OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJtir ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★. Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIIL—LETO XXXin. CLEVELAND, OHIO", WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 16, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 160 NOVI GROBOVI JOSEPH KUNČie Po več letnem rahlem zdravju umrl dobro poznani pionir collinwoodske naselbine, Joseph Kunčič, star 82 let. Stanoval je 15612 Waterloo Rd., kjer^je yeč kot 39 let vodil gostilne. Bil ]e vdovec. Njegova soproga Gertrude je umrla 4. junija t. 1. Do-je bil iz Radovljice na Go-fenjskem. Bil je član društva V št. 53 SNPJ in društva Waterloo Camp št. 281 WOW. Tukaj zapušča hčere Mrs. Ma-Kennedy, Mrs. Louise Kun-in Mrs. Matilda Noel, sinova Louis pri clevelandski policiji in ^illiama pri detektivih, 9 vnu-in 3 pravnuke ter več sorod-ftikov. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1.30 uri iz pogreb-^"Gga zaveda Joseph Žele in si-"ovi, 458 E. 152 St., nato pa v (^ružinsko grobnico na pokopališču Lakeview. * JOHN URANKAR Po dvo-tedenski bolezni je ^mrl danes jutra j v Women's bolnišnici poznani John Uran-star 59 let. Stanoval je na ^34 E. 239 St. Doma je bil iz vasi Laža, fara Tuhinja na Gorenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameiiki se je na/iajai l^t in je bil član društva Blejsko 3ezero št. 27 SDZ in St. Clair ^ifle and Hunting kluba. Delal j® pri White Motor Co. nad 25 zdaj pa je bil v pokoju. Tukaj zapušča otroke: Mrs. ^ose Mihelick, John, Frank Victor," Mrs. Lucille Phillips in Mary Penca, 12 vnukov, štiri brate Antona, Franka, An-^rew in Max ter več sorodnikov, žena je umrla leta 1932. Pbgreb Se vrši v petek zjutraj ob 8.45 iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v Cerkev Marije Vnebovzete ob 9 On . ■ou uri in nato na pokopališče Calvary. * ^^dušnica Jutri zjutraj ob 7.45 uri se bo "fala zadušnica v cerkvi sv. Vi-za pokojnega Joe Cvelbar. JROPIČNA NEVIHTA JE POTU V MIAMI ^AMI, Fla., 14. avg.—Prva t^opična nevihta v tej sezoni je "ila danes v vidiku 1000 milj P^'eko Atlantika, ter je na potu proti Miami. Ladje v tej okolici bile posvarjene. počitnicah Iz Brooklyna, N. Y., so prišli in Mrs. Frank in Angela Mr, M ^jarli ter sinček na obisk za ®den dni. Nahajajo se pri Mr ^ Mrs. Frank in Rose Mihčič na .^^4 St. Clair Ave. Mrs. Mihčič 3® teta Mrs. Majarli. Upamo, da Se bodo prav dobro zabavali v ^aši naselbini! ^©dno večji stroški Napad na Jugoslavijo bi zanetil svetovno vojno Eden najbolj znanih ameriških časniških komentatorjev, Stewart Alsop, ki se je nedavno vrnil z obiska v Jugoslaviji, je pred par dnevi v svoji koloni, ki je priobčana v Časopisih sirom dežele, izrazil prepričanje, da bi napad na Jugoslavijo s strani satelitov Sovjetske zveze brez-dvomno povzročil izbruh tretje svetovne vojne. V omenjeni koloni čitamo: Zadnji teden so odobrili komi-za Cuyahoga okraj stro-^ budžet za prihodnje leto ' ki je najvišji v zgodovini namreč $26,386,281. S to ^soto se krije stroške okrajne v kar spada tudi oskrba ? revežev. V ta namen Je določenih preko dvanajst mi-ijonov dolarjev. Torej skoro po iovico za relif! Na podlagi zanesljivih inteligenčnih poročil, je vojaška sila Bolgarije na kopnem približno tako močna kot ameriška. To pojasnjuje, zakaj se v uradnih krogih v Washinktonu zre na Jugoslavijo kot na prvo državo v ugibanjih, kje da bo Kremelj napravil svoj drugi udar. Prvotno se je domnevalo, da ni pričakovati napada na Jugoslavijo s strani armad Bolgarije, Madžarske in Romunije, enostavno iz razloga, ker se je smatralo, da bi krepka vojska maršala Tita ne imela posebnih težav v slučaju takega napada. Korejski konflikt spremenil rožnato razpoloženje Vsled skušenj na Koreji pa so vojaški izvedenci začeli to enostavno' domnevo iznova proučevati. In to, kar so odkrili, je vse prej kot povoljno. Bolgarska vojska na kopnem šteje 10 polnih in kompletno opremljenih divižij, med njimi eno oklopno divizijo, oziroma skoro natančno toliko, kot je štela ameriška armada na dan, Ko ie počilo na Koreji. Res, (ia so satelitske divizije manjše, ampak res je tudi, da so bile ameriške divizije ob času izbruha korejskega konflikta reducirane na okoli 75% svoje polne moči. Madžari in Romuni imajo nadaljnih 12 divizij, vključivši eno oklopno divizijo, kar znači, da skupna oborožena sila treh sovjetskih satelitov šteje 23 divizij. Cela zapadna Evropa nima več kot 12 divizij Celokupna sila, ki je na razpolago za obrambo zapadne Evrope, ne šteje več kot 12 ne plo-nih divizij, med temi dve ameriški, to se pravi, nekako polovico toliko kot štejejo kopne sile treh satelitskih držav, katerih armade so opremljene s 700 do 800 .ruskimi tanki tipa T-34, ki sedaj režejo ameriške čete na Koreji, vrhu tega pa še manjše število dobrih nemških tankov iz zadnje vojne. Vsi trije sateliti razpolagajo z zadostno zračno silo, sestoječo iz letal tipa "Jak" in "Sor-movik", s katerimi jih je Rusija velikodušno opremila. Samo Bolgari imajo v svoji zračni sili 64,000 mož in 200 letal za službo na frontni liniji. Sorazmerno močno zračno silo imata tudi ostala dva satelita, V čem tiči veliki problem Titove vojske Na drugi strani je Tito v stanju vreči v borbo okrog 30 divizij, oziroma več kot vsi trije sateliti, kar je bil povod za rožnato domnevo, da bi ga slednji ne bi mogli poraziti brez direktne intervencije sovjetske armade Ampak jasno je, da s tem ni podana cela slika. Najresnejša stran Titovega problema so nadomestila. Nje gova armada je od začetka do kraja opremljena z orožjem rus kega izdelka, za katerega ne more dobiti nadomestil. To po meni, da bi vsled majhnega me haničnega defekta lahko posta . li nerabni tanki in letala, in da je že normalna raba v mir nem času iz tega razloga zmanjšala njegovo uradno moč. Vojna bi ta proces neizmerno pospešila. To znači, da medtem ko bi Titu začelo manjkati vsega, od tankov do municije, pa bi sateliti črpali novo moč iz neizčrpnih sovjetskih virov. Kretanja bolgarske vojske povzročajo zaskrbljenost To je vzrok, zakaj se poročila o satelitskih armadah, zlasti o pomikanju bolgarske vojske na mejo, jemljejo bolj resno kot kdaj poprej. Tito in njegovi pomočniki še vedno zagotavljajo zapadne opazovalce, da ne pričakujejo skorajšnjega napada. Ampak to danes ne pomeni dosti, zlasti v luči tega, kar se je zgodilo na Koreji. In tudi Tito sam je ukinil vse dopuste in odpuste iz armade. Vendar, ako se te revidirane številke točne in ako imajo sateliti izborno priliko, da bi porazile Titovo armado, obstoji samo en vzrok, zakaj Kremelj čaka. Namreč strah pred splošno vojno, ki bi neizogibno sledila v slučaju napada' na Jugoslavijo, po neizprosni logiki dogodkov, razen ako bi bil Zapad pripravljen držati križem roke, medtem ko bi šle na kose vse obrambne sile na kontinentu. Največ, kar se more storiti sedaj, je to, da se Rusiji da jasno razumeti, kaj bi tak napad pomenil. In to se bo doseglo najbolj učinkovito na ta način, d» se Titu preskrbi vse, karkoli potrebuje, { - Nov most preko Chagrin reke na Chardon Rd. Vzpričo naraščujočega prometa po Chardon cesti (t. j. državna cesta št. 6) je nastala občutna potreba, da se zgradi preko reke Chagrin nov in širši most in da se izravna nevarno in vijugasto cesto v ondotni okolici. Državne cestne oblasti so napravile tozadevne načrte, razpisale ponudbe za kontrakte in iste tudi odobrile, sedaj pa je družba, kije dala najnižjo ceno za delo naznanila, da ji istega ni mogoče izvesti, ker seje pri proračunu uračunila za preko sto tisoč dolarjev. Vsled tega bo delo, ki se je imelo v kratkem pričeti, zakasnjeno za nedoločen čas. Vest o nameravani izboljšavi bo prav gotovo razveselila mnoge naše rojake, ki posečajo SNPJ farmo, ker ozek most in zvita cesta, zlasti ob slabem vremenu in ponoči na omenjenem kraju nista posebno varna. Upati je, da delo ne bo predolgo zadržano. 