Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXV julij 2019 št. 4 O litina Ivgnina Gorita Sokotska S L29S Ivančna Gorita T 01 7812100 Ambriis 4, Sob race ^V^L ti □Dir^Jr^d^ J apnu runa ¿s Aktualno dogajanje v občini. |m] Vabljeni ra internet ne strani: i,v w v;, i va nC ■ gO r i ca. 5i Temenica k OTemaf Gk Višnjil COf.L D MilUlIV^ ZAGRADEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Poletje je prineslo čas počitnic in dopustov, ko se vsaj za kratek čas odpravimo na oddih ali enodnevni izlet. Kolikor je ljudi, toliko je tudi načinov za sprostitev, vsak si namreč izbere svoje veselje. Ob tem se nam pojavlja tudi razmišljanje o turizmu v najširšem pomenu besede in turizmu pri nas, v naši domači občini. Zanjo se radi pohvalimo, da je za obiskovalce zelo privlačna, saj so na dokaj majhnem prostoru znane znamenitosti, vsak najprej pomisli na trojček Stična, Muljava, Krka. Seveda je turistična ponudba v naši občini še kaj drugega. V poletnih mesecih nešteto Evropejcev svojo pot na letovanje na hrvaško obalo načrtuje skozi našo občino, ko v Ivančni Gorici z avtoceste zapeljejo proti Suhi krajini. Seveda ne vedo natančno, katero občino so obiskali, lahko pa na tej poti dobijo vtise o prijetni in čisti Sloveniji in ni jih malo, ki se na tej nekaj kilometrski poti vstavijo za oddih ali okrepčilo pri naših gostincih, ki se nahajajo ob njihovi poti. Če dobro pomislimo, je torej turizem še veliko več kot le velike turistične znamenitosti. Le pomislite na zelo gledano TV nadaljevanko Reka ljubezni, ki se je končala te dni. Niso bili samo ljubezenski zapleti tisti, ki so gledalce prikovali pred televizijske sprejemnike. Čudovito naravno okolje in ljudje so tisti, ki bodo vabili še dolgo, ko televizijske serije ne bo več. Znani rek »turizem smo ljudje« res drži. Matej Šteh, urednik Praznik občine Ivančna Gorica letos posvečen zborovskemu petju v Šentvidu pri Stični Prijetno druženje ob ogledu zadnjega dela serije Reka ljubezni Pa se sliš' - naj se sliš'! ČISTILNE NAPRAVE / UPORABA DEŽEVNICE PONIKOVALNICE / LOVILCI OLJ IN MAŠČOB JAVNI RAZPIS ŠPORT 2019 str. 24 2 Občina julij 2019 številka 4 OTttlMj Iz županovega nagovora ob prazniku občine Ivancna Gorica Ob praznovanju letošnjega praznika občine Ivančna Gorica je župan Dušan Strnad občanke in občane ter goste slovesno nagovoril na svečanosti, ki je potekala v OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Nagovor je začel z naslednjimi mislimi, posvečenimi prazniku in rojaku Josipu Jurčiču: »Danes torej praznujemo. Spominjamo se dne, ko je naš rojak Josip Jurčič leta 1871 postal urednik časopisa Slovenski narod. S svojim literarnim in političnim delom je ta Slovenec z veliko začetnico dal neizbrisen prispevek k prizadevanjem naših prednikov, da ohranijo svoj jezik, svojo kulturo in svoj narod. Radi se ga spominjamo, skrbimo za njegovo domačijo na Muljavi in prebiramo ter uprizarjamo njegova dela. Tudi zaradi bogate zapuščine Josipa Jurčiča je kultura v naši občini doma, naši ljudje radi pojejo, plešejo, pišejo, rišejo, igrajo ali pa kako drugače ustvarjajo. In to tradicijo prenašajo na mlajšo generacijo, zato se za tovrstno prihodnost pri nas ni bati. Da je temu res tako, se lahko prepričamo tudi na današnji prireditvi.« Letošnje praznovanje je Občina Ivančna Gorica posvetila jubilejnemu 50. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, zato se je jubileja dotaknil tudi župan: »S kulturo, bolj natančno s petjem slovenskih pesmi in bogato tradicijo je seveda povezan tudi izbor Šentvida za izvedbo današnje prireditve ob praznovanju občinskega praznika. Če smo lani občinski praznik povezali z visoko obletnico razglasitve mestnih pravic in prvim svetovnim dnem čebel v Višnji Gori, letos seveda nismo mogli mimo 50. Tabora pevskih zborov. Čez štirinajst dni bo Šentvid že petdesetič gostil pevke in pevce slovenskih pesmi iz celotne Slovenije in tudi slovenske zbore iz nekaterih evropskih držav. Tako kot vsako izmed devetinštiridesetih let doslej. Tisoči in tisoči ljudi so prihajali v Šentvid in peli. Peli slovenske pesmi, se družili in izmenjevali izkušnje. Šentvid pri Stični in s tem tudi matično občino so umestili na slovenski in evropski zemljevid ter domov odnesli glas o dobrih in prijetnih ljudeh, ki so povrh vsega tudi izjemni gostitelji in organizatorji. Seveda vsega tega ne bi bilo mogoče izvesti brez pomoči ljudi, ki so vsa ta leta poskrbeli za strokovno plat Tabora. Nekateri ste danes z nami. Čeprav niste domačini, smo vas sprejeli za svoje. Verjamem, da tako čutite tudi vi in da bomo še dolgo sodelovali. Dobrodošli in hvala za vse. Uspehi, ki jih naši mladi pevci v zadnjem času dosegajo na domačih in tudi tujih pevskih srečanjih, gotovo temeljijo tudi na dolgoletni tradiciji Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.« Kot je v navadi, je občinski praznik priložnost za pregled opravljenega dela v minulem letu. Župan se je najprej dotaknil minulega volilnega leta: »V času od zadnjega prazno- vanja do danes se je v občini veliko dogajalo, kar pa za nas pravzaprav ni nič novega. Doživeli smo kar troje volitev. O tistih na državni in evropski ravni danes ne bom posebej govoril, so pa bile gotovo tudi za našo lokalno skupnost zelo pomembne. Z lokalnimi volitvami, na katerih smo jeseni volili župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti, pa imajo še eno skupno značilnost. Volilna udeležba je bila skromna, prej bi lahko rekli, da je bila slaba. Če sem čisto iskren, me to kar malo preseneča, saj so drugače naši občani zelo aktivni pri delu v skupno dobro preko številnih društev, župnij in drugih organizacij civilne družbe. Kljub povedanemu pa se moram seveda zahvaliti za podporo, ki ste mi jo izkazali in pohvaliti izvoljene občinske in krajevne svetnike za odlično delo, ki so ga pokazali v teh nekaj mesecih mandata. Občinski svet tudi v novem mandatu nadaljuje s sprejemanjem odločitev v korist občine in občanov in te, kljub pripadnosti različnim političnim opcijam, sprejema v večini primerov soglasno ali pa vsaj z velikansko večino glasov. Brez glasu proti smo sprejeli dvoletni občinski proračun, kar je občinski upravi omogočilo nemoteno nadaljevanje projektov, začetih v preteklem mandatu. Nekatere pa smo zastavili čisto na novo. Zavedamo se, da nas čaka kar nekaj novih izzivov in zahtevnih odločitev, vendar sem prepričan, da jih bomo zmogli. Ena od teh je gotovo nov vrtec v Šentvidu, pa Kulturno upravni center z novo knjižnico, kulturno dvorano in upravnimi prostori v Ivančni Gorici ter Hiša kranjske čebele v Višnji Gori. Pa gradnja obvoznic mimo Ivančne Gorice in Šentvida ter kanalizacijskega sistema Krka, Zagradec in Ambrus, zunaj je razpis za prepotrebno cesto Sobrače - Ježce... In tako naprej do preko sedemdeset večjih ali manjših projektov v praktično vseh delih naše občine.« Spregovoril je nekaterih načrtih in dosežkih na različnih področjih življenja v naši občini: »>Naša velika želja je pridobitev dodatnega oddelka glasbene šole v Zagradcu, zagotovitev dovolj mest za naše malčke v vrtcu in seveda izgradnja sodobnega medgeneracijskega središča z domom za starejše. Na žalost moram spet ugotoviti, da država nima ravno posluha za težave občin, ki se srečujejo z izrazitim trendom povečevanja števila prebivalcev, med katere seveda sodi tudi naša občina. Veseli smo seveda novih občanov, tako mladih kot starejših, vendar brez dodatne finančne pomoči države ne bo šlo oziroma bodo trpeli drugi programi in projekti. Ostaja pa nam seveda upanje, da bo oblast enkrat končno prisluhnila našim zahtevam in spremenila način financiranja občin. Morda pa bo sprostila evropska sredstva tudi za tovrstne namene in ne bo še naprej trmasto vztrajala pri tako imenovanih mehkih programih. V Občini Ivančna Gorica se zave- damo, da denar v proračun ne pride sam od sebe, temveč ga preko davkov in prispevkov vplačujejo podjetniki, obrtniki, kmetje, delavci, skratka vsi tisti, ki živijo od dela svojih rok. Zato jim skušamo pri tem v skladu s svojimi pristojnostmi in možnostmi čim bolj učinkovito pomagati. Veseli me, da je blizu občinskega središča končno nastala nova velika industrijska cona, ki bo nudila dom preko dvajsetim podjetjem. Še ena, nekoliko manjša, nastaja v Višnji Gori. Elektro Ljubljana intenzivno gradi daljnovod, ki bo v občino v kratkem pripeljal dovolj prepo-trebne električne energije. Gradimo ceste, kanalizacijo in vodovode. Ob letošnjem občinskem prazniku smo ali pa še bomo v uporabo predali vodovod po Leskovški planoti v vrednosti 2,5 milijona in slab milijon vredno popolnoma prenovljeno Ljubljansko cesto v Ivančni Gorici. Skratka, sami sebi smo poklonili kar lepi darili ob prazniku. V današnjem času, ko se je svet preselil na internet, je možnost priklopa in hitrost povezave skoraj tako pomembna kot vodovod, elektrika ali pa kanalizacija. Brez tega skorajda ne znamo oziroma ne moremo več delati ali živeti. Zato je še kako pomembna novica, da smo se s kar tremi ponudniki tovrstnih storitev uspeli dogovoriti o pospešeni gradnji kabelske kanalizacije, ki naj bi v naslednjih dveh letih omogočili hitro povezavo praktično po celotni občini. V naselju Ivančna Gorica že poteka intenzivna gradnja in so priključki že možni. S pomočjo evropskih sredstev pa bomo v kratkem omogočili brezplačno spletno povezavo na dvanajstih najbolj obiskanih točkah po občini. Največja vrednota za vsakega od nas je gotovo zdravje. Vesel sem, da smo skupaj z zdravstvenim domom Ivančna Gorica uspeli pridobiti program Center zdravja, v katerem izvajamo preventivne zdravstvene programe, in da smo uspeli opremiti dodatne prostore za izvajanje zdravstvenih programov nad novo lekarno. Gre za res veliko pridobitev, za katero se moramo zahvaliti tako zdravstvenim delavcem kot sodelavcem v občinski upravi. V sklop prireditev v čast praznika gotovo sodi tudi slavnostni podpis Pogodbe o opravljanju javne gasilske službe, ki smo jo podpisali včeraj predsedniki vseh gasilskih društev v občini, predsednik gasilske zveze in župan ter tako skupaj dali še bolj trdno zavezo, da se bomo vsak po svojih močeh trudili zagotoviti varnost življenj in premoženja naših občanov ter v vsakem trenutku nuditi pomoč tistim, ki bi jo morebiti potrebovali. Podatek, da nas je skoraj 20 % občank in občanov članov prostovoljnih gasilskih društev, je sam po sebi dovolj impresiven in priča o tem, da je skrb za sočloveka visoko na naši lestvici vrednot. Zavedam se, da bi mnoge izmed teh ciljev težko dosegli brez sodelovanja in povezovanja. Tako znotraj občine kot izven nje. Zato moram omeniti imenitno sodelovanje z občinama Grosuplje in Trebnje v okviru Medobčinskega razvojnega centra in z občinami Trebnje, Žužemberk in Dolenjske Toplice v okviru LAS STIK. Izjemno dobro sodelujemo tudi z Direkcijo RS za investicije, s pomočjo katere smo in še bomo strli marsikateri prometni in cestni oreh. Pohvaliti moram še sodelovanje s številnimi društvi v občini. Brez njih bi bilo življenje pusto in dolgočasno, manj varno, mnogi izmed mladih in malo manj mladih ljudi pa bi bili prepuščeni nevarnostim iz ulice. Dobro sodelujemo tudi s stiškim samostanom in župnijami.« Župan se je še posebej poklonil tudi letošnjim nagrajencem in prejemnikom občinskih priznanj in nagrad. Takole jih je nagovoril: »Nocoj bomo podelili nagrade in priznanja tistim najbolj zaslužnim posameznikom, ki so s svojim dolgoletnim in nesebičnim delom na različnih področjih pripomogli k temu, da je občina Ivančna Gorica danes ena izmed najbolj uspešnih občin v Slo- veniji. Ni jim bilo treba, pa so vseeno prostovoljno žrtvovali številne ure in pomagali, urejali, učili, vodili, svetovali in povezovali. Prosim vas, da vzamete prejeto nagrado kot skromno zahvalo lokalne skupnosti za vse kar ste dobrega storili doslej in seveda za vse tisto, kar še boste. Hvala vsem predlagateljem, predvsem pa čestitke in zahvala prejemnikom.« Po besedah zahvale vsem sodelujočim v programu in soorganizator-jem svečanosti je nagovor sklenil z mislijo na žal že pokojnega predsednika svetovne čebelarske organizacije Philipa McCabea, Irca po rodu: »Lani je ob praznovanju svetovnega dne čebel v Višnji Gori zaključil svoj govor z besedami »NAJ ŽIVI SLOVENIJA«, ker je bil navdušen nad našo državo in prijaznostjo ter gostoljubnostjo naših ljudi. Jaz pa danes dodajam: »Naj živi Tabor pevskih zborov, naj živi Šentvid pri Stični, naj živi občina Ivančna Gorica.« Vabilo k sodelovanju Svet župana za starosti prijazno občino Ivančna Gorica in Občina Ivančna Gorica, vabita vse zainteresirane, kot so društva, javni zavodi in ostale organizacije ali posameznike, da s svojo točko in predstavitvijo svoje dejavnosti sodelujejo na prireditvi Vsi smo ena generacija, ki bo v petek, 6. septembra 2019, ob 17.30, na ploščadi pred občinsko stavbo na Sokolski 8 v Ivančni Gorici. Prosimo, da predloge posredujete na elektronski naslov: rozalija.smrekar@ivancna-gorica.si, najkasneje do konca meseca julija 2019. Tema prireditve je medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje generacij. Izmed vseh prispelih predlogov bo Svet župana za starosti prijazno občino Ivančna Gorica oblikoval prireditveni program, kjer bodo zastopane vse generacije. Vsem sodelujočim se že vnaprej zahvaljujemo. Svet župana za starosti prijazno občino Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 16. junija. