kakor v nekakšni megli. Četrta odločilna runda. Ovinek. Spet sem počepnil. Prah. Oko me boli vedno huje. Glas v zvočniku:	Odlična borba
motorističnih asovi
Sledi druga dirkal Prva
runda! Z desnim očesom sem videl motoriste, kako so drveli proti ovinku. Oblak prahu in hip nato sem presunljivo kriknil. Drobec ml je zletel v desno oko. Zdaj nisem videl ničesar več. Druga runda. Tretja runda. Četrta in zadnja runda. Glas v zvočniku: Kolosalna borba mednarodnih mojstrov! Sledi zadnja ln glavna dirka dneva. Gledalci, napnite oči,
Je
GLAVNIK
— Zakaj sl vendar vrgel glavnik skozi okno?
— Zlomil se mu zob
— Ampak zaradi tega ti ga še ni treba metati ^kozi okno?!
— Kako da ne? To Je bil namreč — zadnji zob!
Ob Zagrebškem velesejmu
SPET ENA
kajti to bo višek današnje prlreditvel
Napenjal sem oči, a videl nisem drugega kot temo in po licih so mi polzele solze.
Start. Grmenje motorjev. Prva runda. Prah. Druga runda. Prah. Tretja runda. Prah. Četrta runda. Prah ... prah... prah... Nisem ga videl, le čutil sem ga, kako mi je legal na lase in obraz.
Glas v zvočniku: To je bila najveličastnejša dirka, ki bo ostala gledalcem v živem spominu in upam, da nocoj niso bili razočarani!
Konec dirk. Ljudje odhajajo. Mučim se, da bi spregledal. Reka gledalcev me potiska proti izhodu. Slep sem. Tehnika je res nekaj veličastnega. Zaletavam se v hrbte ln hodim po tujih nogah.
Nenadoma pretrese mojo glavo huda bolečina. Butnil sem v leseno ograjo. Vendar ima to dobre posledice, kajti na levo oko spet vidim. Tudi z desnim počasi in previdno škilim v svet dvajsetega stoletja, v katerem kraljuje tehnika.
Ko potrkam na vrata lastnega stanovanja, me napodi lastna žena z osornim glasom:
»Beračev ne sprejemamo!«
»Toda, ženka, saj to sem vendar Jaz, tvoj mož!«
»Kaj, to sl ti? Za božjo voljo! Kakšen pa si! Saj si pravi zamorec! Kje si bil?«
»Na motodirkah! Zakuri kotel v kopalnici!«
»Mi je prav žal, tovariš šef. Toda če ste se hoteli voziti v tovarno, bi sl morali nabaviti krajši avtomobil!«
ENA MOTORIZIRANA RAVENSKA
Kolo-motokrožek ravenl ske železarne je na zadnje® zasedanju sprejel sledeč« resolucijo:
—	Za pospeševanje ® modernizacijo tovarniške®* prometa predlagamo uprav* nemu odboru tole:	,
1. Takoj je treba ukU«0 stojala za kolesa ob vh°" dih, ker ne služijo več svo* jemu namenu in namesto njih postaviti indlvidualB® stojala na vsakem delov* nem mestu.	M
2. Vsa vrata ln prehod* med oddelki naj bodo P°j ure pred pričetkom ln P°* ure po koncu dela odprt* tako da bo omogočen vse® mehaniziranim delavce® najkrajši dohod in odhod do delovnih mest brez n®' varnosti, da bi se zaleta* vali v stroje, verige žerja* vov, pešce ter ostalo nepo“ trebno navlako v tovarni-
3. Takoj je treba montl' ratl v tovarni nov zrač® vod z nadpritiskom 1™ atmosfere s priključki ** napihovanje zračnic, da n® bo zaradi uporabe doseda* njega voda z nadpritlsko® 7 atmosfer še nadalje ra** ganjalo zračnic kolesarje® in motoristom.
4	Popravilo koles in tnO" torjev naj se odvija še nadalje po dosedanjem n*' činu.
Vse za blciklizemt
Prizadeti
KORISTNI GOSTJE
Thomas Edison Je bil pravo nasprotje genialnega izumitelja Nikole Tesle ' bil ni samo iznajditelji ampak tudi zelo dober i0 spreten trgovec. Njegova je definicija razlike znanstvenikom in izum*' teljem: »Jaz nisem nika> znanstvenik, sem samo i*' umitelj. Faraday je bi{ znanstvenik, kajti on delal za denar in to mu ® prišlo niti na misel. Ja* pa merim vse po srebrne® dolarskem kovancu. C® kaka stvar ob tej meri od' pove, vem, da se ne 1*' plača.«
In to pojmovanje mu J® vrglo lepo posestvo, na k**
terega je bil nenavadn0
ponosen, Ko je nekega dn® sprejel več gostov, jim j® razkazal tehnične P°P^j nosti svojega posestva. Py. povratu domov so mora** gostje tudi mimo stari'1' skega vitla, pri čemer so ugotovili, da ta tehni£ na popolnost zahteva vel*' ko moči. preden jo člove* obrne.