4 nove žrtve polija V Lake okraju, ki se nahaja poleg našega okraja Cuyahoga, so oblasti vznemirjene, ker se slučaji polija tako naglo širijo Včeraj so bile zopet štiri žrtve prepeljane v clevelandsko mestno bolnišnico, kjer se nahajajo v resnem stanju. Število žrtev te bolezni v okraju Lake do sedaj je 20, dočim je bilo lansko leto do leta časa le 6 slučajev. Kratke vesti HISTERIČNO KUPOVANJE POLEGA NEW YORK, 14. avg. — Tr govci se že pripravljajo na čas, ko bo zadelo trgovine mrtvilo, kot posledica sedanjega kupo vanja, v strahu pred pomanj kan jem. Zahteva po blagu že sedaj občutno pada in zaloge vsega blaga so polne. Kadar pa ni dosti kupcev, padejo navadno tudi cene. TA JE PA UKEZAN PO PRAVEM KOPITU! BINGHAMPTON, N. Y. 14. avgusta. — Tukajšnji župan, Donald Kramer je imel nek izpraznjen urad toda ni pomišljal dolgo, koga naj nastavi, šel je enostavno k Filipu Politician (Politikarju) in ga obvestil o imenovanju. Politician je čevljarski delavec po poklicu in župan je že vedel, da je urezan po pravem kopitu. OHIJSKA FIRMA KRITIZIRANA NEW Y'ORK, 12. avg.—Preiskovalni odbor strašne nesreče, ki se je primerila meseca maja v pristanišču South Amboy, N. J., ko je eksplodirala velika množina protitankovskih in drugih min, kar je pognalo v zrak še 45 ton dinamita, meni, da je bila najbrže kriva površnost pri pakiranju materijala. Mine, katere so bile izdelane pri Kilgore Mfg. Co. v Westeri'ille, Ohio, so najbrže eksplodirale pri prekladanju zabojev ker so bile pakirane preohlapno. Odbor je priporočil bolj stroge zvezne regulacije z a prevoz eksplozivnih snovi, da se v bodoče prepreči slične katastrofe. V imenovani nesreči je bilo ubitih 30 oseb, 200 pa je bilo ranjenih. Pošilja-tev j^ bila namenjena za Pakistan, Indija. LETNI FARMARSKI SESTANEK WOOSTER, O., 12. avg.—Na letošnjo farmarsko zborovanje, ki se vrši na prostorih ohijske poljedelske eksperimentne postaje, je prišlo blizu 4,000 oseb. Kazalo in razmotrivalo se je o rajnih novih in preizkušenih načinih krmljenja molzne živine, oskrbi telet in pa kako zatirati škodljivi mrčes, ki ogroža pašnike in polja. Demokratje sigurni lA *^1 • D OA L L • Lnnfrni. AmerisKi D"29 bombniki zmage za kontrole WASHINGTON, 14. avg.—Demokratski voditelji v senatu so danes bili polni zaupanja, da bodo preprečili prizadevanja republikancev, da bi zmanjšali vladne kontrole na plačah, cenah in na nakupovanju na odmerke. Predlog za vladno kontrolo bo v petek predložen v končno odobritev v senatu. Ko so se začela razmotrivanja o predlogi, je Burnet R. Maybank, predsednik bančnega odseka v senatu, izjavil, da se bo odvrnilo vsak poskus za okrnitev teh kontrol. S uzakonitvijo tega predloga, bi se dalo predsedniku Truma-nu popolno oblast uvesti kontrolo na plače in cene ter odrediti racijo na predmetih kadar in kjerkoli bi videl umestno. Dalo bi se mu tudi pravico in oblast do novih kontrol nad nakupi na kredit. Kakor meni senator Maybank, bo predlog postavljen na resno preizkušnjo, ko bo republikanski senator iz Ohio, Robert A. Taft, zahteval, da se vključi v zakonik provizijo, da se kontrole na plače, cene in racijo ne more uvesti dokler tega kongres ne odobri. Poleg te ovire, se pričakuje, da bodo republikanci skušali ovreči še druge važne določbe v predlogi za kontrolo, ki jo predsednik Truman zahteva. Republikanci v senatu so zelo razdvojeni v tej zadevi in se ne pričakuje, da bodo enotni pri volitvah, ko pride predlog na glasovanje. Cleveland na desetem mestu V Clevelandu pade na vsako osebo $51.28 lastninskega ali zemljiškega davka in smo torej tozadevno na desetem mestu. Najvišji davek, $83.20 na osebo imajo v Bostonu, najnižjega, $29.77, fja v New Orleansu. Vile rojenice Pri družini Frank in Josie Ur-bančič, 19351 Naumann Ave., so se zglasile v soboto zvečer vile-rojenice in jih obdarile s prav krepkim sinčkom, ki je ob rojstvu tehtal 9 funtov in pol. Ker imajo od preje dve deklici, so še bolj ponosni na sinčka. Mati in dete se dobro počutita v St Luke's bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. John Rutar iz 1171 Norwood Rd. osmič stari oče in stara mama, Mrs. Urban-čič iz E. 173 St. pa četrtič. Mr. in Mrs. Rutar sta tudi poriosna, ker to je njun prvi vnuk. Čestitamo! UNIJA ZAHTEVA ZVIŠANO PLAČO v FORD TOVARNI DETROIT, 14. avg.—Pod pret-njo stavke v bližnji bodočnosti, je C.I.O. unija avtnih delavcev pri Ford Motor Co., danes predložila družbi zahtevo, da se takoj prične pogajanja za povišane plače. V slučaju, da bo družba zavrnila zahtevo, ima unija Fordovih delavcev, ki šteje nad 60,000 članov, pravico sklicati štrajk za 2. j an. prihodnjega leta. Sedanja pogodba poteče 1. januarja. RAZJARJENA DRHAL PRED JEČO WALHALLA, S. C., 12. avg.— Razjarjena drhal je včeraj obkolila tukajšnjo okrajno ječo, v kateri je zaprt 30-letni bivši kaz njenec Curtis Shedd, kije priznal umor dvoje deklet in njih očeta. Oblasti so se zbale splošnih nemirov in so poslale apel za narodno gardo, ki je dospela na lice mesta. 21 OSEB UBITIH V BUSU CUZCO, Peru, 13. avg.—Tu se je danes prevrnil truk, v katerem se je nahajalo nad 50 oseb. Ubitih je bilo 21 oseb, druge pa so dobile poškodbe. Oblasti so poročale, da je bil voznik pijan. TAKIH JE TREBA! GOSHEN, Ind. — 13, aug, — Tu se je pojavilo toliko časopisnih in revijskih zastopnikov, ki nadlegujejo gospodinje po hišah, da so se pritožile na policijske oblasti, da nekaj ukrenejo. So pa tudi nadvse drzni. Ena je pripovedovala, da sta dva taka vsiljivca enostavno vdrla v njeno stanovanje in med tem, ko ji je eden razlagal njegovo ponudbo za naročbo revije, je drugi mešal krompir, katerega je cvrla na peči, da se ji ni pri-smodil. stresli 960 ton bomb na komunistične sile TOKIO, sreda, 16. avg.