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Irena Goršič, Franc Fritz Murgelj, Magdalena Butkovič, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.250 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače ^Šentvi m julij 2019 številka 4 Občina 3 Praznik občine Ivancna Gorica letos posvečen zborovskemu petju v Šentvidu pri Stični Letošnja osrednja svečanost ob prazniku občine Ivančna Gorica s podelitvijo priznanj in nagrad je potekala na zadnji petek v maju v športni dvorani OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Se sprašujete, zakaj ravno v Šentvidu? Odgovor je več kot preprost, saj je v Šentvidu doma slovenska pesem. Ta nas je spremljala ves večer in vodila po spominih petdesetletne zgodovine Tabora slovenskih pevskih zborov. Ob prazniku občine Ivančna Gorica je prisotne nagrajence, goste ter občanke in občane nagovoril župan Dušan Strnad. Z uvodnimi mislimi se je poklonil Taboru slovenskih pevskih zborov in tradiciji prepevanja v Šentvidu pri Stični. Tabor je v svoji 50-letni zgodovini ponesel ime Šentvida in občine Ivančne Gorica širom po Sloveniji in preko njenih meja. »Danes praznujemo. Spominjamo se dne, ko je naš rojak Josipa Jurčič leta 1871 postal urednik časopisa Slovenski narod. Tudi zaradi bogate zapuščine Josipa Jurčiča je kultura v naši občini doma. Naši ljudje radi pojejo, plešejo, pišejo, kanalizacij, vodovodov in pospešeni gradnji kabelske kanalizacije, ki bo omogočala hitri internet. Le malo nazaj je bil v uporabo predan 15 kilometrov dolg vodovodni sistem po Leskovški planoti, v naslednjem tednu pa bo potekalo odprtje popolnoma prenovljene Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici. Vse to pa ne bi šlo brez dobrega sodelovanja s številnimi društvi, javnimi zavodi, zvezami, podjetji, posamezniki, Samostanom Stična in župnijami ter skupnega povezovanja s sosednjimi občinami. V nagovoru se je zahvalil še vsem nastopajočim in soorga-nizatorjem, tako šentviški šoli kot rišejo, igrajo ali pa kako drugače ustvarjajo in to tradicijo prenašajo na mlajšo generacijo.« V nadaljevanju je predstavil smele načrte občine v prihodnje. Povedal je, da je novo izvoljeni Občinski svet s sprejemom dvoletnega proračuna potrdil številne nove investicije, kot so gradnja novega vrtca v Šentvidu, Kulturno upravnega centra z novo knjižnico, kulturno dvorano in upravnimi prostori v Ivančni Gorici ter Hišo kranjske čebele v Višnji Gori. Pa gradnja obvoznic mimo Ivančne Gorice in Šentvida. Izpostavil je še veliko željo, da bi pridobili dodaten oddelek glasbene šole v Zagradcu, dodatne oddelke za naše najmlajše v vrtcih in zgradili sodobno medgeneracijsko središče z domom za starejše. Z novo industrijsko cono in zaključkom gradnje daljnovoda pa bodo zagotovljeni še boljši pogoji za številna podjetja v ivanški občini. Povedal je še, da Občina veliko sredstev nameni tudi izgradnji cest, zvezi kulturnih društev. Svoj nagovor je sklenil s čestitko ob prazniku in naslednjimi besedami: »Naj živi Tabor pevskih zborov, naj živi Šentvid pri Stični, naj živi občina Ivančna Gorica.« Osrednja prireditev ob prazniku občine Ivančna Gorica je vsako leto zaznamovana in oplemenitena s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Letošnjim nagrajencem sta priznanja izročila župan Dušan Str-nad in podžupan Tomaž Smole. Naziv Častni občan je prejel Igor Švara, za pomembne dosežke in trajne zasluge pri ohranjanju slovenske ljudske glasbe in zborovske pesmi ter prepoznavnosti Tabora slovenskih pevskih zborov in občine Ivančna Gorica doma in po svetu. Švara že 25 let dirigira združenim pevskim zborom na vsakoletnem Taboru slovenskih pevskih zborov in s svojo karizmo izvablja pesem iz tisočih slovenskih ljubiteljskih pevcev. Nagrado Zlati grb občine je prejel Ignacij Kastelic, za dolgoletno požrtvovalno delo ter izjemne prispevke na področju družbenega življenja in gospodarskega razvoja temeniške doline in občine Ivančna Gorica. Anica Bregar in Jože Glavič sta prejemnika letošnje nagrade Josipa Jurčiča. Bregarjevi je podeljeno za dolgoletno uspešno delo na področju gasilstva ter zaščite in reševanja v ivanški občini, Glaviču pa za izjemno delo na področju kmetijstva, gasilstva in prostovoljstva ter kulturnega in družbenopolitičnega udejstvovanja v občini Ivančna Gorica. Kip Josipa Jurčiča je v imenu Jožeta Glaviča prevzel njegov sin. Na svečanosti sta bili podeljeni tudi plaketi Antona Tomšiča. Kot prvo jo je prejelo Turistično društvo Višnja Gora, za 90-letno uspešno delova- nje, ki je pomembno prispevalo h gospodarskemu, turističnemu in družbenemu razvoju Višnje Gore in občine Ivančna Gorica. Prejemnica plakete Antona Tomšiča pa je tudi Simona Zvonar, za izjemno delo in trajne dosežke na področju glasbene umetnosti, zborovske pesmi in izobraževanja v občini Ivančna Gorica. Svečanost je spremljal tudi bogat kulturni program s prepletom zborovskega petja, plesa in igre. Sploh prvič v zgodovini občine je na odru šentviške dvorane zapel združeni občinski pevski zbor, ki je bil na pobudo Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica sestavljen iz 18-ih zborov in pevskih skupin, pod vodstvom zborovodje Roberta Kohka. Na avtorski muzi-kal Dragice Šteh z naslovom Tu smo doma so zapeli, zaplesali in zaigrali tudi učenci OŠ Stična. Združenemu pevskemu zboru OŠ Stična, PŠ Zagradec in PŠ Višnja Gora pa so se pridružili še učenci otroškega in mladinskega pevskega zbora šentviške šole. Manjkala ni niti Godba Stična, ki je ob vhodu pozdravljala številne obiskovalce. Prireditev je povezoval radijski napovedovalec in pevec Marjan Bunič. Praznični večer se je zaključil, kot se za šentviški tabor spodobi. S povor-ko vseh sodelujočih pevskih zborov in pesmijo Pa se sliš', v izvedbi združenih zborov. Dirigentsko palico je ob zaključku prevzel novi častni občan dirigent Igor Švara. Še pred tem pa je predsednik Tabora Matej Šteh vse zbrane povabil na jubilejni 50. Tabor slovenskih pevskih zborov. Gašper Stopar 4 Občina julij 2019 številka 4 Hïcmoi TURISTIČNO DRUŠTVO VIŠNJA GORA, Plaketa Antona Tomšiča Višnja Gora je postala turistično zanimiva po izgradnji dolenjske železnice. Tako je bilo leta 1929 ustanovljena Tujsko-prometno in olepševalno društvo Višnja Gora, njegovo poslanstvo pa danes nadaljuje Turistično društvo Višnja Gora, ki je bilo registrirano leta 1929, z namenom in ciljem pospeševati turizem v vseh njegovih pojavnih oblikah v kraju in lokalni skupnosti. Društvo danes predvsem skrbi za prepoznavnost kraja in občine, sodeluje pri varovanju okolja ter naravne in kulturne dediščine ter kulturnozgodovinskih spomenikov in celostne krajine, izdajanje vzgojne, strokovne, turistične in ostale literature in edicij turistično-propagandnega značaja ter skrb za strokovno raven dela društva in spodbujanje članov k izobraževanju. Društvo predstavlja Višnjo Goro na sejmih in prireditvah, pripravilo je več turističnih tržnic in razstav po različnih krajih Slovenije. Vsako leto na predvečer Pohoda po Jurčičevi poti pripravi kulturno prireditev in sodeluje pri sami izvedbi pohoda. Odmevni sta tudi tradicionalni prireditvi Moja dežela in Anin sejem. Društvo danes šteje skoraj 160 članov, od tega tudi 19 mladih. SIMONA ZVONAR, Plaketa Antona Tomšiča Simona Zvonar na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični poučuje glasbeno umetnost in slovenski jezik. Z njenim prihodom na šolo se je začelo intenzivno in strokovno delo na področju zborovskega petja. Vrh kakovosti dela z učenci pa se je izkazal v šolskem letu 2017/2018, ko je mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela na državni reviji mladinskih pevskih zborov MPZ v Zagorju posegel po najvišjem državnem priznanju, to je zlato priznanje z odliko. To priznanje je MPZ odprlo pot v mednarodni prostor. Letos aprila so sodelovali na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Slovakia cantat v Bratislavi in osvojili zlato priznanje. Pod njenim vodstvom se šolski pevski zbor redno vključuje v programe osrednje slovenske zborovske prireditve Tabora slovenskih pevskih zborov. Simona dolga leta deluje tudi, kot or-ganistka in pevovodja v Župniji Šentvid pri Stični. Vodila je otroški pevski zbor, sedaj pa dekliški pevski zbor, ki nastopa v župnijski cerkvi Šentvid pri Stični in drugje. Zelo rada se posveča mladim, s katerimi zelo kakovostno ustvarja. Pri njenem delu je potrebno veliko odrekanja in dobre volje. Njena skromnost, zavzetost, delavnost in strokovnost so vrednote, ki so bile prepoznane na lokalni in državni ravni. JOŽE GLAVIČ, Nagrada Josipa Jurčiča Jože Glavič se je rodil na veliki kmečki domačiji pri "Španovih" na Škofljah in je po končani osnovni šoli doma na kmetiji svojih staršev. Leta 1992 je postal ustanovni član Kmetijske zadruge Stična in tudi član upravnega odbora zadruge. Član organov upravljanja je bil v naslednjih mandatih še večkrat. S srcem je bil vedno kmet, njihova glavna dejavnost je bila proizvodnja krompirja in pridelava mleka. Še danes njegova kmetija spada med večje pridelovalke kakovostnega mleka, ki ga odkupi KZ Stična. Zadnjih 5 let so dobrote iz njihove kmetije redno prisotne na občinski tržnici v Ivančni Gorici. Že od mladosti je dejaven tudi v Gasil- skem društvu Dob, kjer je bil dva mandata tudi predsednik. Prav pod njegovim vodstvom je društvo dobilo nov zagon. Tudi za legendarne nogometne tekme SUHI-DEBELI ter POROČENE--NEPOROČENE, ki že 25 let potekajo v Dobu, je glavni ''motor'' prav Jože. Predan član je tudi v Župnijskem pastoralnem svetu v Šentviški župniji in odličen igralec v njihovi gledališki skupini. Bil je tudi član prvega občinskega sveta v novoustanovljeni občini Ivanč-na Gorica, deloval je tudi v večjih občinskih odborih in komisijah. Spreten je tudi kot rokodelec, odlično se znajde v gozdu, na traktorju, zna popraviti stroje in vedno rad vsakomur priskoči na pomoč. Zadnje pol leta se bojuje z boleznijo, vendar lahko smo prepričani, da jo bo z voljo, optimizmom in humorjem premagal in se še naprej razdaja za druge in s tem bogatil tudi sebe. ANICA BREGAR, Nagrada Josipa Jurčiča Anica Bregar je dejavna v gasilstvu od svojih mladih let. Leta 1994, ko se je včlanila v gasilsko društvo Muljava, je prevzela tudi funkcijo tajnice, ki jo opravlja še danes, vodi tudi komisijo za ženske članice. Leta 1997 je odigrala odločilno vlogo pri nakupu rabljenega gasilskega vozila v Avstriji ter uredilo vso potrebno dokumentacijo pri uvozu in kasneje tudi uradnem prevzemu vozila. Leta 2013, ko je društvo po dolgih letih neuspehov kupilo zemljišče za gradnjo doma, je prevzela funkcijo predsednice gradbenega odbora. Zaradi njene gospodarnosti je imelo društvo precej privarčevanih sredstev za nakup zemljišča in začetek gradnje. Poleg dejavnosti v gasilskem društvu je bila dejavna tudi na nivoju Gasilske zveze Ivančna Gorica, saj je bila dva mandata članica disciplinske komisi- je. V pomoč je bila blagajniku gasilske zveze ter po potrebi tudi predsedniku. Ob začetkih pobratenja med Občinama Ivančna Gorica in Hirschaid je aktivno sodelovala pri tem dogodku in vplivala na krepitev prijateljskih vezi med občinama predvsem med stanovskimi kolegi. Anica je dejavna domala v vseh društvih v kraju - TD, KD Kresnička, KD Josipa Jurčiča, je aktivna članica Vinogradniškega društva Čatež-Trebnje. Poznamo jo kot izvrstno gojiteljico okrasnih rož, prideluje odličen cviček, je prejemnica mnogih priznanj za najboljši in največji pridelek na območju naše občine. Je odločna, marljiva, zna prisluhniti sočloveku v stiski, izkazati materialno in moralno podporo, zato je njeno delo opaženo, spoštovano in nagrajeno. IGNACIJ KASTELIC, Zlati grb občine Ignac Kastelic je že več kot 20 let predsednik Krajevne skupnosti Temenica. V času njegovega predsedovanja so začeli s pripravo dokumentacije za legalizacijo stavbe Dom krajanov Temenica. Ignacij je sodeloval pri izgradnji infrastrukture v Temenici in tudi pri vzpostavitvi telefonskega omrežja, vodovodov in asfaltiranja vest v KS Temenica. Za športno in izobraževalno društvo je dolgoletno sodelovanje z njim vedno prineslo dobre rezultate. Ob kulturnem domu je ob sodelovanju KS nastal velik športni objekt, ki nudi prostor za številne športne dejavnosti. Ignacij se ves čas zavzema tudi za kulturo. Veliko je storil za ustanovitev Kulturnega društva Temenica in je zaslužen zato, da so ga 1995 uradno registrirali. Prisoten je tudi na vseh prireditvah v kraju in s svojo modro in pronicljivo besedo obogati vsako prireditev. Je tudi Ustanovitveni član vinogradniškega društva Debeli hrib, član je tudi PGD Temenica, KORK Temenica, od leta 2002 do 2018 pa je bil član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, kjer je bil imenovan za številne odbore in komisije. Ob njegovem izjemno bogatem in pestrem ter aktivno usmerjenem delovanju v domačem