»Well, gospoda moja-' Jih je potolažil Edison, *, to zapreko ste izpolni pomembno nalogo! Vs ki je vitel zavrtel, Je črpal tri tisoč litrov vo“, v rezervni tank na str«]' moje hiše. Dovolite mi, af s.i vam zahvalim, kajti vašo pomočjo sem preskr ljen z vodo ?a nadaljnl* osem dni.«
S mpiomi ponekod
Molk je zlato
iznajdljivost kranjskega direktorja
Naš kranjski sodelavec )e Imel z direktorjem znanega kranjskega podjetja naslednji intervju: •Prašanje: Tovariš direktor, kateri ukrep, ki ste p v zadnjem času uved-
li	v podjetju, se vam zdi najsijajnejši?
Odgovor: Hja po moji pameti menda tisti, da sl mora vsak uslužbenec Podjetja nabaviti Wert-®*im ključavnico. Vprašanje: Zakaj pa ravno te'* Ali morda vaša tovarna proizvaja Wert-netm ključavnice. Odgovor Ne, toda s tem ukrepom sem ubil dve muhi oa mah Kranjsko borzo dela sem rešil *krbl, da bi morala najti odpuščerim uslužbencem našega podjetja nove službe, uslužbence pa sem rešil odpustitve in Jim onemogočil dajanje kakršnihkoli Izjav agenciji »Toti press«. vprašanje:	Ali ste ubili
pri tem Se kakšno muho? Odgovor (tokrat zelo sramežljiv):	Je Se nisem
'»i«V čeprav bi Ji na m^oje stroške nabavil za gobec Wertheim ključavnico. Veste (pri tem Je rardel), zadnjič se ml je Ponečedila na direktorski stolček...
Na planincah
LUŠTNO BITI
Planinska koča (Maribor-*ka koča ni prizadeta). Ce-e normalne.
Gost: »Tovariš oskrbnik, se vam ne zdijo tele Porcije izredno majhne?«
Oskrbnik: »Oprostite, to-°u temu Je krivo vreme!«
Gost (osuplo bulji vanj): *»??«
Oskrbnik:	»Zjutraj	je
/Torne kazalo, da bo dovolj, če skuhamo 15 kosil, edaj pa jih rabim 50...«
KULTURNA POSTREŽBA
V	prodajalno kmetijske r^druge je stopil kupec ln
vPrašal:
Imate muholovce?
" Nimamo.
*— Imate zobno ščetko?
Tudi nimamo.
" Pa baterije?
~~ Tudi nimamo.
Poslušajte, kaj pa ‘PJoh imate?
" Dve sto Jurčkov dolga.
rt IGp. uredn.: Vsaka poučnost s katero prodajalka ,v okolici Pilovcev Je Plod hudobnih jezikovi)
x=r-
»Očitno — Jesen Je tu!«
ZELO STAR VIC
Blovar — to vic Je star ln znan — za čtivo res primeren ni, a vendar bolj kot v »7 dni« standardna pedagoška stran!
-hrt
NAGRADNI NATEČAJ
Kino Pobrežje razpisuje nagradni natečaj za izdelavo osnutka (projekta) prenosnega — žepnega stranišča za potrebe obiskovalcev kina. Stroški gradnje stranišča naj bodo čim manjši, ker je del kredita za gradnjo namenjen tudi za nabavo očal sanitarni inšpekciji, da bo v bodoče bolje videla.
Vse ostale Informacije daje
Mariborsko kino podjetje.
DOBER ODGOVOR
Profesor pokaže s palico na globus in vpraša:
— Povejte mi še, kaj je tof
Dijak vztrajno molči.
— Zadeli ste. To je T1 h I oceani
OTROŠKA
— Miri ca, kako pa sediš?! Ali ne vidiš, da kažeš teti hrbet?
— Saj ga ne kažem! Kaj ne vidiš da sem oblečena?!
Lipe:
ŽALOSTNA RESNICA
o mariborskem teatra
Tramove trhle v stropa trejo gobe.
Teater, zbogom! Kmalu greš — po gobe!