—Ameriški bombniki B-29 tipa so danes stresli 960 ton 500 funtov težkih bomb v napadu na komunistične čete, ki so zbrane za splošen napad na ameriško važno bazo v bližini Taega v Južni Koreji. Ta zračni napad je bil izvršeni-- v Waegwan sektorju, 12 milj severozapadno od Taega, kjer je ena komunistična posadka že prekoračila reko Naktong in prispela v bližino devetih milj od začasnega glavnega mesta Južne Koreje. Iz glavnega stana osme armade v Koreji je 98 letečih trdnjav bombardiralo 21 kvadratnih milj sektorja ob zapadni obali Nak-tonga, kjer se nahajate dve komunistične divizije, pripravljene na akcijo, ki bi iztrgala ključno bazo ameriških sil. Medtem ko so bile ameriške in kopne sile zaposlene z kreta-nji na Waegwanu, so komunisti raztegnili dva oporišča nasproti reke Naktong, Južnozapadno od Taega, katerih eno sega sedem milj globoko. Ameriška 24. divizija infante-rije je občutila najtežji udarec komunističnega n a pa d a ob Changnyongu, kjer so severni Korejci prodrli skozi z 800 mož broječimi bataljoni. Ta predor komunističnih sil je bil smatran po ameriških oficirjih za zelo "resnega," toda eden izmed vojaških predstavnikov je izjavil: "Še vedno imamo upanje, da bomo porinili te 'gooke' nazaj preko reke, toda vzelo bo čas." Vojaški inteligenčni štab je izrazil veliko skrb radi Waeg-wana, ker ni znano če so komunistične sile, broječe nad 60,000 mož že pripravljene s splošnim napadom, o katerem se pričakuje, da bo največja ofenziva vojne na K@reji do sedaj . Zajeti vojaki Severne Koreja pa so povedali, da je upor vojaških sil Amerike in Južne Koreje onemogočil komunističnim silam izvojevati zmago v roku, ki so si ga sprva začrtali. BULGARIJA DEPORTIRALA TURŠKE FARMERJE FRANKFURT, 14. avg.—Bul-garska radijska postaja je naznanila, da bo v teku prihodnjih treh mesecih deportiranih iz Bulgarije 250,000 turških farmer j ev. Naznanilo je sledilo intenzivni proti-turški propagandni kampanjo v Bulgariji. Večina turških farmerjev, ki bodo deportirani, so majhni kmetje. TRUPLO PLEZAČA NAJDENO LONE PINE, Cal., 13. avg.— Truplo 17-letnega Stephen Was-serman, sina bogate družine, je bilo danes najdeno ob vznožju 11,5000 čevljev visoke gore. Mladenič je šel pred tednom dni s svojim prijateljem, 17-letnim Christopher Smith Reynoldsom, sinom pokojnega tobačnega magnata, z namenom, da prepla-zata najvišjo goro v Zedinjenih državah. Rešilno moštvo še vedno išče Reynoldsa, o katerem ni nobenega sledu in je malo upanja, da bi bil še živ. ČISTO NOV BICIKEL— MESTO RIBE! BLOOMFIELD, Ind., 14. avg. — Bili Hatfield je šel lovit ribe, toda ko je čutil na trnku nekaj težkega potegnil, in na svoje veliko presenečenje uzrl čudno prikazen, čudno ribo — še čisto dober bicikel. DELAVSKE VESTI ASHTABULA, O. — It. avg Tu je na stavki 33 mož. Lake Shore Gas Co., ki oskrbuje prebivalstvo v tem okrožju z umetnim kuhinjskim plinom. Potom njih unije. Utility Workers of America, lokal 341, zahtevajo lOc povišanja plače na uro, družba pa jim ponuja le 3c. Danes pa je izdal sodnik Hugh Hewitt iz sosednjega Jefferson okraja proti stavkarjem sodno injunkcijo, da ne smejo ovirati družbe p r i obratu. Delavcem sta dovoljena le po dva piketa pri vsakem izmed treh vhodov. Obtožilen materijal, katerega se je rabilo pri zasliševanju proti delavcem je bilo nekaj kosov skrite opeke v cevah blizu podjetja. Končno so bili delavci že pripravljeni pristati na 5-centno povišanje, toda družba se ni podala. Dosedanje plače so bile od $1.2p do $1.42 na uro. BARBERTON. O. 11., avg. - -Unijski delavci pri Babcock & Willow Co. so snoči odklonili sprejeti družbino ponudbo za 6-centno povišanje plače na uro na njih zahtevo za 13c. Za na-daljno pogajanje so poverili unijski eksekutivni odbor. Pri-zadetih je okrog 3,200 mož, Družba izdeluje velike mornariške boilerje in ima tudi vladna naročila. PAINESVILLE, Ohio, 12. avg. —Zvezna pogajalna agencija je poslala enega svojih vrhovnih uradnikov, Clyde Millsa iz Washington, D. C., da skuša poravnati štiri tedne trajajočo stavko pri Diamond Alkali Co., v tukajšnji bližini. Mills je stopil v takojšnje samostojne razgovore z družbinami in delavskimi zastopniki, prihodnji četrtek dopoldne, pa bodo imeli skupen sestanek. Pomanjkanje bakra Clevelandski firmi Chase Brass & Copper Co. je pričelo primanjkovati bakra. Kot posledica je prekinila s tremi šifti ob sobotah. Prizadetih je okrog 2,500 delavcev. MESTO V MISSOURI ŽELI IMETI TOVARNO H-BOMBE THAYER, Mo., 14. avg.—Voditelji tega majhnega mesteca, ki šteje 1700 prebivalcev, so zaprosili vlado, da bi zgradila iz-delovalnico hidrogenskih bomb v njih bližini. Vtem smislu sta tudi trgovska zbornica in Rotary klub poslala predsedniku Trumanu telegrame, v katerih sta razložila ugodnosti gotovega kraja, "ki odgovarja zahtevam za varnost takega podvzetja." V INDIJI BODO TUDI ČISTILI MADRAS, India, 12. avg. — Neki socialistični zastopnik je izjavil, da bodo črtali iz strankinega imenika vse člane, ki imajo komunistično nagnjenje in odklanjajo na miren način sodelovati za upeljavo takega socijalizma, kpt ga je učil Mo-hamdas K. Gandhi. t STRAN 2 u ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ______________________________________________________'______$8.50 For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________________________ 5.00 For Three Months—(Za tri mesece) ____________________________________ Z Z ] sioo For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) __________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)__________________ For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________ ..$10.00 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. NEKATERE ZNAČILNOSTI IZ ŽIVLJENJA ROOSEVELTA šele pet let je minilo, odkar je umrl Franklin D. Roosevelt, a o njem je bila napisana že cela vrsta knjig in nebroj člankov in krajših študij. O njegi bodo pisali zgodovinarji še mnogo, mnogo let, in njegova markantna osebnost bo brez dvoma vir za lepo. slovce, za pisatelje povesti in skladatelje poezije. Roosevelt je bil velik mož v velikem in odločilnem času v zgodovini človeštva, ali kakor je on sam dejal: "Naš rod ima sestanek z usodo." V seriji naslednjih treh člankov podajamo par odlomkov in sintez iz pred kratkim izdane knjige John Guntherja "Roosevelt v retrospektu," ki je izšla v založbi Harpers Bros. V tej knjigi so sumirana vsa do sedaj objavljena dela o Rooseveltu. Onim našim čitateljem, ki čitajo angleško, knjigo toplo priporočamo. 