kraju pa je nujno opozoriti na njegovo človeško plat delovanja. Vedno konstruktiven, nikoli žaljiv, povezovalen, dobrohoten. IGOR ŠVARA, častni občan Igor Švara je študiral na Akademiji za glasbo in leta 1971 diplomiral iz smeri dirigiranje. Izpopolnjeval se je v Leipzigu pri Kurtu Masurju in se leta 1972 zaposlil v ljubljanski operi, najprej kot korepetitor, nato kot dirigent asistent in leta 1983 kot stalni dirigent. Leta 1993 je postal direktor opere in njen umetniški vodja. Po vrnitvi iz Leipziga je bil korepetitor pri APZ Tone Tomšič, vrsto let je bil umetniški vodja Ljubljanskega okteta in aktiven sodelavec pri Zvezi slovenskih kulturnih organizacij. K Taboru slovenskih pevskih zborov je bil povabljen leta 1988, ko je dirigiral združenim moškim zborom, od leta 1994 pa je dirigent vseh združenih zborov na šentviškem Taboru. Igor Švara je s svojo pristnostjo, vztrajnostjo in pripadnostjo slovenski pesmi in zborovskemu petju že zdavnaj osvojil srca vseh, ki na tretjo junijsko nedeljo pridejo v Šentvid in postanejo del največjega slovenskega zbora. S posebno karizmo in izvirnim humorjem vsako leto - že več kot trideset let stopa na dirigentski oder Tabora slovenskih pevskih zborov in v vseh vremenskih pogojih izvabi pesem iz pisane množice amaterskih pevcev. Tudi zaradi njega Tabor ostaja živ in živahen. Slovesno odprtje obnovljene Ljubljanske ceste v Ivancni Gorici V sklopu praznovanja praznika občine Ivančna Gorica je 5. junija potekalo slovesno odprtje popolnoma prenovljenega dela Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici. Kompletno prenovo glavne prometne vpadnice s šentviškega konca v Ivančno Gorico so z obiskom pozdravili tudi številni krajani. V imenu Krajevne skupnosti Ivančna Gorica je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Anton Kralj. Izrazil je zadovoljstvo in ponos nad uspešno zaključenim projektom, ki je Ivančni Gorici dal še lepši videz in predvsem varnejšo pot. Obnova ceste, ki je potekala od lanske jeseni, je bila po besedah direktorja Komunalnih gradenj Grosuplje Viktorja Dolinška izjemno zahtevna. Poleg popolne rekonstrukcije ceste je bilo potrebno skrbeti za čim manj moten promet v tem delu Ivančne Gorice. Prav zato se je zbranim krajanom še enkrat zahvalil za potrpljenje v času gradnje, uporabnikom ceste pa zaželel srečno in varno pot. V novo cestno telo je vgrajena vsa komunalna infrastruktura (vodovod in kanalizacija), elektrokabelska in telekomunikacijska. Razširjeno in obnovljeno je bilo celotno cestišče, na vsaki strani ceste je kolesarski pas, urejen je tudi pločnik za pe- šce. Po besedah župana Dušana Strnada je bilo poleg uspešne gradnje cestne infrastrukture, veliko postorjenega tudi glede varnosti udeležencev v prometu. »>Novost je, da je Ivančna Gorica dobila prvi semafor. Tako imenovani pametni semafor skrbi za umirjanje prometa in varnosti pešcev pri prehodu Ljubljanske ceste. Na prehodu, ki pelje proti šolskemu centru, se dnevno zvrsti veliko število vrtčevskih, šolskih in srednješolskih otrok kot tudi drugih krajanov. Naloga pešca je le pritisk na tipko na drogu semaforja in po ustrezni signalizaciji varno prečkanje ceste,« je še povedal Strnad. V nadaljevanju je nekaj besed namenil še državnemu odseku Ljubljanske ceste, ki nas pelje od glavnega križišča mimo nogometnega stadiona do novega krožišča pri Malem Hudem. Tu je na vrsti država, da izpolni svoj del dogovora. Z izvedbo semaforizacije glavnega križišča in obnove regionalnega od- seka ceste bo še dodatno poskrbljeno za varnost udeležencev. Po izgradnji nadvoza čez železniško progo in povezovalno cesto zahodne obvoznice mimo podjetja Akrapovič proti šolskemu centru, pa se bo bistveno razbremenil še prometni center Ivančne Gorice. Tako bo celotno zaledje Krajevne skupnosti Stična in šolskega okoliša, hitrejše dostopalo do avtocestnega priključka. Z velikim veseljem to veliko pridobitev za kraj in krajane pozdravljata tudi včeraj prisotna direktorja največjih podjetij ob Ljubljanski cesti Livar in IMP Armature. Prvi mož Livarja Rok Rozman je za spletno stran izrazil zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem v času prenove. »Naj povem, da je dostop do našega podjetja ves čas potekal nemoteno, saj smo se znali prilagoditi drug drugemu. Tako kot sodelujemo s krajem že 65 let, verjamem, da bomo tako sodelovali tudi v prihodnje. Še enkrat hvala za pridobitev in vse dobro ob prazniku občine,« je še povedal Rozman. »Cesta je tudi medgeneracijsko stičišče, saj se na njej srečujemo uporabniki različnih generacij, ki moramo biti drug do drugega strpni oziroma moramo sodelovati,« je bila ena izmed misli modera-torja prireditve. Prav zato so se v kulturnem programu predstavile generacije naših mlajših krajanov. Nastopili so člani Otroškega pevskega zbora OŠ Stična, pod vodstvom zborovodkinje Bojane Mulh, otroci Vrtca Ivančna Gorica, pod mentorstvom Anite Perpar in Katje Bregar ter dijakinji Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica z recitacijo. Blagoslov zaključenih del in novih pridobitev je opravil ivanški župnik Jurij Zadnik. »Operacijo Rekonstrukcija Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici sta delno sofinancirali Evropska unija In Republika Slovenija.« Gašper Stopar A Sobrače (O) julij 2019 številka 4 Občina 5 Slavnostni podpis pogodbe o opravljanju javne gasilske službe V četrtek, 30. maja, je v prostorih občinske sejne sobe potekal slovesen dogodek, kjer sta župan Dušan Strnad in predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole, skupaj s predsedniki prostovoljnih gasilskih društev, podpisala Pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v občini Ivančna Gorica. Javna gasilska služba, ki jo izvajajo prostovoljna gasilska društva, obsega izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih, naravnih in drugih nesrečah, preventivne naloge, delo z mladimi oziroma vzgojo gasilske mladine, pomoč občanom in druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva v občini. Slavnostni podpis pogodbe je sovpadal s praznovanjem občinskega praznika, ki je posvečen pisatelju Josipu Jurčiču. »Tako kot smo lahko ponosni nanj, smo ponosni tudi na našo zgodovino gasilstva,« je zbranemu gasilskemu zboru povedal župan Dušan Strnad. »Ni slučaj, da imamo Ivančani gasilstvo v genih, saj nas je kar 20 odstotkov občank in občanov včlanjenih v gasilske vrste. To je pomembno bogastvo, ki se ga zavedamo. Zavedamo se tudi nalog, ki so nam zaupane oziroma so nas na vodstvene funkcije postavili drugi, da naloge tudi izvršimo. Vsekakor je ena izmed nalog tudi stalno zagotavljanje gasilske službe na območjih, ki jih pokrivamo.« Svoj nagovor je zaključil z besedami, kot se za gasilce spodobi: »Vem, da znate, zmorete in hočete. Tudi po vaši zaslugi je življenje v naši občini bolj varno. Verjamem, pa, da je današnjega trenutka vesel tudi poveljnik občinske Civilne zaščite.« Po besedah predsednika GZ Ivančna Gorica Jureta Strmoleta je podpis pogodbe temeljgasilstva, pri katerem si gasilci zagotavljajo pravice in pogoje za delovanje, pa tudi dolžnosti. »Pogodba o javni gasilski službi v naši občini sicer že obstaja, vendar je danes pravi trenutek, da pogodbo po 25 letih podpišemo in osvežimo z novo zakonodajo ter novimi predpisi.« Kot je še povedal, bodo iz podpisane pogodbe zagotovljena finančna sredstva namenjena zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanj, zdravstvenih pregledov in zavarovanj. Sredstva bodo zagotovljena za več kot 260 operativcev iz občine, ki so v vsakem trenutku pripravljeni sočloveku pomagati v nesreči in s tem zagotavljati varnost. V nagovoru se je zahvalil tudi vsem prisotnim ter zagotovil, da bodo pametno upravičili vsa denarna sredstva, ki jih namenja občina v gasilske vrste. Vsekakor pa bodo sredstva poplačana že v občutku varnosti in v primeru nesreče. Že omenjeno pogodbo je podpisalo tudi vseh 17 gasilskih enot iz občine Ivančna Gorica: PGD Ambrus, PGD Dob pri Šentvidu, PGD Hrastov Dol, PGD Ivančna Gorica, PGD Korinj, PGD Kriška vas, PGD Krka, PGD Me-tnaj, PGD Muljava, PGD Radohova vas, PGD Sobrače, PGD Stična, PGD Šentvid pri Stični, PGD Temenica, PGD Višnja Gora, PGD Vrh pri Višnji Gori in PGD Zagradec na Dolenjskem. Slavnostnega podpisa se je udeležilo še ožje vodstvo Gasilske zveze Ivančna Gorica s poveljnikom GZ Slavkom Zaleteljem in s častnim predsednikom Lojzetom Ljubičem ter častnim poveljnikom Lovrom Markovičem. Dogodku je prisostvoval tudi poveljnik Civilne zaščite ob- čina Ivančna Gorica Jože Kozinc. Dogodek je spremljal kulturni program v izvedbi učencev Glasbene šole Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica. Nastopila sta solista Marija Omejec in Sašo Jelenčič z mentorico Polono Kopač Trontelj, ki so peli ob spremljavi korepetitorke Evelin Legovič ter instrumentalna zasedba Gross upi, ki deluje pod mentorstvom Polone Udovič. Gašper Stopar Na Polževem smo obeležili dan državnosti Osrednjo prireditev ob praznovanju dneva državnosti smo letos praznovali pred prazničnim dnem. Številni občani, gostje in župan Dušan Strnad, so se v nedeljo, 23. junija, domovini že tradicionalno poklonili z mašo za domovino in slovesnostjo s kulturnim programom na vrhu Polževega. Praznovanje se je začelo z mašo za domovino v cerkvici Sv. Duha, ki jo je daroval novi stiški opat Maksimilijan File v sodelovanju z župnijo Krka. Opat Maksimilijan je v nagovoru povzel misli o slovenskem narodu kot vernem narodu in da nam Slovencem ne sme biti vseeno za svojo domovino. Tako kot morajo biti kristjani v Cerkvi složni in sobratje, tako naj to velja tudi me državljani Slovenije. Drugi del praznovanje je potekal pred cerkvijo, kjer je zbrane nagovoril letošnji slavnostni govornik predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Predsednik Državnega sveta je v nagovoru še posebej poudaril in spomnil prisotne o prelomnih trenutkih slovenske osamosvojitve. »Današnji dan bi moral biti dan veselja in ponosa. Dan, ko so 25. junija 1991 slovenske zastave visoko zaplapolale in se je za Slovence začelo novo, prvič v zgodovini povsem samostojno obdobje. V času, ko smo se Slovenci odločali za samostojno državo, smo imeli jasen cilj, povezalo nas je domoljubje, znali smo sodelovati in se odločno boriti za svoje vrednote - to je svoboda, domovina in družina ...« je povedal Kovšca, ter zbrane večkrat pozval k ohranitvi enotnosti iz leta 1991 tudi v prihodnosti: »Slovenijo lahko uniči in podre samo neenotnost ljudstva, nezaupanje Prijetno druženje ob ogledu zadnjega dela serije Reka ljubezni V petek, 28. junija, se je na televizijskih ekranih še zadnjič zavrtela priljubljena televizijska nadaljevanka Reka ljubezni. Izjemno prisrčen ambient pod milim nebom so pripravili pri Bregarjevih, na »Slakovi domačiji« v Znojilah pri Krki, kjer so se zbrali glavni ustvarjalci serije, celotna produkcijska ekipa, vaščani in ostali gostje. v svoje sile in to, da verjamemo tistim, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila ne želja ne potreba. Ohranimo torej spomin na osamosvojitev, na ljudi, ki so takrat dali svoja življenja, in na vse tiste, ki so pomagali pri tem zgodovinskem dogodku. Gradimo torej Slovenijo še naprej in ne pustimo nobenemu, da nam zaseje v dvom v pravičnost tega, za kar smo se borili in izborili.