VIDIKI PRI SESTAVI REPERTOARJA MARIBORSKE DRAME
1. Trgovski (»Beneški trgovec«)
2. Finančni (»Neapeljski milijonarji« — »Dedinja«) S. Agrarni (»Obdelujejo v miru svoje vrtove«)
4. Revolucionarni (»Velika puntarija«)
5. Zabavni (»Morebitna slovenska noviteta«)
ZORIŠKA ARENA
Kako se s taktiko osvaja šah, vedo sovjetski velemojstri umni: Tajmanov, Smislov, Keres, Averbah, ki točke si poklanjajo pogumnL Doseči prvo mesto je njih plan, zato si Geller, Bronstein, Petrosjan ■ remiji lajšajo napor turnirja, na hitro roko sklepajo premirja.
Ce pa Reshewsky v kakšno past zabrede.
se reši: »Danes verske Imam obrede!«
V	partijah raznih mnogo je nesmislov,
a ruski smisel je, da zmaga Smislov. Ce Smislov odpove, že Keres čaka, če Keres ne, pa Bronstein — na naslov prvaka!
Kdo ve, morda pa jim kdo zmeša štrene,
Nerus postal prvak bo šahovske arene?!
»Glej, glej sosedovel Kar čez noč vsa družina v novih, elegantnih oblekah! Gotovo se je oglasil stric iz Amerike!«
»Kje neki! Tako dobro, elegantno in ceneno obleko smo kupili kar pri ljubljanski NA-MI!«
V.
OHME GORE
IZ PIONIRJEVE TORBE
Piše Jožek Čebulica)
Zadnjič me je prijatelj France, ki je že velik in hodi v gimnazijo, povabil na mladinski sestanek
V BREŽICE.
Ampak razen naju ni bilo skoraj nikogar drugega na sestanku in je zato moj prijatelj France rekel, da je sestanek zato tako slabo obiskan, ker imajo pri njih obč inski komite LMS samo na papirju. Jaz pa tega še ne verjamem, ker še nisem videl nobenega člana komiteja na papirju, pač pa čestokrat v kinu, na plesih in na podobnih kulturnih prireditvah.
V	BLANCI sem sl hotel ogledati zadružni dom, ampak me je neki možakar pregnal od tam In Je vpil za menoj, da stoji zadružni dom na njegovem zemljišču in potemtakem Jaz, Jožek Čebulica, nimam tam sploh ničesar iskati. Sedaj pa bi Jaz zares rad vedel, kaj išče ta Nebodigatreba tolikokrat v vaški krčmi, ki tudi ni n. njegovem zemljišču, pa ga ni zato še nihče ven vrgel.
V	ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
Je moj bratranec vprašal očeta:
»Očka, zakaj visi na tej hiši ključ?«
»To, sinek, je znamenje, da ima v tej hiši ključavničar svojo delavnico.*
In ko smo potem prišli mimo neke na pol porušene bajte In je očka rekel, da je to šola, je bratec vprašal:
»Očka, zakaj pa potem ne obesijo na šolo kakšnega otroka za znamenje?«
»Saj bi ga obesili, toda kaj ne vidiš, sinko, da bi se potem poid takšno težo, ta bajta enostavno podrlo?«
PEPA PIŠE JUCI
Na poti v Tolmin mi jo neka starka prodala čisto novo brezovo metlo, s katero sem pometla iz hotela »Krn« tisto zloglasno »Lilli Marlen«, ki je žvrgolela iz zvočnika in ob kateri se je marsikateremu gostu zataknil grižljaj v ustih —> Upam, da bodo lahko odslej gostje v miru prežvekovali svoj opoldanski obrok, zvočnik pa se najbrž tudi ne bo razpoči! od jeze, če ga bodo kdaj pa kdaj naravnali na ljubljansko valovno dolžino
Tvoja Pepa.
KIBIC
>... In »pomnite st, tovariši, da sta na plakata, ki napoveduje današnjo tekmo, oglaaa Surovine' in .Mestne klavnice'!«
V	GLOBINAH
ČLOVEŠKEGA SRCA
Človeška duševnost Je v svojih niansah neizčrpna. Prideš na primer domov: žena se Jezi, ker sl nisi dobro obrisal čevljev. Ko ji daš pet sto dinarjev, ki sl jih zaslužil s posebnim delom, tl prijazno reče, da ti zaenkrat to odpusti, da sl pa prihodnjič res moral čevlje obrisati, preden stopiš v stanovanje.