1 Roosevelt je imel toliko pozitivnih značilnosti in virov moči, da človek skoro ne ve, kje bi začel. Njegove dobre lastnosti so, ko pogledamo nazaj, daleč nadkriljevale slabe Nekatere od slabih so bile, kakor je nekoč nekdo dejal, nekako odvisno breme—cena, katero je plačal zato, da so se stvari izvršile. Nikakih lahko dostopnih oken ni za pogled v tajnosti in navidezne nesoglasnosti Roosevelta, ampak posedal je eno značilnost, o kateri bi se mogel skoro vsakdo strinjati —pogum. Trenotno ne bom omenjal železne volje, s katero je premagal pohabi j enost svojega telesa, ali celo, da mu je bilo malo mar za osebno varnost. Po poizkušenem atentatu leta 1933 v Miamiju, ko je bil umorjen chicaški župan Cermak, je bil med vsemi navzočimi najbolj miren. Sredi razburkanosti je dvakrat zahteval, da se je ustavil njegov avto, da je mogel nuditi pomoč Čermaku. Varnostne mere, katere je nalagal nanj ..zakon in jih je sijajna tajna služba zvesto izpolnjevala, so ga dolgočasile in dražile. Roosevelt je bil očividno eden od onih srečnih ljudi, ki so rojeni brez vsakega čuta osebnega strahu, kar je tem bolj pomembno, ker večina ljudi brez osebnega strahu trpi na pomanjkanju domišljije; navadno so najmanj občutljivi med prebivalci na površju zemlje. Roosevelt pa je posedal močno domišljijo in občutljivost. Navzlic temu pa ni po znal osebnega strahu, z eno izjemo—bal se je ognja. To je bilo seveda razumljivo, kajti ako bi ga nenadoma zasačil ogenj, bi bila njegova brezmočnost popolna. Zato mu ni bilo nikdar dovoljeno potovati, ne da bi bila pri rokah ročna priprava, s katero bi se ga moglo hitro odstraniti, kjerkoli bi bil v slučaju ognja. Pogum je mnogo vrst—na primer tak, ki se očituje v veseli izzivalnosti. Roosevelt je brezdvomno imel pogum te vrste. Potem je pogum drznosti. Tudi tega je imel Roosevelt. Potem je počasnejši manj vidni pogum odločnosti, katerega je tudi imel. Dalje je imel pogum, ki je zahteval, da popolnoma samcat napravi odločitve neizmerne važnosti in da od njih niti za las ne odstopi. ., Resnica je, da zadeva, o kateri je moral storiti odločitev, mu je bila običajno predložena od strokovnjakov, in da je često, posebno pri imenovanjih, sledil številnim priporočilom drugih. Ampak končna odgovornost je bila njegova. On sam je odločil, da se pomaga oborožiti Anglijo po Dun-kirku; imenoval je generala Marshalla preko glav 34 častnikov na službeni listini, generala Eisenhower j a pa preko 366 po službeni dobi starejših častnikov; on sam je odločil za potrošen je dveh milijard dolarjev za fantazijo znano kot atomska bomba. Ali pomislite na Pearl Harbor. Tisto noč so se v Wash-ingtonu primerile nekatere nedostojne stvari; nekateri zelo visoko stoječi uradni ljudje so postali panični. Bili so možje, ki so se obnašali, kakor če bi kdo v nabito polnem gledališču zaklical, da gori, toda Bela hiša je bila en kraj, kjer sta vladala popoln mir in odločnost. Da, ljudje so bili zaposleni in razburjeni, toda Roosevelt jim je bil opora. To je bilo tem bolj pomembno, ker je Roosevelt več vedel o polnem katastrofičnem obsegu škode kot večina, poleg tega pa je imel globok osebni interes v razdejanih ladjah. Mornarica je bila njegova največja ljubezen; zanj je bil to grozovit udarec. Ta udarec je globoko čutil, ampak bil ni nikoli niti za trenotek zmeden ali preplašen. Ne le, da ga udarec ni preplašil, temveč njegova poglavitna trenot-na misel je bila takojšen protinapad in ne obramba, in še tisti večer je spravil v tek korake, s katerimi so Zedinjene države kmalu poslale ekspedicijske sile v Avstralijo in Severno Irsko. Toda celo tako velika kriza kot ta ni spremenila načina dela, ki mu je prijal. Nekoč je kakega pol tucata vodilnih vojaških in drugih svetovalcev komaj čakalo, da jih odpusti, nakar bi se mogli vrniti k svojim poslom, ampak Roosevelt se je naslonil v svojem stolu in poslušalce tiral skoro v pobesnelost s pripovedovanjem zgodbe o lovu na rake v državi Maine, ki je trajala dvajset minut. UREDNIKOVA POSTA KDAJ SE BO ZBOLJŠALA PRESKRBA Z MLEKOM V LJUBLANI? . Vabilo na piknik in strelsko tekmo Cleveland, Ohio. — Lovci St. Clair Rifle and Hunting kluba priredijo v nedeljo, 20. avgusta svoj piknik in strelsko tekmo na lastni farmi na državni cesti 44 v Painesville, O. Ta dan se bomo zopet udarili in videli kdo zna boljše pomerit. Vsak, kdor bo dobro meril, bo lahko odnesel domov živega zajčka, pa čeprav ni sezona na zajce še odprta. . France Turšič bo baje pripeljal pokazat tisto lisico, katero je njegova boljša polovica zaprla čez noč v kurnik. Kako so se kokoši počutile v njeni družbi, vam bo pa sam povedal. Tone Novak nam je sporočil iz starega kraja, da hodi tam na lov na divje prašiče, in nam je obljubil lep kos pečenke za naš piknik. Toni, glej, da ne boš zamudil vlak. Balinali bomo tudi za čampi-jonstvo. Ja, Urankar pravi, da bo on odnesel to čast. Ne vem kako bo, John. Za lačne in žejne bo tudi dobro poskrbljeno, za plesaželjne bosta pa kar dva muzikanta na razpolago. Torej zabave bo kar na koše za stare in mlade. Ne pozabite, torej v nedeljo, 20. avgusta vodijo vse ceste na farmo St. Clair Rifle and Hunt ing kluba, kjer je vedno dobra postrežba in pristna domača zabava. Vas vse vabi Lovec. Klub "Ljubljana" vabi na letni piknik Euclid, Ohio. — Kakor vsako leto, bo klub "Ljubljana" imel svoj piknik tudi letos, in sicer v nedeljo, ŽO. avgusta na poznani Zgoncovi farmi na Eddy Rd. Znano je, da naš klub vedno dobro postreže — malo za de nar, malo zastonj. A to pot pa bomo imeli nekaj posebnega in sicer pekli bomo jagnjetino in prasetmo, pa tudi potico se bo dobilo in ne vem kaj še vse, sigurni pa ste lahko, da bo naša spretna kuharica Mrs. Barkovič vse zadovoljila. Kar se pa tič pijače, pa ni govora, natakarji in natakarice so nam obljubile, da bodo delale s polno paro. Upam, da nam bodo vremenski elementi milostljivi, če pa ne, pa bomo tudi mi nastopili proti njim in ostali bomo kar doma v našem Ameriško-jugo-slovanskem centru na Recher Ave., kjer bomo imeli dobro zabavo. Člani in članice, prijatelji in prijateljice, vabljeni ste, pridite vsi v polnem številu. Tisti, ki imate svoja vozila, se ustavite pred AJC, tisti pa, ki jih pa nimate, tudi bodite točno ob 11:30 na mestu, da se skupno popeljemo na pikniške. prostore, kjer bomo imeli skupno kosilo. Še nekaj — če boste prišli v nedeljo k nam na farme, bodite previdni, kajti v gozdu se klati neka zver, ki ni varna za posameznika, ker ga ivapade, a če ima spremstvo, ni pa nič nevarnega. Torej, da si v naprej preskrbite spremstvo! # Na svidenje vas vabim v nedeljo, 20. avgusta na Zgoncovi farmi, Eddy Rd., Wickliffe, O., kjer bo imel klub "Ljubljana" svoj letni piknik! George Nagode, predsednik. O clevelandski delegaciji SNPJ Cleveland, Ohio. — 14. redna konvencija Slovenske narodne podporne jednote se prične že prihodnji ponedeljek, 21. avgusta v Detroitu, Mich. Spodaj podpisanemu se ne vidi napačno, da bi malo opisal o naši clevelandski delegaciji. V Clevelandu imamo 32 društev SNPJ, katera so izvolila okrog 37 delegatov in delegatinj na to konvencijo. Poleg teh je pet glavnih odbornikov iz Cleve-landa. Tri društva so izvolila po tri delegate, pet po dva delegata, tri društva so se združila v svrho izvolitve delegatov in druga društva so izvolita po enega delegata. Med to delegacijo je 10 delegatinj. V razne konvenčne odbore so bili izvoljeni