« Predpraznični dan so obogatili člani Literarne sekcije KD Krka, Mešani pevski zbor Krka, harmonikar Jaka Podržaj ter solist Sašo Jelenčič z Nejcem Bavd-kom na kitari. Prireditev je povezovala članica Kulturnega društva Krka Anica Kozinc. Tradicionalno se je slovesnost zaključila z druženjem ob golažu pri hotelu Polževo. Gašper Stopar Še pred začetkom predvajanja sklepnega 300. dela serije je na dvorišču osrednje lokacije snemanja, na t. i. Slakovi domačiji, zbrane nagovoril programski direktor Pro Plusa Branko Čakarmiš. Povedal je, da se serija Reka ljubezni zaključuje, njena zgodba pa bo tekla še naprej v spominih gledalcev in krajanov krške doline. Ob tej priložnosti se je krajanom in krajevni skupnosti zahvalil za vso podporo in gostoljubnost. Prav tako se je s spominsko plaketo zahvalil Občini Ivančna Gorica, ki je po besedah Čakarmiša ena izmed redkih občin, kjer roka in beseda veljata. Posebno zahvalo je prejel še »dobri duh serije« predsednik Turističnega društva Krka Slavko Pajntar - Pinki. Navdušenje nad serijo Reke ljubezni je izrazil tudi podžupan Tomaž Smole, saj je Krka po seriji še bolj prepoznana in z njo tudi občina Ivančna Gorica. V spomin in zahvalo za izredne dosežke pri promociji krške doline in ivanške občine je programskemu direktorju izročil županov spominski kovanec Prijetno domače. »V vseh teh letih je Reka ljubezni na Krko prinesla tudi reko ljudi«, je povedal predsednik krškega turističnega društva »Pinki«, ki se je igralcem zahvalil s priložnostnim darilom, poimenoval ga je »krški Oskar«. Dobrodošlico so zbranim zaželeli še predsednik Krajevne skupnosti Krke Jože Mišmaš, predsednik Kulturnega društva Krka Jože Kozinc ter lastnik in gostitelj petkove zaključne prireditve na Slakovi domačiji Jože Bregar. Povedal je, da so se na domačiji kmalu po začetku serije začeli zbirati tudi ekološki kmetje iz krške doline in ustanovili Združenje ekoloških kmetij Eko ljubezen. Vse je usmerjeno v ohranjanje narave in pristnost na vseh področjih. Za obiskovalce krške doline pripravijo Slakov šmorn, na voljo pa je tudi priložnostna razstava na temo »Od zrnja do kruha«. »To je vsekakor ena pozitivnih posledic oziroma zgodb Reke ljubezni na Krki,« je še dodal Bregar. Da se je serija snemala ravno v osrčju reke Krke, je veli -ka zasluga režiserja Nejca Levstika. Povedal je, da se je vse začelo že leta 2016 z ogledom lokacij. Ob pogledu na prekrasno pokrajino so z ekipo hitro našli zanimiv vikend na samem, ki je v seriji postal Penzion Božič, hiša akademskega slikarja in častnega občana Franceta Slane je postala utrdba Bojana Medveda. Hitro so našli tudi hiško Mojce Vesel, osrednje in najpomembnejše hiše pa kar ni bilo na spregled. »Šele en mesec pred snemanjem sem odkril Slakovo domačijo, ko sem zavil v zanimivo vas Znojile. Ob pogledu na domačijo sem takoj začutil, da je to to in da tu živi tudi mizar. In res je bilo tako«, je zaključil Levstik. Po nagovoru je sledilo predvajanje zadnjega dela serije. Prav v zadnjem delu serije pa je nastopil tudi župan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad, v vlogi župana-matičarja. Ljubezenska zgodba, ki se je v vseh štirih sezonah ves čas zapletala in zapletala, pa se je končala, kot je v navadi, s srečnim koncem. Obiskovalci so zaključek serije pospremili z ogromnim aplavzom. Druženje z igralci in produkcijsko ekipo pa se je ob domači glasbi, kozarčku rujnega, slakovem šmor-nu in domačih dobrot nadaljevalo še dolgo v noč. Gašper Stopar Podžupan Tomaž Smole je programskemu direktorju Pro Plusa Branku Čakarmišu izročil spominski kovanec Prijetno domače. Ekipa POP TV se je zahvalila predsedniku TD Krka Slavku Pajntarju Pinkiju za vsestransko pomoč v času snemanja na Krki 6 Občina julij 2019 številka 4 IlitttMi Pa se sliš' - naj se sliš'! Približno 120 mešanim, moškim, ženskim in otroškim zborom je dirigiral novi častni občan občine Ivančna Gorica, dirigent Igor Švara Šentviški trg v znamenju petja, rož in sejma VidArt Jubilejni 50. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Naslov jubilejnega 50. Tabora slovenskih pevskih zborov ponazarja ljubezen do vsega, kar predstavlja slovenska pesem, zvestobo šentviškim pevskim srečanjem in obljubo, da bo Tabor živel še naprej. Priprave na praznovanje jubileja prireditve, ki od leta 1970 poveže številna domača društva in posameznike, so se začele kmalu po končanem 49. Taboru. Želja, da se ponovno obudi Kulturni teden v Šentvidu, je doživela svojo uresničitev v številnih spremljevalnih dogodkih v prazničnem juniju. Vrhunec dogajanja je predstavljal Tabor slovenskih pevskih zborov, v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija. Tudi letos se je ta največja zborovska prireditev v Sloveniji začela s sobotnim koncertom slovenskih zborov iz drugih držav. Tako kot vsa leta je zborom prijeten sprejem pripravila OŠ Ferda Vesela, ki se skupaj z Upravnim odborom Tabora, Občino Ivančna Gorica, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in številnimi društvi podpisuje pod organizacijo te največje zborovske prireditve pri nas. Sončno nedeljsko jutro je pozdravilo 120 zborov ter številne obiskovalce, ki so lahko praznično dopoldne preživeli v družbi sejma VidArt na šentviškem trgu. Na stojnicah je bila predstavljena pestra ponudba ročnih del, umetnostne obrti in drugih lokalnih izdelkov, ob vsem tem pa se je odvijal zabaven spremljevalni program za obiskovalce vseh generacij. Poseben čar jubilejni taborski nedelji je prispevala slavnostna povorka udeleženih zborov. Pisan in dobro-voljen sprevod pevcev, godbenikov in drugih udeležencev prireditve se je odvil od osrednjega trga do šole. Kot že vrsto let so tudi letos v po-vorki sodelovali domači konjarji Ko-njerejskega društva Radohova vas, v počastitev jubilejnega tabora so v povorki sodelovali praporji vseh 17-ih gasilskih društev in zveze iz naše občine, pa dva čebelarska praporja in prapor ZŠAM. Trebanjske mažo-retke in mažoretke Sinja kluba so korakale ob taktih godb iz Stične, Vodic in Dobrepolja, manjkali pa niso tudi harmonikarji. Letos je bil Šentvid še posebej lepo ozaljšan, poleg na novo asfaltiranega dela ceste, so obiskovalce na vsakem koraku pozdravljali domiselni cvetlični aranžmaji, za katere so poskrbela domača društva in krajani. Pevci in obiskovalci so lahko občudovali novo urejeno parkovno ureditev na zelenici ob skulpturi Ribnčana Urbana, šola pa je pripravila tudi jubilejno razstavo. Ko so se zbori razvrstili na šentviški oder, so fanfare policijskega orkestra naznanile začetek koncerta združenih pevskih zborov in televizijskega prenosa, občinstvo pa je še posebej prisrčno pozdravilo častnega pokrovitelja 50. Tabora slovenskih pevskih zborov, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Zbrane pevce in obiskovalce je naj-prejnagovoril predsednik Tabora Matej Šteh, ki se je ob obletnici Tabora vprašal: »Tabor, kdo bo tebe ljubil? Kdo te bo ljubil, slovenska beseda, slovenska pesem - mehka kakor dolenjski griči, ki nam vsako leto narišejo mogočni oder narodne pripadnosti in zvestobe? Jaz in ti dragi pevec, draga pevka, dragi zborovodja, dragi dirigent Igor, dragi režiser Stane, spoštovani predse- Gasilski praporji v počastitev jubileja in trebanjske mažoretke ljudske glasbe. Nato sta glavno besedo dobila pesem in nepogrešljivi dirigent Igor Švara, ki že od leta 1994 vodi največji slovenski zbor na šentviškem odru. Jubilejni koncert se je začel s pesmijo Slovenska dežela, ki je med največkrat izvajanimi pesmimi na Taboru. Pesem so zapeli združeni zbori, skupaj z otroškimi in mladinskimi pevskimi zbori OŠ Stična in ske, moške in mešane pevske zbore, program pa so povezovali Anica Volkar in dramska igralca Klemen Janežič in Nina Valič. Program je sooblikovala tudi Folklorna skupina Vidovo, za zaključek pa je pevce z voščilom nagovoril še župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je vse zbrane povabil na snidenje prihodnje leto, na 51. Taboru slovenskih pevskih zborov. dnik države. Mi bomo ljubili pesem in ji dajali življenje. Mi bomo ohranili Tabor slovenskih pevskih zborov, zato, da bi ta pesem, ta ponos in zanos dajala življenje vsem Slovencem znotraj in zunaj meja naše domovine. Vi boste ohranili Tabor, dragi prijatelji iz sosednjih držav, ki s tolikšnim žarom prihajate med nas in nam dajete zgled pripadnosti in zvestobe. Vi boste ohranili Tabor - dragi učenci, delavci OŠ Ferda Vesela, spoštovani Šentvidčani. Zato, ker pesem živi, ko se sliši in vsakič, ko se zasliši, še bolj živi.« Ob tej priložnosti sta jubilejni plaketi za 50. udeležbo na taboru prejela ŽPZ Vidovo in MPZ Vidovo. Nato je spregovoril slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je pevcem Petdesetkrat na Taboru - moški in ženski pevski zbor Vidovo. Na sredini domačin Stane Peček, ki je edini pevec, ki je nastopil na vseh Taborih I/V1 \ I Vi — . Gallusov kipec JSKD za dolgoletnega taborskega scenarista Staneta Pečka Spomin na šentviški Tabor s predsednikom države Taborska povorka zborov z več kot dvestočlanskim spremstvom se je začela pod vodstvom domačih konjerejcev čestital za zvestobo slovenski besedi in pesmi, predsedniku Tabora slovenskih pevskih zborov Mateju Štehu pa izročil plaketo zahvale za krepitev 50-letne tradicije najbolj množičnega zborovskega srečanja pri nas, posvečenega slovenski ljud -ski pesmi. Več tisoč pevcev je nagovoril še direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik, ki je dolgoletnemu scenaristu Tabora Stanetu Pečku izročil Gallusov kipec Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, za trajne dosežke pri razvoju in ohranjanju Tabora slovenskih pevskih zborov in slovenske Predsednik Republike Borut Pahor je Taboru podelil zahvalno plaketo OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Združeni otroški in mladinski pevski zbori obeh šol so nato ob spremljavi policijskega orkestra zapeli še pesem Tu smo doma. Ob prisrčnem aplavzu so otroci pevcem in častnim gostom podelili simbolične šopke kot voščilo za 50. rojstni dan Tabora slovenskih pevskih zborov. Sledile so pesmi za združene žen- Pod črto 50. Tabora slovenskih pevskih zborov lahko napišemo enako kot so zapisali organizatorji po vsaki okrogli obletnici - dosegli smo lepo številko, nadaljevali bomo z enako vnemo in zanosom, v spoštovanju tradicije in iskanju novih idej za širjenje zborovskega petja in šentviškega druženja. Dragica Šteh A Sobrače ^Šentvi m julij 2019 številka 4 Občina 7 Spomini na šentviški Tabor Praznični jubilejni 50. Tabor slovenskih pevskih zborov je za 2019 zaprl svoja vrata. Organizatorji in nastopajoči so nam pripravili bogat program in sprehod po naši bogati narodni zakladnici pesmi. Že vse od prvega Tabora pa do danes s prireditvijo živijo in dihajo tudi domačini, zato smo nekatere povprašali, kakšni so njihovi spomini. Kakšni so vaši spomini na prvi Tabor slovenskih pevskih zborov? Marinka Dežman: Sama sem bila še otrok, vendar se še danes vidim, kako sem bila oblečena v gorenjsko narodno nošo. Zdelo se mi je zelo imenitno. Marija Vencelj: Prvi Tabor ni imel tako velikega števila nastopajočih kot v kasnejših letih. Zato smo v kuhinji osnovne šole same kuhale večerjo za udeležence. Danes si ne morem in ne znam predstavljati, kako in koliko bi bilo potrebno skuhati, da bi nahranili tako množico ljudi. Nace Kastelic: Naš družinski prijatelj Tone Kozlevčar mi je sprehodil po Šentvidu in mi razlagal kakšne inovativne ideje ima za naprej. Spomnim se, da je želel postaviti hotel v Radohovi vasi in hipodrom za dirke s konji. No, konjske dirke so se že včasih odvijale v naših krajih. Angelca Hribar: Ponosno lahko povem, da sem sodelovala kot pevka v zboru. V Šentvidu sta takrat delovala MPZ Rašica in ŽPZ Zmaj. Takrat sem pomagala v Pečkovi garaži kuhati kranjske klobase za policiste in godbo. Moji spomini so lepi, saj smo cel teden peli, plesali, čistili po prizorišču in zelo malo spali. Dragica Lampret: Moj mož je bil zadolžen za izdelavo scene in okrasitev, sama sem vzela dopust, da sem lahko pomagala, saj je bilo veliko usklajevanja, aranži-ranja izdelave transparentov in tabel. Včasih je bila potrebna improvizacija in tudi kakšna bolj na glas izrečena beseda. Slavko Marinčič: Nikoli si nisem predstavljal, da bo Tabor deloval toliko časa in ohranjal našo pesem. Na prva leta pa so mi ostali spomini naši zamejci iz Senika na Madžarskem, ki so še dolga leta ostali zvesti nastopajoči. Joži Anžlovar: Na starem električnem rešoju /koharju/sem v velikem loncu kuhala turško kavo. Nikakor je nisem mogla nakuhati dovolj, saj je bilo zanjo res veliko povpraševanje. Joži Majcen: Prvi Tabor mi ni ostal v spominu, neizmerno pa se rada spomnim na tretjega. Iz Kanade je prišel ansambel Richie Vadnal. S svojimi nastopi nam je polepšal dogodke na prireditvi, v zamejstvu pa je širil slovensko pesem in besedo. Jože Tomažič Moja žal že pokojna žena Tili je za takratno dvajsetletnico Slovenskega okteta in za nekatere ostale izvezla prtičke z narodnim motivom, vse skupaj je lepo zavila, na vrhu je zavitek krasil rdeč nagelj, povezan s trobojnico. Marjetka Sever: Ponosna sem, ker je moj stric dr. Valens Vodušek vodil Slovenski oktet, ki je pel na prvem Taboru. Če primerjam prvi in petdeseti tabor sem vesela, da so obiskovalci mnogo bolj osveščeni, saj za današnjimi ljudmi ne ostajajo smeti po tleh, ampak jih odlagajo v koše. Silva Lavrič: Vsak Tabor je vedno drugačen in lep, tudi spomini na njih so lepi. Naj se nadaljuje, saj tako ohranjamo našo narodno zavest in ljudsko pesem. Tako lepo je povedal na jubilejnem taboru g. Švara, naj ga citiram: »Šentvid pri Stični je branik slovenske narodne pesmi.« France Šteh: Na začetku si ni mogel nihče predstavljati, da se bodo besede in želje pobudnika Kozlevčarja uresničile, in da se bo Tabor tako razvil in zanimanje zanj z leti ne bo zamrlo. Zbrala Irena Goršič Koncert slovenskih pevskih zborov iz tujine na 50. Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični Praznični vikend jubilejnega, 50. Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, se je začel s tradicionalnim koncertom zborov iz drugih držav. Sobota, 15. junija, je bila posvečena njim, ki svojo ljubezen do domače besede in pesmi, negujejo zunaj meja naše domovine. Na tokratno jubilejno srečanje so prispeli zbori iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske in Srbije. Kar nekaj jih je med njimi, ki jim šentviško pevsko srečanje predstavlja enega pomembnejših dogodkov v letu in se največjemu zborovskemu odru pri nas pridružijo skoraj vsako leto. Večer zamejskih pevskih zborov in zborov iz drugih držav ima na Taboru slovenskih pevskih zborov res dolgo tradicijo. Že na drugem Taboru leta 1971 so zapeli trije zbori iz zamejstva in vse odtlej se v sobotnem večeru še posebej mogočno in ganljivo izpojejo čustva, vezana na slovensko domovino in narod. Tudi letošnji večer je bil tak. Poln pevskih presežkov, paša za oči in ušesa in ne nazadnje tudi obet, da Tabor ohranja svoje bistvo, in da še kako močno živi tudi med tistimi, ki živijo daleč od matične domovine. Temu je bil namenjen tudi pozdravni nagovor predsednika Tabora slovenskih pevskih zborov Mateja Šteha, ki je poudaril pomembno povezovalno vlogo med matično domovino in rojaki, ki ohranjajo slovensko kulturo tudi po zaslugi šentviškega Tabora, ob sklepu, pa je podelil posebna priznanja dolgoletnim sodelavcem Tabora. Priznanja so prejeli Jernej Lampret, Stane Peček, Igor Švara, Franjo in Anica Čuček, Ilija Bregar, Anton Li-nec, Jože Košak, Stanka Sadar in Anica Volkar. Zahvale za dolgoletno sodelovanje so prejela tudi domača osnovna šola in krajevna skupnost, Kulturno društvo Vidovo, PGD Šentvid pri Stični, Konjerejsko društvo Radohova vas, ZŠAM Ivančna Gorica, KD Šentviški slavčki in ZKD občine Ivančna Gorica. Pomotoma sta izpadli zahvali Turističnemu društvu Šentvid pri Stični in Društvu upokojencev Šentvid pri Stični, ki ravno tako sodelujeta pri vsakoletni organizaciji tabora. Zbrane goste in obiskovalce koncerta, ki se vsako leto odvija v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, je nagovoril tudi župan občine Ivanč-na Gorica Dušan Strnad, ki je Tabo -ru ob tej priložnosti za visok jubilej čestital in podelil tudi posebni spominski kovanec Prijetno domače. Kot že vrsto let je tudi tokratni večer zborov iz drugih držav, z lepo slovensko besedo in izbranimi mislimi povezovala Anica Volkar. Mehko so zvenele pesmi, s svojevrstnimi narečnimi poudarki in melodijo, ki nas je popeljala globoko v srce panonske dežele, pa spet v navihano naročje italijanskih ravnic, čez Istro, do Jadranske obale in v notranjost Balkanskega polotoka. Najprejso zapeli domačini, MPZ in ŽPZ Vidovo, ki so nastopali že na prvem Taboru, nato MePZ Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin; MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika; MePZ Davorin Jenko iz Banja Luke; ŽePZ Sloven-čice iz Tuzle; MePZ Slovenski dom iz Zagreba; MePZ Slovenski dom - KPD Bazovica Reka, MePZ Starši Ensemble, Ronke; MePZ Camerata Slovenica, Sarajevo; Vokalna skupina Lipa iz Velikovca; MePZ Encijan, Pulj; Pojoča družba Beograd; MePZ Triglav, Split, MePZ Peca iz Globa-snice, ženska vokalna skupina Danica Vrh - Sovodnje ob Soči in Šentviški slavčki. Večer, ki se je že močno prevesil v noč, je s svojo glasbo na šolskem igrišču pospremila še godba Stična, nebo pa je razsvetlil veličasten ognjemet. Dragica Šteh Veter odkrival strehe in podiral drevesa Neurje, ki je 2. julija pustošilo po Sloveniji, je povzročilo kar nekaj škode tudi v naši občini. Po prvih podatkih je bilo najhujše v centru Ivančne Gorice, kjer je razkrivalo ostrešje stavb in podiralo drevesa. Največ škode je zagotovo povzročilo na stavbi gostinskega lokala The Prince Pub in fitnes studia Energy v Ivančni Gorici, kjer je razkrilo pločevinasto streho. Prav tako je veter odpihnil svetlobne kupole v dolžini 20 metrov nad skladiščnimi prostori podjetja IMP Armature v Ivančni Gorici. Pri obeh nastalih situacijah so posredovali gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Ivančna Gorica in Stična. Posledice škode sta si ogledala tudi župan Dušan Strnad in predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole. Poleg razkritja ostrešja je podiralo številna drevesa po občini. Več podrtih dreves je bilo na cesti Lesko-vec - Sela pri Višnji Gori, kjer so posredovali gasilci PGD Vrh pri Višnji Gori, krški gasilci pa so odstranili podrto drevo na cesti Krka - Hočev- je. Na Cesti občine Hirschaid, ki pelje proti Vzgojno-izobraževalnemu centru Ivančna Gorica pa je dobesedno odlomilo dve lipi. Drevored lip, ki krasijo pogled proti šolskemu centru, je bil zasajen v trajen spomin ob 10-letnici pobratenja med občinama Ivančna Gorica in Hir-schaid. Gašper Stopar 8 Občina julij 2019 številka 4 IlitttMi Kratke občinske Občina podpisala služnost za kabelsko kanalizacijo tudi s Telekomom Slovenije Konec maja je Občina Ivančna Gorica s podjetjem Telekom Slovenije d. d. sklenila pogodbo o služnosti za kabelsko kanalizacijo v naselju Ivančna Gorica. Na osnovi te pogodbe bo omenjena družba posodobila in nadgradila omrežje, s katerim bo zagotavljala uporabnikom dostop do hitrega interneta. Kot je že znano, je že pred tem podobno pogodbo podpisala tudi z družbo T-2. Dela so v polnem teku in potekajo po večini na že obstoječih trasah omrežja. Z investicijo bo poskrbljeno tudi za konkurenčnost ponudbe telekomunikacijskih storitev, saj Telekom gradi odprto omrežje. Seveda vsaka gradnja vpliva tudi na okolico in promet, zato sta strpnost in razumevanje občanov zaželena, izvajalci del pa se bodo potrudili za zadostno obveščanje prebivalcev. Dela naj bi bila zaključena do konca poletja. Gradnja kanalizacije in obnova vodovoda na Studencu predvidena kanalizacija naveže. Z obnovitvenimi deli in z zgostitvijo priključnega kanalizacijskega omrežja občina Ivančna Gorica uresničuje zavezo po opremljenosti aglomeracije nad 2000 PE z javno kanalizacijo. Naložba se financira iz proračuna Občine Ivančna Gorica in bo predvidoma zaključena do konca meseca avgusta. Izvajalec del je Javno komunalno podjetje Grosuplje s podizva-jalcem Komunalne gradnje Grosuplje. V času gradnje velja na območju gradbišča spremenjen prometni režim, zato vse udeležence v prometu pozivamo, da upoštevajo prometno signalizacijo. Župani za sodobnejše potovanje z vlakom iz Metlike v Ljubljano Na območju vzhodnega dela Studenca v Ivančni Gorici poteka izgradnja kanalizacijskega omrežja v dolžini pribl. 500 metrov. Sočasno gradnje ob trasi poteka še obnova dotrajanega vodovodnega sistema in gradnja za optično omrežje. Hkrati se izvajajo tudi hišni priključki. Na območju Studenca obstaja primarno kanalizacijsko omrežje Vir pri Stični - Ivančna Gorica in črpališče, na katero se Ljubljana - Grosuplje - Trebnje - Novo mesto - Metlika - Kar-lovec - Zagreb. V sklopu pogodbe bo Razvojni center Novo mesto koordiniral izvajanje Dogovora, skrbel za umestitev projekta v ustrezne programe financiranja iz sredstev EU in vodil aktivnosti za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Župan sprejel učence iz pobratene občine Hir-schaid V torek, 18. 6. 2019, so župani občin Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto, Semič, Metlika, Črnomelj in predstavnik Mestne občine Ljubljana podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju v projektu »Revitalizacija dolenjske železnice«, za obdobje od 1. 7. 2019 do 30. 6. 2021. Podpisniki se zavzemajo za doseganje ciljev: posodobitev železniške proge, večja potovalna hitrost, okrepitev nosilnosti proge, ureditev postajališč in odprava nivoj-skih prehodov. Podpis pogodbe pomeni pomemben mejnik v prizadevanjih za pospešitev postopkov za revitalizacijo dolenjske železnice, ki so se začeli že v maju 2018 s podpisom Dogovora o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Osnovna šola Stična in Srednja šola Josipa Jurčiča sta v začetku junija gostili obisk učencev iz partnerske občine Hirschaid iz Nemčije. V mednarodni izmenjavi učencev je sodelovalo 21 učencev iz Realschule Hirschaid, ki so v spremstvu svojih učiteljev, domovali pri sovrstnikih iz Ivančne Gorice. Že tradicionalno so se učenci udeležili sprejema pri županu Dušanu Strnadu. Župan je zbranim v sejni sobi občine predstavil zgodovino pobratenja med obema občinama, ki bo letos obeležilo 20. letni jubilej prijateljstva. Kot je še povedal župan, je izmenjava za učence obeh šol koristna ter velika priložnost za vse. Navsezadnje je znanje jezikov in poznavanje navad tujih narodov v današnjem času ključnega pomena. Ob zaključku so se učenci županu zahvalili za finančno pomoč občine pri organizaciji mednarodne izmenjave. V spomin na letošnjo generacijo so mu poklonili izdelka, ki so ju izdelali na eni od delavnic. V znak spoštovanja, prijateljstva, podpore in dvajsetletne tradicije med obema občinama so mu izročili slikarsko umetnino, na kateri sta združena grba in zastavi obeh občin ter kipec iz gline, ki ponazarja simbol prijateljstva. Gašper Stopar in Matej Šteh Nasa občina na mednarodnem srečanju »KNOTS« predstavljala Slovenijo V okviru evropskega projekta KNOTS! - Knowledge, NOT Skepticism! (KNOTS! - Znanje, NE skepti-cizem!) sta se dve naši predstavnici udeležili četrtega mednarodnega srečanja, kjer je bila tema medijska pismenost. V nekaterih državah do 80 % prebivalstva priznava, da ne zna ločiti resnice od laži v medijih, zlasti med tistimi, ki se razširjajo na spletu. V španskem mestu Herrera del Duque sta nas predstavljali Ksenija Medved in Monika Šušteršič, prva se s to temo ukvarja kot biblio-tekarka in vodja knjižnice, druga kot absolventka. Prvi dan je mednarodno delegacijo slavnostno sprejel župan, izmenjali so protokolarna darila, tako da je zdaj v Herreru tudi Jurčičeva knjiga. Naslednji dan so se že začele delavnice in predstavitve pod skupnim naslovom »Znanje, ne skep-ticizem«. Naši občanki sta pripravili dve predstavitvi, projekcije in razlage o stanju pri nas. Sodelovali sta tudi v skupinah, kjer so reševali test prepoznavanja lažnih novic, v skupini pod našim vodstvom so test rešili 100 % pravilno. KNOTS je projekt mest iz trinajstih evropskih držav, med katerimi iz Slovenije sodeluje občina Ivančna Gorica. Mednarodne delavnice so že potekale v različnih evropskih mestih; v Italiji, na Portugalskem, v Sloveniji in sedaj v Španiji. Naslednja bo na Cipru. Nova znanja in modele za prepoznavanje dezinformacij bo občina oz. knjižnica implementirala predvsem v delo z osnovnošolci in srednješolci oz. z učitelji. Gre za »mehka« znanja, a »trde« posledice, zato je vložek evropskih sredstev v njihovo preprečevanje še kako pomemben. (Vir: Občinska stran) VTISI IN POROČILO Z MEDNARODNEGA SREČANJA KNOTS V Knjižnici Ivančna Gorica se veliko ukvarjamo z modeli knjižne in knjižnične vzgoje, ki spodbujajo k vrednotenju virov. Kaj to pomeni? To pomeni, da učimo mlajše in starejše, da znajo oceniti, ali je prebrano laž ali resnica, polovična laž, manipulacija, plagiat, reklama, skrita reklama, politično zavajanje, obrekovanje, rumena novica, akademski članek ipd. Na srečanju v Španiji smo predstavljali svoje modele, kar nekaj novih pa tudi spoznali. Naša naloga zdaj je, da vse to vpeljemo v svoje delo, da o problematiki oza-veščamo itd. Izvajali bomo skratka medijsko vzgojo in sporočali, na kakšne načine vse lahko ugotavljamo verodostojnost dokumentov. Nekaj osnovnih smernic je že tukaj: Preveri vir: Razišči spletni portal, preveri njegovo poslanstvo in poišči kontaktne podatke. Preberi celo novico: Naslovi so lahko zavajajoči. O čem novica sploh govori? Preveri avtorja: Preveri, kdo je avtor novice. Mu lahko zaupaš? Je resnična oseba? Preveri datum: Ponatisnjene novice niso nujno aktualne. Ozavesti predsodke: razmisli, ali tvoja prepričanja vplivajo na presojo. Preberi celo novico: Naslovi so lahko zavajajoči. O čem novica sploh govori? Dodatni viri: Klikni na povezave v novici in preveri, ali potrjujejo in -formacije v novici. Je to šala?: Če je novica preveč nenavadna, gre morda za šalo. Prouči portal in preveri avtorja. Vprašaj strokovnjake: Vprašaj knjižničarja ali novico preveri na porta-lih za preverjanje informacij. Obstajajo še druge »finte«, modeli vzgoje ipd, naj omenim nekatere. Če je novica na spletni strani zgoraj, v bannerju, je to zagotovo reklamno sporočilo. Mnoga reklamna sporočila so videti kot pravi članki, a so namenjeni zgolj prodaji produkta. Veliko jih ima celo oznako, da so sponzorirani, a vseeno nasedamo. Preverite več virov in jih primerjajte med sabo. Besedilo in fotografija sta mnogokrat montirana, zato, da boljprepričata. Berite o problematiki in se z njo seznanjajte. Lani je pri nas izšel zbornik z naslovom »Kako spodbujati kritično mišljenje v digitalni dobi«. Razmišljajte sami in kritično. Opazujte širše. To, kar je splošno mnenje, ni vedno pravo mnenje. Pri našem delu s študenti , dijaki in osnovnošolci si pomagamo tudi tako, da poplavo informacij primerjamo z oceanom. V njem je veliko bitij, rib, hobotnic, školjk ipd. Nekatera bitja so globoko, nekatera pri gladini. Mlade spodbujamo, da si vire predstavljajo kot morska bitja in tako določajo njihovo globino ter lastnosti: nekatera imajo lovke, drugi vsebujejo biser, tretja so velika kot morski psi, četrta redka kot zlate ribice... Nekatera so morske kumare ali še večje kreature. Zabavne metode vedno prinašajo rezultate, zato prav to metoda, imenovano »Ribja lestvica akademičnosti » uporabljajo na vseh angleških univerzah, počasi pa tudi pri nas. Razmišljajte, ko berete, poslušate in gledate. Laž je še vedno laž, tudi ko je predstavljena kot resnica, resnica je še vedno resnica, čeprav je predstavljena kot laž. In resnica vedno zmaga. Ksenija Medved A Sobrače ^Šentvi m julij 2019 številka 4 Občina 9 Pri naših jubilantih Župan Dušan Strnad tudi letos nadaljuje z obiski najstarejših občanov občine Ivančna Gorica ob njihovih 90-le-tnicah življenja. Ob koncu leta 2018 (15. december) je v krogu svojih najbližjih praznoval Karol Lokar z Vrha pri Sobračah. Prva letošnjo jubi-lantko je župan obiskal v Krški vasi. 6. januarja je devetdeset let praznovala Frančiška Trunkelj. Še enkrat pred dopusti Šesta redna seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica je potekala 20. junija, ko so se občinski svetniki in svetnice sešli še zadnjič pred poletnimi dopusti. Seja se je tudi tokrat začela s kulturnim dogodkom, sejne prostore je namreč krasila nova likovna razstava, ki so jo tokrat pripravili člani KD Temenica. Njihovo ustvarjanje na temo lesa je predstavila članica in občinska svetnica Elizabeta Adamlje. Župan Dušan Strnad je tokrat poročal o celi vrsti minulih dogodkov, med katerimi je še posebej izpostavil praznik občine in nekatere zadnje pridobitve in dosežke, o katerih tudi poročamo v tem Klasju na drugih mestih. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj poročil, med njimi se je Občinski svet najprej seznanil s poročili ravnateljev o delu OŠ Stična in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični v letu 2018. Kot je povedal ravnatelj Marjan Potokar, se OŠ Stična sooča z naraščanjem učnih oddelkov, saj se bo 81 oddelkom septembra pridružilo še pet oddelkov. Skupaj na matični šoli in podružničnih šolah pouk obiskuje okoli 1300 učencev. Tako so namere o osamosvojitvi podružničnih šol v Zagradcu in Višnji Gori vse 27. januarja je na Velikih Vrheh praznoval Ivan Koželj. 27. marca je v krogu svojih najbližjih praznoval Jakob Hrovat iz Ambrusa. Jože Zajc iz Ivančne Gorice je 28. februarja dopolnil devetdeset let. Albina Strmole je 90 let dopolnila 6. aprila na Malem Hudem. 9. marca je okrogli jubilejpraznovala Frančiška Zaletelj iz Kuželjevca. Katarina Zaman s Studenca pri Ivančni Gorici je 16. Angela Bregar iz Ga- aprila praznovala okrogli jubilej. brovčca se je 10. marca razveselila obiska župana, ko ji je voščil za 90 let. Jožefa Škrajnar iz Am-brusa je visok jubilej dopolnila 16. marca. V Sobračah je 21. marca devetdeseti rojstni dan praznovala Alojzija Kadivnik. 90 let sta dopolnili tudi Ivana Muhič (30. april) iz Primče vasi in Marija Kozlevčar (7. julij) z Velike Dobrave, ki zadnja leta živi v Višnji Gori. bolj realne. V Šentvidu se tudi soočajo s trendom naraščanja otrok, šolo pa obiskuje nekaj več kot 400 učencev. Posebnost je izvajanje pouka v podružnični šoli v Centru za zdravljenje bolezni otrok, kjer se čez leto število otrok stalno menja, po besedah ravnatelja Janeza Peterlina pa se ni bati za obstoj šole v Temenici, kjer je v zadnjem šolskem letu pouk obiskovalo 14 učencev. Iz obeh poročil pa so se člani Občinskega sveta seznanili tudi z učnim in poslovnim uspehom obeh šol. Predsednik Odbora Občinskega sveta za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Franc Koželj je nato podal poročilo o delu Centra za socialno delo Grosuplje v letu 2018 in o delu Glasbene šole Grosuplje v letu 2018. Centri zdaj delujejo v skladu s preureditvijo centrov, razveseljujoča pa je bila novica, da je glasbeni šoli uspelo pridobiti dodatna mesta za šolanje na območju Suhe krajine, kjer bo septembra zaživela nova dislocirana enota za ta del naše občine. Na dnevnem redu pa sta bili še dve poročili, poročilo o delu Medobčinskega razvojnega centra občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, ki ga je podala direktorica Jasmina Selan, in poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji skupaj z Oceno izvajanja občinskega programa varnosti Občine Ivančna Gorica za leto 2018. Poročala je inšpektorica Helena Kozlevčar. Medobčinski razvojni center je po besedah Selanove lani oddal na različne razpise 28 vlog, iz česar je bilo za vse tri občine članice odobrenih 9,1 mio. EUR sredstev. Iz poročila inšpektorice Kozlevčarjeve se je Občinski svet seznanil s stanjem na področju inšpekcijskega nadzora in redarstva zlasti na območju mirujočega prometa in t. i. modrih con. Te včasih lastnikom motornih vozil še vedno povzročajo nevšečnosti. Lani je bilo zabeleženih 884 kršitev. Občinski svet se je seznanil tudi z oceno izvajanja občinskega programa varnosti, ki temelji na skupnem sodelovanju policije in inšpektorata, pri pregledu cest zlasti spomladi, pregledu šolskih poti jeseni in podobno. Delovanje skupnih občinskih uprav je bila tema dnevnega reda seje tudi v nadaljevanju. Občinski svet je imel namreč na dnevnem redu predlog Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Skupna občinska uprava občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje« ter Predlog Sklepa o ugotovitvi izstopa iz skupne uprave občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji. Na področju delovanja skupnih občinskih uprav je namreč prišlo do večjih sprememb v zakonodaji, po katerih obe skupni občinski upravi, v katerih deluje naša občina, ne bo prinašalo želenih učinkov, zlasti kar se tiče prihrankov pri financiranju skupnih uprav. Po novem bodo do sofinanciranja upravičene skupne uprave vsaj štirih občin, višina sofinanciranja pa je odvisna tudi od števila nalog, ki jih skupna uprava izvaja. V tem je tudi glavni razlogi za prenehanje delovanja sedanjega Medobčinskega razvojnega centra občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje oz. izstop iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji. Načrtovane spremembe je podrobno predstavil župan. Nova skupna občinska uprava bi pokrivala naslednja delovna področja: inšpekcijsko nadzorstvo, redarstvo, notranja revizija, varstvo okolja, urejanje prostora in civilna zaščita. Nadaljnja razprava bo sledila jeseni, če bodo postopki v vseh občinah stekli, bodo novi skupni organi začeli delovati s 1. 1. 2020. Ob koncu je Občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja dal soglasje k imenovanju direktorice Mestne knjižnice Grosuplje dosedanji direktorici Roži Kek, za predstavnico lokalne skupnosti v Svetu lokalnih skupnosti CSD Osrednja Slovenija - vzhod pa je bila imenovana Magdalena Butkovič. Matej Šteh 10 Stranke julij 2019 številka 4 NOVA STANOVANJA V TREBNJEM (1 km iz Trebnjega) REZERVIRAJTE ŽE SEDAJ! ► V objektu je na voljo za prodajo 17 stanovanj različnih velikosti - od 33 do 120 m!. Cena od 81.000 EUR do 223.000 EUR. ► Stanovanja se nahajajo v novem večstanovanjskem objektu katerega odlikuje: _ sodoben videz, j kvalitetna gradnja, nizki mesečni stroški, hitra povezava do AC priključka, bližina šole in vse ostale infrastrukture ter funkcionalna razporeditev prostorov. ; iff- ■ t ' * t AŽCIR Za ogled pokličite: AŽURTRADING do.o. Kolodvorska c. 2 Grosuplje 01 7860 880 01 7860 881 +386(0)31 610 644 a7ur@siol.net www.azur-nepremionine.si c e m e n i n i CEMENTNI IZDELKI AIUTDN ROJEČ s.p. www.rojec.net; 041 I 031 /655 622 J Z D e i K J PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV Z DOSTAVO IN ČRPANJEM Cenjeni graditelji m trgovine z gradbenim materialom! Nudimo Vam tudi: O BETONSKE BLOKE; širine 12-20-25-30 cm 3 BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20 25-30 cm O OPEČNE VOGALNE BLOKE; £0-30 cm O OPAŽNIKE - SKARPNIKE; širine 20 30 cm ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 16, 18 in 20 0 ab Bil SsiMduT OTttmii Po obdobju praznovanj in obletnic gledamo naprej! Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica sestavi Janez Mežan, Elizabeta Adamlje, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole je sodelovala na 6. seji Občinskega sveta, ki je bila namenjena poročilom imenovanjem ter ustanovitvi nove medobčinske uprave. Tokrat so nam razstavo pripravili ustvarjalci KD Temenica. Obdobje pred in po seji pa so zaznamovala praznovanja. Najprej smo proslavili občinski praznik, ki je bil v Šentvidu pri Stični in je bil obarvan s prihajajočim 50. Taborom pevskih zborov. Tako smo poslušali združeni pevski zbor, sestavljen iz zborov celotne občine Ivančna Gorica, ki jih je vodil dirigent Robert Kohek, član naše svetniške skupine. Ponosni smo bili in veseli, ker je priznanje za življenjsko delo prejel naš član in prijatelj Nace Kastelic, dolgoletni občinski svetnik. Zlati grb si je brez dvoma zaslužil, kar se je odrazilo tudi v aplavzu, ki ga je prejel. Iskrene čestitke tudi vsem drugim prejemnikom občinskih priznanj, na čelu z dirigentom Igorjem Švaro, ki je postal častni občan. Kmalu za tem se je zgodil jubilejni že 50. Tabor pevskih zborov, prav tako v Šentvidu pri Stični, na katerem smo gostili tudi predsednika države in še nekatere ugledne goste, med njimi tudi domačina, predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. Organizatorji in domačini so se zelo potrudili in Tabor je ob svojem Abrahamu dobil nov zagon. Zadnje v nizu pa je bilo praznovanje Dneva državnosti na Polževem, z darovanjem svete maše, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Državnega sveta. Na sami seji pa smo, potem ko nas je župan seznanil z aktualnim dogajanjem v občini, prisluhnili poročilom obeh osnovnih šol, Centra za socialno delo, Glasbene šole, Medobčinskega razvojnega centra, Medobčinskega inšpektorata in redarske službe. Ključna točka je bila ustanovitev nove Medobčinske uprave skupaj z občinami Grosuplje, Ig, Dobrepolje in Škofljica. Ta bo sofinancirana s strani države in bodo na tak način storitve, ki jih potrebujemo cenejše - zato smo predlog Odloka o ustanovitvi podprli. V ta namen smo sprejeli še dokumente o ukinitvi Medobčinskega razvojnega centra in izstopu iz Medobčinskega inšpektorata in redarske službe konec leta. V zaključku pa smo na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja podprli še soglasje k imenovanju direktorice Mestne knjižnice Grosuplje in imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v Svet lokalnih skupnosti CSD Osrednja Slovenija - vzhod. Jeseni nas čaka kar nekaj nalog, do takrat pa računamo, da se malo spočijemo, zato tudi: »Vsem občankam in občanom želimo prijetne poletne dni!« Tomaž Smole, predsednik OO SDS Zahvala vsem, ki ste se udeležili evropskih volitev in vaše glasove zaupanja namenili našim kandidatkam in kandidatom. Čestitke Tanji Fajon in Milanu Brglezu za izvolitev. S svojimi izkušnjami in znanjem bosta zastopala naše barve z ostalimi izvoljenimi člani v evropskem parlamentu. Obenem pa vam želimo prijetne in brezskrbne počitnice. Iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej! SD Ivančna Gorica SD SOCIALNI . DEMOKRATI A Sobrače ^Šentvi m julij 2019 številka 4 Gospodarstvo 11 Podjetniški kotiček z Območno obrtno - podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, več informacij in prijavnice na www. ooz-grosuplje.si, kjer preverite pogoje subvencionirane udeležbe: • UČENJE TUJIH JEZIKOV, POSLOVNE ANGLEŠČINE IN POSLOVNE NEMŠČINE. Začnemo 26. 8. (ob ponedeljkih) oz. 29. 8. 2019 (ob četrtkih), 12 terminov po dve šolski uri, v večernih urah v Domu obrtnikov v Grosu-plju. Podjetniki in obrtniki, preverite možnost subvencionirane udeležbe zase in za vaše zaposlene. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo. • Prijavite se na brezplačno individualno »DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE« s Tadejo Bučar, davčno svetovalko na OZS, v petek, 30. 8. 2019, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Svetovanje bo izvedeno v okviru SPOT Osrednja slovenska regija. Prijave so možne do zapolnitve prostih mest. • USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU, v sredo, 4. 9. 2019, ob 15.00, Dom obrtnikov v Grosuplju. Seminar »OBVEZNOSTI IZ NOVIH GRADBENIH PREDPISOV, VEZANO NA IZVEDBO DEL NA GRADBENIH OBJEKTIH, S POUDARKOM NA VPISU V IMENIK VODIJ DEL«. Območna obrtno - podjetniška zbornica Grosuplje je v sredo, 5. 6. 2019, v Jakličevem domu na Vidmu v Do-brepolju organizirala prej omenjeni strokovni seminar. Na seminarju, ki je bil zelo dobro obiskan, je predaval Janko Rozman, sekretar Sekcije gradbenih dejavnosti na OZS. Udeleženci seminarja, ki so prihajali predvsem iz vrst izvajalcev gradbenih dejavnosti, so se seznanili z novimi zakonskimi obveznostmi, ki so jih prinesle spremembe Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Podrobno je bil prestavljen institut imenik vodje del, v katerega bo morala biti po 31. 5. 2020 vpisana velika večina podjetnikov in obrtnikov, ki se ukvarjajo z gradbenimi dejavnostmi, med drugim tudi elektroinštalaterji, strojni inštalaterji, krovci, fasaderji ipd. Udeležencem so bili podrobno predstavljeni pogoji za vpis v imenik vodij del ter podani koristni napotki, katera dodatna izobraževanja in usposabljanja morajo pred uveljavitvijo zakona še opraviti. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-gro-suplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Seminar Vpis vodje del, 5. 6. 