Ce človekova duševnost vorira že ob takih prilikah, kako ne bi ob tekmi med Branikom tn sarajevskim 2elezničarjem. ko gre za to. ali bo Branik zadnji ali med zadnjimi na tabeli. Sel sem na stadion Brani* ka, se vsedel med »ljud-stvo« ln registriral
začetek
»Ze gredo, glejte jih! Pri mej duš, so pa kar fejst figure naši fantje! Tone, Imaš en cigaret? ... Hvala! Sarajevčani pa nič posebnega ne lzgledajo!«
»Hudiča, ali ne bo nobenega gola?«
»Saj sem vam rekel, da ne znajo streljati!*
•Pojd’ se solit, samo driblajo. Kdo Je bil tisti pametnjakovič. Id Je dal Petka na krilo?«
»Kaj pa snloh ta Cučko dela v napadu?«
1 : # ZA BRANIK
»Goooool! Ali nisem rekel .	gooooool.. da Ja
Cučko od hudiča?«
»Seveda, take mlade je treba dati v napad!«
»Ne veselite se preveči To Je edini gol. ki ga je Brani** zabil po sreči. Počakane. ko bodo Sarajevčani začeli ne bodo več nehal!!«
SE VEDNO 1 s 0
»Ja, dragi moj Branik, malo je to 1:0! Se bo pa že treba malo bolj potruditi! Kaj pa *e Sarajevčani zabijejo gol?«
•Flks laudon! Ne driblaj-te toliko! Glej ga. Ludo, kal oa tako nabija?«
»Saho leta kot brez glave okoli! Tz te moke ne bo kruha!«
2:0 ZA BRANIK
»Goooool! Flveši. to tl je Igralec! Dva nič. to pa je žn lep rezultat! Ta vražji B-*nlk, kdo bi sl mislil!«
»To tl je pa že znanje! Krasni fantje!«
8E VEDNO 2 :0
»Rezultat je dober, vendar pa še en gol ne bi Skodli — za vsak primer.«
»Premalo se zavedajo, da Je naskok dveh golov premalo za tako moštvo kot Je Železničar!«
»Kaj sl vendar mislijo! Namesto da bi se potrudili in zabili še kak gol, se pa lgračkajot«
»Naravnost privoščil bi Jim. da bi Železničar zabil kak goli«
»Tale Petek pa bi lahko malo več streljal!«
StO ZA BRANIK
»Goooooool! Petek ga J« dal! Ta vrag se Je »šparal« ves čas za ta gol Hudičeva taktika!«
»Trije goli pa zadostujejo! Sarajevčani se lahko
erstavljo na glavo! Ne do-
jo Jih več!«
»Nagradil bi te na§e fante!«
»Igrajo od hudiča! Kaj Jih le vse trener Draglčevlč naučil y tako kratkem času!«
S:1
»Prekleta smola, da so mogli Sarajevčani zabiti gol!«
»Kakšna smola, znanje! Premalo pazijo na Pašičal«
»Preveč domišljavi so bili spričo 3:01«
»Prekleto nevarna zadeva! Igrajo še dvajset minut!«
S	: t
»Saj sem rekel, da ga lomijo) Preklet hudič. S« izgubili bodo navsezadnje!«
»Vrag naj vzame te Bra-nlkovce! Človek se mora z njimi stalno jeziti!«
»Tale Dragičevič jih ni znal naučiti najosnovnejše taktike!«
»Nimajo kondicije! Jaz bi jih na vsakem treningu napodil dvajset rund okoli Igrišča!«
»Ali imajo ti ljudje sploh še kaj mozga? Pazi tam na Pašlča. kaj si slep?!«
»Hercmanski, pojd’ v kl-što s svojim nabijanjem!«
KONEC 3:2 ZA BRANIK
»Hvala bogu, konec! Prekleto težko ali vendarle!«
»Dobro so se fantje borili! Ne moreš reči, da bi bilo kje kako res slabo mestol Vsi so se potrudili! Ce bo šlo tako naprej, se
bomo morda še kam prerinili!«
EPILOG
Tisti večer sem prišel domov ves zmešan. Zena me je vprašala:
»Kaj hočeš za večerjo — meso ali jajca?«
»Oboje Je dobro, kakor so pač vzame!« sem JI odvrnil
Zena me je začudeno pogledala. Kd ml je dala kavo, me Je vprašala, če je dovolj sladka.
»Je ln nit« sem ji odgovoril
Vprašala me Je, če sem bolan, zmajala z glavo ln odšla.
Uboga moja žena! Ce bi se ona razumela na nogomet, bi vedela, da je lahko človek Istočasno prašič In golobček. Zakaj ne bi bila potem lahko kava Istočasno sladka ln grenka? Grenkoba ln sladkoba sta sl vsaj po svojem Izvoru — človeškem okusu — podobni, o prašiču ln golobčku pa bi težko rekli, da sta sl po Izvoru podobna.