sledeči Cleveland ski delegatje: Joseph Skuk (št. 5) in Joseph Durn (št. 53) resolucijski odbor; Anton Vau-potich (št. 28) in Leo Poljšak (št. 147) v odbor za pravila; John Gabrenja (št. 126) v po-verilni odbor. Ti delegatje bodo odpotovali že 17. avgusta. Njim se pridruži tudi spodaj podpi sani, ki bo obiskal svoje prijatelje in znance. Nazaj grede se tudi ustavim v Toledo, O. Tako odide tudi vseh pet glavnih odbornikov nekaj dni preje na pregled knjig in polletno zborovanje glavnega odbora, ki se vrši v Detroitu. Večina drugih delegatov bo odšla v soboto ali nedeljo zjutraj, ker se v nedeljo popoldne vrši velik piknik na Rudy Potočnikovi farmi v Detroitu. Konvencija se prične v ponedeljek zjutraj ob 9. uri v novem Slov. nar. domu, ki je bil uradno otvorjen minulega maja meseca. Konvencija bo najbrže trajala teden dni. Pred odhodom pozdravlja vsa delegacija članstvo SNPJ, kakor tudi vse napredne Slovence v Clevelandu in Detroitu in kliče — na svidenje ! Anton Jankovich, delegat (^uštva št. 147. Kolubarski bazen bo dal prihodnje leto že 2 milijona ton premoga Letos so se začela obsežna dela za odpiranje novih rudnikov in dnevnih kopov v velikem ko-lubarskem premogovnem bazenu v severozahodni Srbiji. Pogoji za kopanje premoga so tu zelo ugodni, ker leži več desetin metrov debela plast premoga skoraj neposredno pod zemljo, kar omogoča kopanje premoga, na dnevnih kopih. V nekaj letih bo kolubarski bazen dajal toliko premoga, kakor pred vojno vsi premogovniki Jugoslavije. V revirju Prkosava, ki bo največji v tem bazenu, so že začeli z bagri in buldožerji odstranjevati premog. Imajo tudi potrebne lokomotive, ki odvažajo zemljo Razen v Prkosavi bodo odkrili dnevne kope še v Junkovcu in v Kolubari. Računajo, da bo že prihodnje leto kolubarski bazen dajal za potrebe industrije v Srbiji in Vojvodini in za široko potrošnjo okrog dva milijona ton premoga. Celotno zalogo premoga v tem bazenu pa cenijo na dve milijardi ton. (Po "Slovenskem poročevalcu") Kljub večletnim izkušnjam v preskrbi našega glavnega mesta nekateri organi še vedno ne čutijo dovolj odgovornosti, da bi uredili redno dobavo zadostnih in kvalitetnih količin mleka za Ljubljano. Predvsem so pri tem krivi nekateri okraji, ker ne dobavljajo redno dolžnih količin poleg tega pa tudi posamezni ljudje, ki so odgovorni za odkup in dovoz in ki v svoji malomarnosti puščajo, da se mleko kvari ali ostaja na terenu nepobrano. Okraj Ljubljana-okolica bi moral dobaviti v maju Ljubljani 242,000 litrov mleka, dobavil ga je pa samo 194,000 litrov. Okraj Ljutomer bi moral dobaviti 326,000 litrov, dobavil ga je pa 223,000 litrov, okraj Grosuplje bi moral dobaviti 47,-000 litrov, dobavil pa je 36,000 litrov, okraj Postojna pa je od 24,000 litrov dobavil le 12,000 litrov mleka. Težko je najti odgovor, zakaj je dovoz tako slab. Glavni vzrok je nedvomno slab in nereden odkup, pa tudi nepravilna rajonizacija okrajev, ki so dobavljali mleko v Ljubljano. Mleko so do zadnjega časa dobavljali n. pr. iz Ljutomera, Brežic itd., medtem ko so mleko na Vrhniki, v Kranju in v Trebnjem predelovali v maslo. Ko bi moralo ministrstvo za državne nabave reorganizirati dobavo in usmeriti dovoz mleka za Ljubljano iz neposrednega zaledja Ljubljane, to je iz Vrhnike, Kranja, Kamnika, Treb-nja, je s to reorganizacijo zavlačevalo mesec dni in se je lotilo šele tedaj, ko je postala preskrba z mlekom v Ljubljani že precej kritična. Kakor že omenjeno, v Ljubljano ne prihajajo zadostne količine mleka, ob vsem tem pa se po malomarnosti raznih neodgovornih uslužbencev mleko še kvari. V juniju se je v Ljubljani pokvarilo 30,000 litrov mle- Ljubljani dogovor, da daje ta na razpolago prevozna sredstva za dovoz mleka v Ljubljano. Toda namesto da bi odšel avto iz garaže ob 5. uri zjutraj, je na primer 9. julija odšel šele na intervencijo ob 7. uri. Dne 1. julija pa je avto odšel šele ob 8. uri in se je zato pokvarilo okrog 1,000 litrov mleka. Večje količine mleka so se pokvarile tudi nekatere druge dneve. Ko se je upravnik odkupnega podjetja obrnil na šefa transporta mestne klavnice tovariša Steg-narja, da bi se prevoz uredil, mu je ta odgovoril, da njega prevoz nič ne briga in da zaradi tega ne bo hodil na komisijo državne kontrole, da bo tovariša upravnika usekal na gobec itd. Ko ga je komisija državne kontrole dne 11. julija klicala na odgovor, se temu ni odzval. Kakor kaže, je bilo tov. Steg-narju popolnoma vseena, če pride v Ljubljano kislo mleko in je seveda .potrebno s takimi ljudmi primerno obračunati, da se onemogoči nadaljne zaviranje redne preskrbe Ljubljane. Podoben primer se je zgodil 6. julija, ko se je po krivdi personal nega referenta "Meproma" pokvarilo 620 litrov mleka. Avto mobil, ki dovaža mleko iz Pol hovgrajske doline, se je ta dan pokvaril, kar je bilo javljeno personalnemu referentu s proš njo, naj bi iz prometnega od delka poslali avtomobilu novo baterijo. Ker je bil telefon pokvarjen, personalni referent ob vestila ni oddal in je mleko namesto ob 9. uri prišlo v Ljubljano ob 21, seveda skisano, ker je moral spremljevalec šoferja sam z avtobusom v Ljubljano po baterijo. Judi to malomarnost je treba kaznovati. Ponovno poudarjamo, da imajo odgovornost za preskrbo Ljubljane z mlekom vsi za to odgovorni organi, če pa ne izpolnjujejo' svojih dolžnosti, je treba proti njim najostreje ka in to 17,000 litrov samo iz ukrepati. Potrošniki naj vedo, okraja Ljubljanske okolice. Kje da je mleka dovolj, da pa ga je temu vzrok? Podjetje za od- redno ne prejemajo zaradi opi- kup mleka okraja Ljubljana- sanih postopkov in načinov pri okolica ima z mestno klavnico v odkupu in prevozu. ZDRAVLJENJE JETIČNIH BOLNIKOV Z DELOM Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" Odkod je izviral njegov pogum? Delno razlago je brez dvoma iskati v njegovem ponosu, dalje v tem, da je imel lahko vest in da ni nikdar dvomil ndd seboj, in končno v nečem neugotovljivem, kar se imenuje vera. Roosevelt je bil v nekaterih ozirih primitiven. Imel je iskren občutek, da ako bo prav delal, se bo tudi vse prav končalo. Na ta preprosti način, ki ni imel nobene zveze z logiko, se je osvobodil moreče skrbi radi onega najhujšega sovražnika poguma—osvobodil se je strahu pred odgovornostjo. Do nedavnega je veljalo po vseh zdraviliščih za neizpodbitno pravilo, da morajo tuberkulozni bolniki ves dan ležati na zraku, razen tistih nekaj ur, ki so določene za jed in kratke sprehode. Bolniki s pljučno jetiko naj bi v enoličnem brezdelju preživljali po strogo predpisanem dnevnem redu tedne, mesece, da, včasih celo leta, dokler jih ne odpuste ozdravljenih ali zboljšanih. P r i marsikaterem bolniku, ki je bil doslej vajen dela, tako življenje močno* vpliva na njegovo duševno razpoloženje. Da bi to zlo odpravili, so se v zadnjih desetletjih pojavili glasovi, ki priporočajo zdravljenje z delom (delovno terapijo). Zoper