2019 n hdllAu CworrLip PRIVOŠČITE SI ENO NAJBOLJŠIH IN NAJINOVATIVNEJŠIH ČISTILNIH NAPRAV PO SUPER UGODNI CENI Inovativna čistilna naprava Graf one2clean od 3 do 70 PE • Akcijska cena od 2.090 EUR z DDV • Podaljšana garancija za rezervoar 25 let • Brezplačna dostava in zagon Razvajanje vrta in gospodinjstva z deževnico Zbiranje in raba deževnice prispeva k večjemu zadovoljstvu ljudi in narave. Lovljenje deževnice je odličen način, kako premostiti daljša sušna obdobja, pa tudi kako dosegati znatno nižje račune za vodo. Večina ljudi meni, da je deževnica primerna le za zalivanje poljščin in vrtnih rastlin, vendar jo lahko izkoristimo tudi v gospodinjstvu. Kaj potrebujemo? Za namakanje vrtov zadostuje že preprosta in cenovno ugodna rešitev. Rezervoar za deževnico je lahko zunanji ali podzemni, pri čemer se zaradi želje po hladnejši vodi, v kateri se hitro ne razvijajo bakterije, priporoča vkopa-vanje rezervoarja - zemlja ga namreč ščiti pred svetlobo in povišano toploto. Temperatura vode iz rezervoarja celo leto dosega nekje med 8 do 12 °C. Zaradi teme in nizke temperature se ne morejo tvoriti alge in mikroor- ganizmi. Deževnico lahko uporabite za zalivanje česarkoli. Ker velja za t. i. mehko vodo, saj ne vsebuje apnenca, ima v primerjavi s trdo vodovodno vodo vrsto prednosti. Lahko jo uporabimo za pranje perila, kjer nato prihranimo denar še na račun tega, da ne potrebujemo več mehčalca in sredstva za odstranjevanje vodnega kamna. Z deževnico dosežete boljše rezultate pranja in varujete okolje. Bakterije namreč zaidejo v pralni stroj predvsem preko umazanega perila in ne deževnice. Nekateri proizvajalci pralnih strojev za najboljše rezultate pranja celo priporočajo uporabo deževnice. Prihranki? Tudi do 50 % pitne vode! S sistemom za rabo deževnice lahko nadomestimo uporabo vodovodne vode za splakovanje straniščnih školjk, za pranje perila ali vozil, za zalivanje vrta itd. Pametni ljudje uporabljajo brezplačno deževnico in tako prihranijo do 50 % pitne vode. Sodobni sistemi za zajem in rabo deževnice se vgradijo zelo preprosto, zato jih lahko ljudje z nekaj smisla za tehniko vgradijo kar sami. Naložba v sistem za izrabo deževnice se običajno povrne v od petih do desetih letih, a ker je njegova življenjska doba precej daljša (več desetletij), v naslednjih letih ustvarja še dodatne prihranke. Dober nasvet in različne komplete za uporabo deževnice dobite v naši občini pri podjetju Armex Armature. Povprašajte jih po kompletih za sa-movgradnjo brez gradbene mehanizacije, ki se začnejo že pri 699 EUR. Promocijska vsebina S ŠTARTAJ KOI ČEBELAR Štartaj kot čebelar Spoštovane bralke in bralci, pred vami je nova rubrika, v okviru katere vam bomo v prihodnjih desetih mesecih skušali čim bolj približati življenje čebel in delo čebelarjev. Naša srčna želja je, da se v tem času kdo med vami odloči, da postane čebelar. Zakaj si to želimo? Občina Ivančna Gorica, Čebelarska zveza Slovenije in Petra Peunik Okorn s. p. smo namreč s projektom Štartaj kot čebelar pridobili finančna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V sklopu projekta bomo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na območju občin Ivančna Gorica, Trebnje, Dolenjske Toplice in Žužemberk izpeljali 25 brezplačnih pedagoških delavnic z naslovom Čebelar na obisku. Na delavnicah bodo mladi spoznavali življenje čebel in delo čebelarja ter kako poskrbeti za ohranitev medonosnih čebel. Poleg animatorja bo na delavnicah prisoten tudi lokalni čebelar. Delavnice se lepo polnijo, vrtci in šole pa se nanje lahko prijavijo še do 30. avgusta 2019. Za čebelarska društva z vseh štirih občin bomo organizirali Srečanje čebelarjev, na katerem bomo čebelarje seznanili s projektom. S srečanjem in strokovno podlago Čebelarske zveze Slovenije jih bomo informirali, kako naj približajo svoje delo mladim ter jih predvsem spodbudili, da se aktivno odzovejo na zanimanja zainteresirane mladine. Za vas, bralke in bralci, pa bomo v prihodnjih desetih številkah vašega lokalnega časopisa pripravili sklop zanimivih prispevkov Štartaj kot čebelar. Spoznavali boste čebelarjeva opravila, življenje čebel, čebelje produkte, medovite rastline, pomembne čebelarje in podobno. Med drugim smo pripravili tudi nabor koristnih informacij o tem, kako postati čebelar, kam se obrniti po pomoč, kako pridobiti znanje o čebelah in kako ga nadgrajevati. Vsi prispevki bodo ob koncu projekta združeni v lični knjižici z naslovom Štartaj kot čebelar. Veselimo se »druženja« z vami in upamo, da vam bodo naši prispevki prinesli nova znanja in v vas vzbudili navdušenje nad našo Kranjsko čebelo. Če pa se bo kdo med vami navdušil nad čebelarstvom, pa nam to le sporočite. Veseli bomo vsakega vašega odziva. Do prihodnjič vas lepo pozdravljamo in ... ... naj medi. *t NihftrHTVü U ZüMrjC mm-*-....... A KBfltorlv ^Htrrr..........Jk/J /C^avja CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA Ivančna Gorica VABI NA DELAVNICE Naslov delavnice Datum Trajanje Tehnike sproščanja «3 Sreda, 10. 7. 2019 ob 9.00 Sreda, 17. 7. 2019 ob 9.00 1 x 90 min Gibam se Zbiramo prijave do septembra 2019 13-15 srečanj Ali sem fit -Testiranje telesne zmogljivosti ^ » Ponedeljek, 15. 7. 2019 ob 16.00 Torek, 16. 7. 2019 od 8.00 do 10.00 Sreda, 17. 7. 2019 od 8.00 do 10.00 Ponedeljek 22. 7. 2019 ob 16.00 Sreda, 24. 7. 2019 od 8.00 do 10.00 Ponedeljek, 29. 7. 2019 ob 16.00 Torek, 30. 7. 2019 od 8.00 do 10.00 Ponedeljek, 5. 8. 2019 ob 16.00 Torek, 6. 8. 2019 od 8.00 do 10.00 Sreda, 7. 8. 2019 od 8.00 do 10.00 1 x 90 min Zdravo živim ^ Četrtek, 25. 7. 2019 ob 8.00 Četrtek, 29. 8. 2019 ob 18.00 1 x 90 min Zvišan krvni tlak Četrtek, 11. 7. 2019 ob 18.00 Sreda, 28. 8. 2019 ob 18.00 1 x 90 min Zvišane maščobe v krvi Sreda, 24. 7. 2019 ob 18.00 Torek, 27. 8. 2019 ob 8.00 1 x 90 min Zvišan krvni sladkor . J i» Torek, 23. 7. 2019 ob 18.00 Petek, 30. 8. 2019 ob 8.00 1 x 90 min Slp 2korna bo^en Sreda, 21. 8. 2019 ob 8.00 Četrtek, 22. 8. 2019 ob 18.00 1 x 90 min Zdravo hujšanje Zbiramo prijave do ponedeljka, 19. 8. 2019 5 mesecev Zdravo jem Vfiir Torek, 3. 9. 2019 ob 9.00 6 srečanj Da, opuščam kajenje Zbiramo prijave 6 srečanj Vadba za nosečnice Vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 (razen 12. 8. 2019 in 19. 8. 2019 odpade zaradi letnega dopusta) 1 x 60 min Za sodelovanje na delavnicah se morate OBVEZNO PRIJAVITI, na tel. 01 781 90 00 ali na elektronski naslov ckz@zd-ivg.si. Delavnice so brezplačne. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. 12 Kmetijstvo julij 2019 številka 4 IlitttMi Mednarodno srečanje mladih čebelarjev letos na Slovaškem, prihodnje leto v občini Ivančna Gorica vzreji matic V Višnji Gori in Zagradcu prvo izobraževanje o Mednarodno srečanje mladih čebelarjev (International meeting of young beekeepers - IMYB) je tekmovalni dogodek, ki ga od leta 2010 dalje organizira Mednarodni center za mlade čebelarje (International centre for young beekeepers - ICYB). Vsako leto poteka v drugi državi. Na desetem IMYB, ki je od 3. - 7. julija 2019 potekal na Slovaškem v kraju Banska Bistrica, so tekmovali tudi Alen Primožič Zver, Ela Vičič in Anamarija Morato iz Slovenije, ki sicer obiskujejo čebelarski krožek na Osnovni šoli Dekani pod mentorstvom Andreje Smrdelj. Ker pa bo Slovenija gostiteljica IMYB 2020, sta se srečanja udeležila tudi predstavnika organizatorjev, Čebelarske zveze Slovenije in Občine Ivančna Gorica. Na Slovaškem je tekmovalo 79 mladih čebelarjev iz 29 različnih držav oz. dežel: Anglija, Avstralija, Avstrija, Belorusija, Češka, Danska, Egipt, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Irska, Italija, Izrael, Kanada, Libanon, Litva, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Rusija, Severna Irska - Ulster, Slovaška, Slovenija, Škotska, Ukrajina in Wales. Vsi tekmovalci so tekmovali v mešanih mednarodnih ekipah, pokazati pa so morali znanje in spretnosti čebelarjenja v praktičnih in teoretičnih nalogah, kot so razvrščanje čebelarske opreme glede na opravila v čebelarstvu, sestavljanje nakla-dnega panja, označevanje trotov, sestavljanje in zbijanje satnikov, prepoznavanje medov in medovitih rastlin, odvzem medenih satov in ometanje čebel, odkrivanje in točenje medenih satov, prepoznavanje jajčec, ličink, pokrite zalege, cvetnega prahu in medu v satju, presajanje ličink, poznavanje zvokov oglašanja (brez-)matične čebelje družine ter pisni test znanja. Zbrane točke pri tekmovalnih nalogah dajo rezultate za vsakega posameznega tekmovalca, za mešano mednarodno ekipo ter za posamezno državo. V okviru dogodka so potekali tudi ogledi čebelarstev ter naravnih in kulturnih znamenitosti, predstavitve vseh držav, strokovna konferenca mentorjev čebelarskih krožkov, strokovna predavanja domačih strokovnjakov, delavnice ter druženje. Še posebej je pomembna izmenjava izkušenj in dobrih praks z namenom dvigovanja kakovosti poučevanja mladih na področju čebelarstva. Tekmovalci, ki so na mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev zastopali Slovenijo, so v kategoriji mešanih mednarodnih skupin zasedli prvo, drugo in šestnajsto mesto. Za dosežen rezultat se je bilo treba v hudi konkurenci pošteno potruditi, zato gredo iskrene čestitke tekmovalcem Alenu, Anamariji in Eli ter njihovi mentorici Andreji Smrdelj. Z lipicansko peterovprego od Lipice do Dunaja tudi skozi našo občino Zagotovo ste v začetku junija slišali za konjeniško popotovanje od Kobilarne Lipica do Španske jahalne šole na Dunaju. Na slovenskih cestah je bilo moč opaziti kočijo z vpreženimi petimi lipicanci. Za ta podvig se je odločila družina Matern iz Nemčije, ki je 11. junija prepotovala pot tudi skozi občino Ivančna Gorica. Na naših cestah ste jih lahko opazili v popoldanskem času, ko so se preko Hočevja iz sosednje občine Dobrepolje pripeljali na Krko. Od tu so nadaljevali po stranskih poteh mimo Ivančne Gorice, Šentvida pri Stični, do Radanje vasi, kjer so prenočili na Rogačevi kmetiji. Dobrodošlico tudi v imenu ivanške občine so družini zaželeli člani Ko-njerejskega društva Radohova vas z konjerejcem Rajkom Sinjurjem na čelu. Ta jih je s svojo vprego in v spremstvu nekaterih članov društva spremljal vse od Ivančne Gorice do doma v Radanji vasi. Razlog, da je nemška delegacija prenočila ravno pri družini Sinjur, je več kot preprost, saj je Rajko ponosen rejec in član Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Velikokrat s svojo vprego in drugimi sočlani Konjerejskega V soboto, 29. junija 2019, je v rojstnem kraju Kranjske čebele v Višnji Gori, v organizaciji Slovenske čebelarske akademije ter podpori Čebelarske zveze Slovenije in Občine Ivančna Gorica, potekalo prvo izobraževanje na temo osnov vzreje matic. Prvemu tovrstnemu izobraževanju, ki deluje pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije, je prisluhnil tudi podžupan občine Tomaž Smole. Omeniti pa velja, da so ves čas tekmovanja odlično zastopali Slovenijo in bili pravi mali ambasadorji. Ekipo sta spremljala še Maja Lampret iz Občine Ivančna Gorica in Marko Borko iz Čebelarske zveze Slovenije. Slovenija, ki je že od vsega začetka sodelovala na vseh tekmovanjih, je namreč lani uspešno pridobila kandidaturo za organizacijo tekmovanja leta 2020 v Sloveniji. Tako bo 11. mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev v letu 2020 potekalo v Sloveniji, v občini Ivančna Gorica, ki bo občina gostiteljica in soorganizatorka. Priprave na organizacijo tega mednarodnega dogodka potekajo že od pridobitve kandidature septembra 2018. Na Slovaškem pa so slovenski udeleženci od slovaških organizatorjev prevzeli tudi prehodni pokal IMYB. Maja Lampret Teoretični del izobraževanja je vodil Peter Kozmus, v. d. predsednika mednarodnega združenja čebelarskih organizacij Apimondia. V dopoldanskem času je v Mestni hiši Višnje Gore opravil predstavitev s področij veljavne zakonodaje vzreje matic, selekcije in odbire čebeljih družin, predstavitev različnih tehnologij vzreje matic, prahe matic ter pakiranje in trženje matic. Praktični del se je nadaljeval v popoldanskem času pri članu Čebelarskega društva Krka-Zagradec in vzrejevalcu Henriku Zaletelju v Zagradcu. Udeležencem je predstavil svojo prakso vzreje matic. društva Radohova vas popestri tudi marsikatero prireditev v naši občini. Družina Matern se je v jutranjih urah podala proti Trbovljam. V naslednjih dneh pa so se ustavili še v Celju, na Pragerskem, v Trnovski vasi in Rogaševcih. V 14-ih dneh so z vprego prepotovali 585 kilometrov dolgo pot. Gašper Stopar Po besedah Kozmusa je dogodek pomembna prelomnica v delovanju Slovenske čebelarske akademije in bodo prvemu izobraževanju sledila še mnoga druga, ki bodo namenjena predvsem tujim udeležencem. Gašper Stopar Letošnji zgodnji krompir »kifeljčar« je bil pri Blatniko-vih v Šentvidu vreden občudovanja. Obilno je obrodil, poleg tega pa je narava postregla z zanimivimi oblikami, ki sta se jim čudila ata Ivan in vnuk Samo. Do zadnjih jesenskih opravil na kmetiji pa ju čaka še veliko dela. (Matej Šteh) A Sobrače ^Šentvi m julij 2019 številka 4 Krajevne skupnosti 13 Ob krajevnem prazniku predstavili zbornik pevskega tabora in prenovili cesto v Šentvidu pri Stični V Šentvidu pri Stični so letos ob jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov po več letih ponovno obudili krajevni praznik (15. junij) in kulturni teden. Prireditve v počastitev jubileja so se začele že s praznovanjem občinskega praznika 31. maja in se nadaljevale s kulturnim tednom med 7. in 16. junijem, osrednje praznovanje krajevnega praznika pa je potekalo 13. junija. Na svečanosti v kulturnem domu je bil ob tej priložnosti predstavljen zbornik, ki je izšel ob 50-letnici Tabora slovenskih pevskih zborov, pripravili so prodajo likovnih del za šolski sklad, tega dne pa so v uporabo slovesno predali prenovljeno cesto v centru kraja. Predsednik KS Šentvid pri Stični Silvo Praznik je povedal, da je cilj praznovanja krajevnega praznika medgeneracijsko združevanje kra-jank in krajanov. »Vesel sem, da smo praznik znova obudili, saj je to priložnost, da se skupaj zberemo in družimo. Čeprav so naše želje velikokrat večje od realnih zmožnosti, se vsakodnevno trudimo za dobrobit našega kraja. Zaradi letošnjega pomembnega jubileja Tabora smo ponovno organizirali kulturni teden, ki se je začel prejšnji teden s koncertom folklorne skupine veterani Vidovo in se bo zaključil s Taborom slovenskih pevskih zborov v nedeljo. Še posebno smo veseli, da nam je Občina Ivančna Gorica, ob veliki podpori gospoda župana Dušana Strnada, omogočila ureditev cestne infrastrukture skozi center Šentvida.