»ČEMU SE LE RAZBURJATE?«
Ko je Heine živel v Parizu, se je družil skoraj z vsemi pariškimi umetniki. Pri princesi Belgioso se je zbirala vsa tedanja pariška elita. Tudi Heine Je bil večkrat tja povabljen. Med gosti tudi ni manjkalo Italijanskega skladatelja Bellinija
Temu Je bil Heine trn v peti Večkrat Je rekel, da mu Je v HMneJevl družbi tesno zaradi pesnikovih zbadljivih oči
Heine Je to vedel. Kjerkoli Je naletel na Bellinija, se Je z njim rad pošalil Nekoč sta igrala biliard. Heine ni mnogo premišljeval Igral Je kar na slepo srečo Bellini Je pa samo študiral, kako bi bolje Igral
Heine Je lzguhll potrpežljivost In ga podrezal:
»Pohitite! N p Izgubljajte toliko časa! Ali ne veste, da so vsi duhoviti skladatelji umrli že v mladih letih?«
»No, zdaj vsi vidite, kaj počenja z menoj ta strašni človek! Dobro ve, da kaj takega ne morem slišati!«
Heine Je pa smehljaje pripomnil-
»Radoveden sem, čemu se razburjate? Jaz niti ne vem, če vi sploh spadate med duhovite skladatelje!«
NAJBOLJŠE JAMSTVO
Vodstvo nekega vellkeg* Industrijskega podjetja j* dalo sezidati novo upravno poslopje. Dan po svečani otvoritvi novih prostorov je direktor poklical Sef* uradov k sebi ln mu naročil:
»Ne pozabite zavarovati premičnine v uradih proti kraji. Izjemo tvorijo 1® zidne ure.«
Sef uradov ga debelo po* gleda in s te bolj presenečenim obrazom vpraša:
»Ne razumem, zakaj bi zidnih ur ne bilo treba zavarovati?«
»Nima smisla,« vzllkna direktor. »Zidne ure Je nemogoče ukrasti: vsi uradniki neprestano pasejo oči na njih ..«
DOBER PLAČNIK
— Ali ml lahko posodita 20 tisoč dinarjev?
— Hm, kdaj pa ml jih mislite vrniti?
— Deset vam Jih lahko vrnem takoj!
SLABA TOLA2BA
»lzvlačenje«, Sto piše na njoj, opet me potseča na zub!
NEWYORŠKA
Bob je padel lz dvajsetega nadstropja. Ko je letel mimo petega nadstropja, ga je slišal Jack vzdihovati:
—	Oh, če bo šlo še naprej tako srečno kot doslej, se ml ni bati nič hudega«.
PASJA ZGODBICA
Star protestantski pridigar je v neki cerkvi govoril vernikom o grehu:
»Greh. dragi moji bratje, je podoben velikemu psu-Tako poznamo psa ponosa, nevoščljivosti egoizma In, končno, bratje moji, psa spolnega izživljanja Ce hočete v nebesa, morate prej ubiti vse te pse. Jaz dobro vem, da se to da storiti, kajti v tem sem popolnoma uspel Ubil sem psa ponosa, nevoščljivosti egoizma in, bratje dragi, tudi velikega psa spolnega Izžlv*-ljanja.«
Ko je Izgovoril te besede, ga Je eden vernikov vprašal:
»Brat, pa sl popolnoma prepričan, da tale zadnji pes ni ,umrl naravna smrti4?«
Pro memoria
Funkcionar Tenllke sveže Jugoslavije: »Kaj neki sem ie pozabil?.. Ah. da: pozabil sem pozabiti povabiti tenISkega prvaka Slovenije Branika na moStveno teniško prvenstvo Jugoslavija!«
Bellini Je preplašen odložil palico ln se potožil druibl-
— Zob te boli? Kupi *
srečko In pomisli, da tahfc° nanjo zadeneš premijo. P* boš pozabil na bolečine!
— u redu, brate, a ono
Isdala Novinarsko društvo Slovealf«. poverjeništvo Matibor — Ureja uredniški odbor, od govorni urednik Dragan Flisar — Lola« aaroDalna 400 dinarjev, polletna 200, fetrlUU« 100 dia — Uredništvo la upravat Maribor. Kopališka 2 — Telefon 2R-74 — Cek. ra6. NR 6i01-T-t4t — Poštni predal 52 — Rokopisov ln risb na vrafiamo — Tisk Mariborske tiskar««