jetiko kot kužno in družbeno bolezen se moramo boriti na tri načine: 1. s preprečitvenimi sredstvi, 2. z zdravljenjem bolnih in 3. z bri-go za bolnike, ki so se vrnili iz •bdlnic ali zdravilišč. Naše prizadevanje z delovno terapijo sodi v drugo in tretjo toč k o omenjenega programa borbe zoper jetiko. Zaradi pravilnega razumevanja moramo takoj v začetku povedati, da bolniki, katerih stanje še ni uravnovešeno, niso zmožni za nobeno delo. Sem štejemo vse bolnike s povišano telesni) toploto, vse tiste, ki čakajo na operacije, pa še mnogo drugih. Takšnim bolnikom kvečjemu lahko dovolimo, da ob določenem času lahko kaj berejo, da se učijo, da poslušajo predavanja ali da posečajo filmske in druge predstave. Zaposlitev oskrbovancev sme odrejati samo zdravnik, ki bolnika že dobro pozna in ki ga prej še enkrat natanko pregleda. Pri tem je posebno vestno treba presoditi bolnikova dihala in obtočila. Po izkušnjah v tujih zdraviliščih se da zdravljenje z delom organizirati na dva načina: 1. da ob zdraviliščih dogradimo posebne delavnice ali pa 2. da zgradimo tako imenovana delovna zdravilišča. Po splošnem mnenju je prvi način priklad-nejši. 2Mravljenje z delom začnemo tako, da zaposlimo bolnika najprej dve uri; pozneje delovni čas počasi podaljšujemo, vendar največ do osem ur na dan. Kot najprimernejša dela so predlagali razna mizarska, elek-troteh nična, ključavničarska, knjigoveška in tiskarska opravila, predelavo kož, izdelavo igrač itd. Za ženske pa šivanje, izdelovanje tako imenovanih hišno-obrtnih izdelkov, delo v laboratoriju itd. Vsakega delavnega pacienta, ki se mu je stanje pri delu le količkaj poslabšalo, moramo takoj premestiti med "brezposelne" bolnike. lahko vrnejo v svojo prejšnjo službo, v drugi skupini pa so taki (predvsem zazdravljeni), ki lahko delajo samo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, ker je njihova delozmožnost za stalno zmanjšana. Za te bolnike imajo v mnogih državah tako imenovane delovne kolonije jetičnikov. Pri bolnikih iz prve skupine pa moramo paziti, da jih ne odpustimo v poprejšnjo službo, če je škodljiva za dihala (n. pr. v kamnolome, v tovarne s škodljivimi plini itd.). Take delavce bi morali že v zdravilišču navajati, da se priučijo kakega drugega, neškodljivega dela. Po naših zdraviliščih nismo še nikjer uvedli delovne terapije, mislim pa, da bomo tudi pri nas kmalu poskusili z njo. Saj ima ta način zdravljenja kljub majhnim nedostatkom marsikatero moralno in materialno prednost pred dosedanjo terapijo. Hrvatska je doslej dala ribiškim zadrugam 85 motornih ribiških ladij Na vsem primorskem področju Ljudske republike Hrvatske je danes 127 ribiških delovnih zadrug, v katerih je včlanjenih 1,200 ribičev. Tem socialističnim kolektivom ribičev je država nudila veliko pomoč. Ribarske zadruge so prejele doslej od države 85 motornih ribiških ladij, 200 motorjev za ladje in veliko število ribiških mrež ter druge opreme. Zadruge imajo danes moderna sredstva za lov, med drugim okrog 230 velikih mrež, 252 ladij na motorni pogon in okrog 470 ribiških ladij na vesla. S povečanjem proizvodnih sredstev, se je v zadrugah znatno dvignila tudi produktivnost dela. Povprečni letni zaslužek ribičev-članov zadrug je lani do- okrog 50,000 dinarjev, medpem ko so zaslužili ribiči" privatnem sektorju povprečno le po 6,000 dinarjev. Spričo modernizacije sredstev za lov so zadruge v primeri z letom 1939 vlovile za 230% več rib, čeprav je pri ribolovu sodelovalo polovico manj ribičev. Ribarske zadruge so lani oddale državi 33 milijonov kilogramov rib, ostale ribe pa so prejeli člani zadrug za lastno potrošnjo. Letos računajo, da bo na zadruge odpadla polovica vseh vlovljenih rib na našem Jadranu. (Po "Slovenskem poročevalcu") Vse tiste oskrbovance, ki so na ta način delali šest do osem tednov, štejemo lahko za sposobne, da zapuste zdravilišče. Pri tem jih razdelimo v dve skupini. V prvi so taki, za katere mislimo, da se brez škode POLETNE KRESNICE Idilo poletnih večerov in noči povečujejo vsakemu znjine kresnice. Kresnica je mal hrošček, v angleščini imenovan firefly, po znanstvenikih pa lamphyridae. Za te neznatne hroščeke bi se malokdo zmenil, če se ne bi v gorkih poletnih nočeh svetili kot iskre; slovensko ime kresnice so najbrž dobili zato, ker se navadno pojavijo o Kresu, ko je poletje, na svojem višku. Kresnice so družabne živalice in se v gorkih nočeh svetlikajo v velikih rojih. Njihove žarnice z zelenkasto belo svetlobo so nameščene ob straneh zadka živalic ter pri poletu zažarevajo in ugašajo v rednih presledkih. Navedeno velja za večino kresnic, ki so razšir-* jene v južni Evropi in v Zedinje-nih državah. V raznih delih sveta je okrog 100 vrst kresnic. Posebno* zani-miva je kresnica znanstveno imenovana phengodini, v Južni Ameriki, ki sveti z rdečo lučjo spredaj in zadaj, ob straneh telesca pa ima nameščene zelene luči. Luč vseh kresnic je hladna in znanstveniki dosedaj še niso mogli ugotoviti, kako jo živalice producirajo. IZNAJDITELJ AVTA UMRL SAN RAFAEL, Cal., 13. avg.—■ Tu je umrl po dolgi bolezni 88-4etni Napoleon B. Simpson, ki je skupno s pokojnim Carl Stanley em iznajdel znani Stanley parni avto. ENAKOPRAVNOST o francoskem glasbenem življenju STRAKS • glasbeno življenje kot tri desetletja v ronični krizi. To je razvidno že J zunanjih znakov. V letu 1924-Je bilo v Parizu 1810 koncertov, v letu 1938-39 le 1205 v prvem povojnem letu 1945-samo 1009. Od tedaj se je ^ evilo sicer dvignilo, vendar — nekaterim ugodnim zna-, ^ položaj nikakor ni za-^den najbolj žgočih ° lemov je slab obisk. Kadar sporedu klasična dela, so J polne, .če pa igrajo so-francosko glasbo, je tudi J sedežev praznih. To se jp tako redno, da že govo-o propadu med sodobnimi ancoskimi skladatelji in ob-'^^tvom. Nikake tolažbe ne po-^®ni ugotovitev, da so imele klasične stvaritve na pre-lerah le malo uspeha. skladatelji pred prvo ovno vojno, kot Debussy in morali pribo-v borbah z nasprot-čen- j® položaj druga- • glasbeno občinstvo ni na-sodobnim ustvaritvam, je do njih indiferentno. ^ teža problema. ^«0 izločiti to slabost?" — Zastopniki E^nakop ravnostt 7 . • ^ St. clairsko okrožje; iOH N REN KO ^016 East 76th Street UT 1-6888 ■^a collinwoodsko in euclidsko okrožje: John steblaj ^6851 Oriole Avenue f^Edwood 1-4457 > • 9 newbursko okrožje: ''Rank renko *101 Revere Avenue Diamond 1-8029 tekom časa, ko se zobozdravnik Dr. J. V. ŽUPNIK fr^haja na St. Clair Ave. in ®ast ?aselb: 62nd St., je okrog 25 Selil, zobozdravnikov v tej ini prakticiralo in se iz-^ doGim se dr. Župnik še ®dno nahaja na svojem mestu. Akn je nemogoče priti v koii ^ vašim zobozdravni-Vršii' bo Dr. Župnik iz-Ha morebitna popravila 2 delu in ga nadomestil ovim. Vam ni treba imeti "oločenega dogovora. Njegov naslov je dr. j. v. župnik 131 ST. CLAIR AVENUE 9al East 62nd Street; vhod "nio na East 62nd Street. je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel. ENdicolt 1-5013 se sprašuje Rene Dumesnil, ki je V Almanaehu de la Musique 1950 zadel ob ta problem in še na druge, obravnavajoč sodobno francosko glasbeno življenje. Državne podpore niso velike Kljub temu nekatere družbi mislijo, ali ne bi bilo bolje, da bi se jim odpovedali, ker so z njimi preveč vezane. Tako mora n. primer glavni dirigent dirigirati določeno število koncertov; pred vsakim javnim nastopom morajo biti tri ponovitve. To stane; odlični dirigenti odhajajo često gostovat v inozemstvo, ker so tam bolje plačani. Vendar se nobena družba ne odpove podporam. Z njimi bi obenem izgubila pravico do davčnih olajšav, kar bi bilo katastrofalno. Subvencionirane družbe morajo predvajati v sezoni določeno število minut nova dela. To je bila ena izmed najtežjih obveznosti; rešitev so našli v tem, da so po jeni "nova dela" raztegnili in štejejo mednje tudi skladbe, ki že dolgo časa niso bile na sporedu. Na ta način so oteli pozabijenju stvaritve mnogih odločnih skladateljev, ki pa niso klasiki. Podpora obvezuje družbe same, da izvajajo določeno število minut nova dela ter jim puščajo proste roke v izbiri skladb. Seveda se odločijo družbe za one, ki zahtevajo najmanj stroškov. Zato je pravi čudež — po mnenju Dumesnila — da so še skladatelji, ki napišejo simfonijo ter dela z zborom in solisti. To jim omogoča le me-cenat. Privatnih mecenov seveda že davno ni več. Nadomeščata jih Glavna direkcija za umetnost in književnost ter direkcija za radiodifuzijo. Toda tudi tu so krediti omejeni. Francoski proračun je zelo skop. Edino uspešno sredstvo, ki naj odpravi sedanji nezdravi položaj, je v tem, da se za glasbo pričnejo zanimati večje množice. V francoskih množicah je potrebno razviti nagnjenje do glasbe. Toda večdesetletne napačne vzgoje se v enem letu ne da popraviti. Drug problem, ki ni manj pereč, je položaj glasbenega poustvarjanja izven glavnega mesta. Vsa gledališča v velikih francoskih mestih so deficitna. Primanjkljaj so krila doslej mesta sama. Od leta 1946 naj bi polovico prispeval /državni bud-žet. Poleg tega so obnovili v teh mestih organe za poživitev glasbenega udejstvovanja, ki je precej opešalo: glasbene, pevske in plesne šole ter za povezavo raznih glasbenih ustanov, ki so same zase dostikrat le životarile. Toda v letu 1947 je plan žalostno propadel. Življenjski stroški so se povišali, z njimi splošni izdatki mest, dohodki gledališč pa so še bolj padli. Kljub načrtom niso mogla dobiti državne podpore mesta Rouen Nancy, Tours in Mont- pellier. Še več: velika mesta, kot so Lyon, Lille in Nantes so izjavila, da ne morejo več obremenjevati davkoplačevalcev ter so prenehala izvajati sprejete obveznosti. Kljub kratki dobi urejenega dela se je pokazalo, da je bila zamisel dobra, ker se je znatno dvignila kakovost predstav. Za to je tem bolj žalostno, da so večje uspehe preprečile zgolj finančne težave. Problem francoskega glasbe nega življenja ni v nedelavnosti ali nesposobnosti skladateljev in umetnikov ter ostalih glasbenih delavcev, marveč predvsem v kroničnem pomanjkanju denarnih sredstev, ki bi jim omogočala poln razvoj. Podobno usodo kot skladatelji imajo reproduktivni umetniki. Statistika kaže, da hodijo ljudje manj na samostojne koncerte kot pred nekaj leti. To ne velja za nastope maloštevilnih slavnih inozemcev, ki igrajo in pojejo pred nabitimi dvoranami, pač pa za domače umetnike in za ostale inozemce, čeprav so odlični talenti. gtevUo ljudi, ki jih prihajajo poslušat, je vedno manjše. Začetnikom je skoraj nemogoče, da bi pritegnil širšo javnost. Nekateri pravijo, da je občinstvo postalo zelo občutljivo za kakovost in ne hodi več na povprečne koncerte. Vendar ta odgovor imikakor ne razjasnjuje vseh vprašanj. V sezoni 1948-49 so imeli pianisti 124 samostojnih nastopov, Parižani so slišali umetnike svetovnega slovesa. Rubinstein, Gieseking, Kempff, Fischer, Backhaus itd. s o doživeli prave triumfe. Z violino so poslušalce očarale sodobne veličine Heifetz, Menuhin in Enesco, Amerika-nec Isaak Stein, ki se jim bo kmalu pridružil, ter zlasti Cri-stian Ferras, Devy Erlich, Rene Benedetti. Zirkin, Claude Pasch-aud in Jeanne Gentier. Med čelisti je prednjačil Pierre Foumier, a tudi 'kitara je našla svojega mojstra v Se-govii, ki mu zaradi njegovih sposobnosti pravijo "kralj kitare". Izmed številnih pevk so seveda najbolj navdušile občin stvo že slavne umetnice: Elisabeth Schuman, Emmy Loose, Janine Michean, Silange Delm mar, Genevieve Touraine in Lily Pons. Med pevci so imeli posebne uspehe Charles Panzera, Doda Conrad, portugalski barito-nist Enrico Lisboer ter Gigli in Tito Schipa. Če so pariške dvorane praz ne, ko izvajajo moderno fran cosko resno glasbo, pa ne mo rete priti v dvorano, kjer kra ljuje jazz. Mladina kot zamaknjena posluša neumorni takt bobnov ter predirljive glasove trobent. Čim več je improvizacij, tem bolj je občinstvo na vdušeno. A ne samo to! Tudi je zelo razburljivo. Poslušalci resne glasbe so zmerni tako s pohvalo, kakor z negodovanjem. Občudovalci jazza so neusmi- ^^ihoD V orane: PRVI MAJ (Nadaljevanje) j® takrat, ko gem še bic-pasel pod Uršljo goro. "lila ° mi je po ušesih zvo-Sejjj. P^^^^'odela Vodnikova pe- in zjutraj gori vstanem /cg ° srotej bicke pasov, koma] sedem let. vstatf ob zori in ^ bicke do šole, ki se je biiQ f devetih. Do šole pa je hoda. Jaz sem ftie -j ^ kakor ubit in težko m ° spraviti po- 0 se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo pretežko. Komaj sem začul njegov robati glas: "Halo, sonce je že nad Pohorjem!" sem že treščil iz postelje, čeprav je že nad Pohorjem. Ce bi tega ne bil storil tako urno,^ bi mi bila iz postelje pb-magala očetova težka roka. Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho priplazila do postelje in, ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala: "Pet minut ga še pustim, saj jft sirotej . .." Čez pet minut, ki so bile zame silno kratke, me spet prišla klicat. Navadno sem jo slišal že prvikrat, toda sem se vedno po-tajil. Tudi zdaj sem se zvil v klobčič in se delal, ko da bi naj-trdneje spal. Mati me je nekaj časa tiho opazovala, potem pa vzdihnila: "Sirotej kako bi še rad spal!" Počasi se je odločila in me poklicala: "Bicke se že dere jo (blejajo)." Navadno me je morala klicati dva- ali trikrat, preden sem se skobacal iz postelje, ki je bila postlana mo^da le dvakrat v letu. Moja mati je imela zelo mehko srce in kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol ure. Mogoče je tudi oče imel mehko srce, toda tega nam otrokom ni smel pokazati, ker je bilo življenje naše družine pretrdo. Bicke pasti *je bila huda reč. Pravega pašnika zanje ni bilo, I jeni. če jim izvedba ne ugaja, prisilijo igralce z neznanskim vpitjem in žvižganjem, da za puste oder. Od 1. 1945 so razdeljeni v dve skupini. Nekatere je prevzel novi stil be-hop, drugi se navdušujejo za "staro" smer "hop", češ, da je be-hop popolnoma atonalen. Poleg rednih tedenskih koncertov so imeli lani v Parizu tudi velik mednarodni festival jazza, ki se ga je udeležila množica mladih inozemskih občudovalcev. Bri-Ijirala sta slavna saksofonista Sidney Becket, ki zastopa stari stil, ter Charli Parker, ki je navdušen pristaš be-hopa. Nastopili so ameriški in evropski orkestri, vendar so se mogli pohvaliti le Švedi z ugotovitvijo, da pri njihovem nastopu ni nihče žvižgal. Glasbeni okus se ne da pridobiti niti popraviti drugače kakor z vzgojo. Vendar velikih koncertnih dvoran ne more napolniti malo število vnetih ljubiteljev glasbe. Francozi so spoznali, da morajo ubirati drugo pot: pritegniti in vzgojiti je treba predvsem mladino, ki ji je bila pot do glasbe često zaprta zaradi socialnih razmer. — Ustanovili so društvo "Les jeu-nesses musicales", ki naj ugladi glasbi pot v splošno kulturo množic. V 84 mestih ima že 140,000 članov, ki stalno hodijo na koncerte, katere prireja društvo s sodelovanjem najboljših umetnikov. Koncerti so zaključene celote, ki jih uvodoma obrazlože priznani glasbeni pedagogi. V svojem prizadevanju so dosegli že lepe uspehe. DVE NOVI VERTIKALNI PEČI V TOVARNI CEMENTA PARTIZAN V splitski tovarni cementa "Partizan" se je te dni sestal delavski svet, ki je razpravljal predvsem o začetku obratovanja novega oddelka tovarne, kjer bodo v kratkem dovršili dve novi vertikalni peči. Delavski svet je predvsem razpravljal o dovršitvi nekaterih delov, ki še manjkajo za te peči. Te dele izdelujejo v lastni mehanični delavnici in livarni. Z dograditvijo teh dveh peči se bo proizvodna zmogljivost tovarne precej povečala. Prva peč bo začela obratovati čez tri tedne. V17 dneh so obnovili stari plavž v Sisku Kolektiv železarne Sisak je bil v juniju postavljen pred veliko in težavno nalogo. Na starem plavžu, vki je bil poslednjič v remontu leta 1948, se je šamotna obloga nepričakovano hitro pokvarila. Treba je bilo ugasiti peč m znova obzidati. Niso se mogli takoj odločiti za ta korak, zakaj obnova starega plavža ni bila nameravana in bi ustavitev proizvodnje v starem plavžu ogra-žala izpolnitev polletnega pa tudi letnega plana. Da bi remont plavža čim manj vplival na proizvodnjo, je delavski svet železarne 9. junija sklenil ugasiti peč in v čim krajšem času izvršiti remont. Vsi obrati železarne so se zavezali, da bodo z vsemi močmi pomagali izvršiti to delo v minimalnem času. Po priporočilu tehničnega vodstva je uprava podjetja odobrila, da se izvrši obzidava peČi na nov način. Vsi, ki so sodelo- če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo Čti-vo, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio ampak so se razprostirali ovčji pašniki po gozdovih, med ostro-govno in med trnjem, koder se goveja živina ni hotela pasti. Na paši sem bil bos, ker ni bilo denarja za čevlje. Kadar je bila živina sitna, sem imel čisto okr-vavele noge. Vrhu tega je bilo po jutrih tudi še mrzlp. Toda ovce so bile v našem najemni-škem gospodarstvu zelo važna stvar. Na leto jih je mogel oče prodati do deset in še več, kar je vrglo lepe denarce, s katerimi smo se otroci že za silo oblekli. Nekega jutra me je oče zelo zgodaj poklical. Zatrobil je kakor zmirom: "Sonce je že nad Pohorjem!" Takoj šem tičal v hlačah in se odpravil v hlev. O kakem soncu nad Pohorjem seveda še ni bilo sledu. Na vzhodu se je še komaj poznala jutranja zarja. Vrhova Uršlje gore in Pece, ki sta bila še vsa zasnežena, še niti ni&ta žarela v škrlatni luči sončne zarje, ampak sta molela v bledi odsev jutra, ki je vstajalo nekje na vzhodu. Pobočja planin so bila še vsa vsa črna, po dolinah pa je ležala debela megla, ki je zakrivala vse manjše hribe. Nebo je bilo jasno in na njem je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezda, ki so začele silno počasi ugašati. "Kam pa naj ženem past?" sem vprašal očeta, ki je vsak dan sproti določal pašo. "Na vrh boš gnal danes," mi je mrzlo odgovoril. Na vrh! Srce mi je skoraj poskočilo od veselja. Na vrhu je bila pri nas najboljša in naju-dobnejša ovčja paša. Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši. Na pašniku so rasle bele. vali pri tem delu, so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta hkrati obzidavali gornji in spodnji del peči. Tako je bila obzidava peči izvršena v 154 urah. Celoten remont, ki je bil sprva določen na 21 dni, pa je bil izvršen v 17 dneh. S tem so delavci, ki so delali pri obnovi peči, dosegli nov rekord. Medtem ko je pri prejšnjih remontnih delih en samotni zidar v osmih urah vzidal največ 200 kilogramov šamotne opeke, so pri zadnjem remontu v Sisku dosegli povprečje 5500 kilogramov. (Po "Slovenskem poročevalcu") w every time you IOOR at a clock does it reproach you for not laying aside something for the future? Does its scowling face warn you that it's later than you think? If that's the way a clock looks to you, it's high time you signed up for some United States Savings Bonds—under your firm's Payroll Savings Plan or your bank's Bond-A-Month Plan. Soon as you do that, your clock will start to grin at you every time you give it a look. And each cheery tick will be a bright reminder that you're getting nearer your goal of financial independence. And in the decade of progress that most economists say Is just ahead, financial independence is going to be more important than ever before. With a nice nesf egg of U. S. Savings Bonds, you'll have freedom of action. You'll be able to take advantage of opportunities as they come along—to make the most of every situation. * Remember, every $3 you put into U. S. Savings Bonds becomes $4 in ten years. Better start growing money now —before that clock scowls at you again. SAVE FOR YOUR INDEPENDENCE BUY U S. SAVINGS BONDS ENAKOPRAVNOST This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council. breze, ki so bile podobne zelenim pušeljcem. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških macese-nov, ki so se videli daleč naokrog. Čreda je bila b'rž na pašniku in sedaj se je začelo zame dobro življenje. Ovce so se začele pasti kakor uši in mj sploh ni bilo treba paziti nanje. Ako bi ne bilo premrzlo in premokro po tleh, bi se lahko ulegel in mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se je medtem dvignila nekam med vrhove macesnov, ki so moleli v siv-kastomodro nebo. Zato sem začel opazovati, kako je okrog mene nastajalo lepo, vigredno jutro. Pravkar sta zagorela vrhova dveh najvišjih gora v škrlatnem plamenu. Gorele so skale in razpoke med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da sem bil kakor zamaknjen. Na mah sem pozabil na svojo utrujenost in nisem nehal strmeti v goreče gore, ki so se mi zdele vedno bližje. Pod sneženimi vrhovi se je razprostiralo široko, temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združe