« Zbrane je nagovoril tudi župan Dušan Strnad, ki je med drugim povedal: »Pomembni ste vi krajani, ki se trudite v dobrobit kraja in občine. Skupaj dosegamo uspehe, s katerimi se lahko pohvali le malokatera občina. Gotovo pa pomembno mesto v naših srcih zaseda tudi Tabor pevskih zborov v Šentvidu. Ponosen in hvaležen sem vsem, ki ste se trudili, da je zgodovina Tabora odslej tudi zapisana.« Povedal je še, da obnovljena cesta ni najpomembnejša. Pomembno je, da so se krajani združili in s skupnimi močmi okrasili kraj ob krajevnem prazniku. Praznovanje povezuje kraj, mu daje upanje in življenje. »Če se boste dobro počutili v kraju, se bodo tudi vaši zanamci,« je zaključil Strnad. Bogata zgodovina Tabora v Šentvidu je od zdaj naprej zbrana in popisana tudi v zborniku. Avtorica jubilejnega zbornika »Pojo naj ljudje«, ki ga je izdala Mestna knjižnica Grosuplje, je domačinka Dragica Šteh. Kot je povedala, se o dobrih knjigah govori, najboljše pa se prebere. Zato upa, da bo zbornik našel mesto med bralci in vsemi, ki so na kakršenkoli način povezani s šentviškim taborom. Če povzamemo njen zapis iz knjige, je pregled petdesetletne zgodovine Tabora dolga in zapletena zgodba o pevskih in drugih kulturnih srečanjih v Šentvidu pri Stični. Povezana je s številnimi posamezniki in društvi ter zaznamovana tudi z družbenimi in političnimi spremembami. V biltenu so zbrani podatki, spomini, ljudje in pesmi, ki so najpomembnejši del Tabora. Bralec lahko skozi branje začuti, kaj je Tabor pomenil nekoč, kako se je razvija in kako ga vidimo danes. Svoje poglede so v zbornik strnili tudi nekateri najpomembnejši soustvarjalci Tabora, kot so dolgoletni predsednik te zborovske prireditve Jernej Lampret, pogled iz dirigentskega odra je orisal Igor Švara, pa tudi scenarist Stane Peček in Ilija Bregar. O zborniku, ki je že 9. izdaja v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre-polje, so spregovorili še direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Roža Kek, ki je tudi izdajateljica knjige, bibliograf Drago Samec ter glavni urednik Domoznanske zbirke, dr. Mihael Glavan. Prireditev ob krajevnem prazniku je imela tudi dobrodelno noto. Prostovoljne prispevke za slike umetnikov KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter otroških umetnin so namenili šolskemu skladu OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Slovesnost so popestrili združeni pevski zbori Ženskega in Moškega pevskega zbora Vidovo, Vokalna skupina Šentviški slavčki in Moški pevski zbor Prijatelji. S plesom in deklamacijo so se predstavili tudi otroci Vrtca Čebelica, pod mentorstvom vzgojiteljice Katje Jakše. Obnovljen center Šentvida Ob praznovanju krajevnega praznika in jubilejnega Tabora slovenskih pevskih zborov so krajani Šentvida posebno pozornost namenili izgledu svojega kraja. Ob idejni zasnovi Jelke Rojec in Aline Cunk Perklič je krajevna skupnost povabila k sodelovanju domača društva in številne krajane, ki so skozi celoten Šentvid, ob cesti od gasilskega doma do šole uredili številne cvetlične aranžmaje v kombinaciji z lesom. Piko na i je dala na novo asfaltirana cesta, za kar je bila zaslužna Občina Ivančna Gorica skupaj z izvajalci del. Prav to cesto je po prireditvi ob krajevnem prazniku blagoslovil šentviški župnik Izidor Grošelj, predstavniki izvajalskih podjetij z županom na čelu pa so jo s prerezom traku uradno predali v uporabo. Kljub izredno kratkemu roku je bila po zaslugi podjetij Komunalne gradnje Grosuplje in Mapri Proasfalt d. o. o. obnova cesta uspešno izvedena. Gašper Stopar Ob krajevnem prazniku se olepšali vaško jedro v Ambrusu V Ambrusu so že 28. leto zaporedoma na predvečer dneva državnosti zbrali krajani Krajevne skupnosti Ambrus. Prireditev z naslovom »Doživi-mo vaško jedro« je potekala v okviru praznovanja krajevnega in državnega praznika. Tradicionalni dogodek, ki ga je pripravila Krajevna skupnost Ambrus v sodelovanju s turističnim, gasilskim in kulturnim društvom, se je začela v ambruškem vaškem jedru. Pred letom dni so prav na krajevni praznik slovesno odprli Ambruški park kulture. Poleg knjigobežnice, razstave skulptur in mozaikov, polhovih škatel, umeščenih na kostanj v centru vasi in odtisov mnogih dlani, so park popestrili še z dodatnimi umetninami. Drevesa v parku so okrasili s keramičnimi čebelami, ob turistično-informativni točki pa so postavili stalni aranžmaji z rožicami in čebelami. Slednji umetnini sovpadata v trinajsto letno avtorsko razstavo keramike, ki je v javni prostor umeščena trajno. Izdelki so na- stali v sklopu otroškega ex-temopre keramike, pod vodstvom članice Likovne skupine KD Ambrus, Marjete Baša. Praznik so popestrili še z razstavo otroških likovnih del z naslovom »Gibanje« pred župniščem. Delavnico je vodila ljubiteljska slikarka in članica likovne skupine Pavla Jakopič - Pavl'ca. žavnega in krajevnega praznika: »To je porok, da vaš kraj živi in delate v skupno dobro. Čestitam vsem, ki se trudite, da so kraji iz leta v leto lepši. Zagotovo bo še lepše, ko bomo skupaj uredili cesto in pločnik skozi center Ambrusa ter v bližnji prihodnosti v vaše kraje »pripeljali« še kanalizacijo.« Nagovor je zaključil z voščilom ob državnem prazniku. Poseben čar praznovanju so dale članice Glasbene skupine Amabile Praznovanje se je nadaljevalo na športnem igrišču ob Podružnični šoli Ambrus. Zbrane krajane sta nagovorila predsednik krajevne skupnosti Stane Tekavčič in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Župan je v nagovoru izrekel zahvalo in čestitke krajanom, ki že 28 let ohranjajo tradicijo praznovanja dr- in plesalci Plesne šole Guapa. Večer se je zaključil s tradicionalnim golažem ter druženjem krajank in krajanov Ambrusa. Gašper Stopar 14 Krajevne skupnosti julij 2019 številka 4 OTttlMj 90 let Prostovoljnega gasilskega društva Metnaj V soboto, 15. junija, je Prostovoljno gasilsko društvo Metnaj proslavilo devetdeseto obletnico delovanja društva. Slavje so združili z uradnim prevzemom novega prizidka h gasilskemu domu in izdajo prvega zbornika društva v zgodovini obstoja. Gasilsko društvo Metnaj je bilo ustanovljeno leta 1929 na pobudo vaščanov z območja Metnaja. Pobuda je prišla predvsem zaradi pogostih vremenskih ujm in požarov - tako v naravi kot na objektih, zaradi strele ali takratnih neustreznih kurišč. Ljudem v Metnaju so bili na voljo najbližji gasilci v Stični ali v še bolj oddaljenem Šentvidu. Prav zaradi teh dejavnikov so se vaški možje odločili, da ustanovijo lastno gasilsko društvo. Zdajšnji predsednik društva Miroslav Tul je na praznovanju 90-letnice povedal, da je bil kmalu po ustanovitvi sezidan gasilski dom, ki je začel povezovati ljudi v tem kraju. Kupljena je bila osnovna oprema, prva motorna črpalka, motorno vozilo in druga oprema. Danes društvo šteje približno 80 članov, od tega je 15 operativcev in tudi kar nekaj mladine. Med večje naložbe društva je izpostavil predvsem nabavo novega vozila Mazda v letu 2012, z vso opremo za gašenje gozdnih požarov in hitro posredovanje ter izgradnjo prizidka h gasilnemu domu, ki so jo dokončali letos spomladi. Prav tako so pred kratkim v celoti zamenjali ostrešje na starem delu gasilskega doma. Načrtov za naprej imajo še kar nekaj, od zamenjave dotrajane opreme, šolanja kadra, do nakupa večjega gasilskega vozila s cisterno. Ponos na bogato tradicijo gasilstva v Metnaju je izrazil predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Str-mole. Kot je povedal, devetdesetle-tno obdobje na področju gasilstva ni malo. »Je obdobje, skozi katero se je društvo iz Metnaja razvijalo in bogatilo svojo zgodovino. Marsikaj zanimivega lahko danes pokažejo in povedo, pa vendar menim, da je nekaj očem nevidno in našim ušesom neslišno. To je njihovo srce, v gasilske vaje potekajo stran od prometa in na bolj varnem mestu. Novi prizidek gasilskega doma je z novim športnim igriščem postal pravo središče krajevnega dogajanja, s čimer so kraji še bolj vabljivi za turistične obiske in priseljevanje. Ob 90-letni-ci delovanja je gasilcem izrekel zahvalo za vse opravljeno delo ter jim ob jubileju izročil županov spominski kovanec Prijetno domače. Devetdesetletnico so metnajski gasilci izkoristili tudi za izročitev spominskih zahval ter bronastih in srebrnih društvenih odlikovanj. Gasilska zveza Ivančna Gorica je društvu izročila kip sv. Florjana, ki simbolizira varnost krajanov KS Metnaj. Prav tako je društvo ob jubileju v imenu Gasilske zveze Slovenije prejelo plamenico I. stopnje. Blagoslov novega prizidka je ob zaključku slovesnosti opravil stiški pater Jona Vene. Slavje pa so popestrile članice Ženske vokalne skupine Brinke iz Grosuplja, pod vodstvom zborovodkinje Tine Vahčič. Veselo razpoloženje, kjer ni manjkala niti jubilejna torta, se je nadaljevalo še pozno v noč z gasilsko veselico ob zvokih ansambla Naveza. Gašper Stopar katerem bije močna pripadnost, tako gasilska kot vaška. Tako srce bije v vseh prebivalcih Metnaja in okoliških krajev«. Metnajsko gasilsko društvo je društvo III. Kategorije. Za ta razgibani del občine pa je nujno, da je dobro organizirano in ustrezno opremljeno. Društvo lahko od lani deluje nemoteno. Za to je z izgradnjo novega športnega igrišča poskrbela Občina Ivančna Gorica. Po besedah župana Dušana Strnada se je ob otvoritvi pokazalo, da je bila investicija nujna, saj lahko številne prireditve in PGD Sobrace obeležilo 40. letnico delovanja in 10. letnico pobratenja s PGD Lucova V nedeljo, 23. junija, so v Sobračah obeležili praznovanje ob 40-letnici Prostovoljnega gasilskega društva in 10-letnici pobratenja s PGD Lucova iz občine Gornji Petrovci. Na slavnostni seji, ki je bila že v petek, 21. 6. 2019, so podelili zahvale vsem zaslužnim krajanom in priznanja gasilcem za njihovo delo v društvu. Podeljeni so bili vsem, ki so tako ali drugače pustili pečat v PGD Sobrače. In teh ni malo. Vsak izmed njih je pokazal prizadevnost ter ključno prispeval pri izvedbi gasilskih akcij, veselicah ali kako drugače. Pri tem velja poudariti, da so mnogi člani krajevne skupnosti, zato lahko rečemo, da PGD ter krajevna skupnost delujeta povezano, skoraj kot eno in za dobro tako društva kot tudi kraja. Praznovanje se je nadaljevalo v nedeljo, 23. 6. , ko je potekalo že 16. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev - dogodek, ki ga z veseljem vsakoletno prirejajo za vse ljubitelje diatonične harmonike. Pod budnim očesom strokovne komisije, ki ji je predsedoval g. Robert Markovič, se je predstavilo 15 tekmovalcev v raz- ličnih starostnih kategorijah. Verjetno so prav zvoki harmonik razkadili še zadnje oblake in po koncu tekmovanja je posijalo sonce. Osrednja prireditev ob 40. letnici društva in 10. obletnici pobratenja se je začela s slavnostno povorko gasilskih enot. V veliko čast in po- nos Sobračanom je bilo, da so lahko na slovesnosti pozdravili predstavnika Gasilske zveze Slovenije Janeza Breganta, dolgoletnega predsednika GZ Ivančna Gorica in zdaj častnega predsednika Lojzeta Ljubiča ter podžupana občine Ivančna Gorica Tomaža Smoleta, ki je predsednici PGD Sobrače Heleni Adamlje ob jubileju izročil županovo priznanje v obliki spominskega kovanca Prijetno domače. Preko Mure so se pripeljali tudi pobrateni gasilci iz PGD Lucova, pridružil pa se jim je tudi njihov župan Franc Šlihthuber. Na nedeljski slovesnosti so podelili priznanja, zahvale in plakete ustanovnim članom, veteranom in nekaterim posebej zaslužnim. Naj izpostavimo predvsem odlikovanje za posebne zasluge, ki sta ga prejela Jože Adamlje in Slavko Fajdiga. Oba sta gasilca z dušo in srcem, ki svoje poslanstvo prenašata na mlajše generacije. Ob potrditvi 10. obletnice pobratenja PGD Sobrače z gasilskim društvom Lucova naj omenimo, da je zgodba pobratenja zares čudovita, morda ravno zato, ker je na prvi hip nenavadna, saj sta kraja oddaljena dobrih 200 kilometrov. Že ob prvem srečanju (ob nakupu vozila) je vzklilo prijateljstvo, zato je temu sledilo pobratenje z listinami. Krajani in gasilci Sobrač so ponosni, da zadeva ni ostala samo na papirju, saj se vsakoletno srečujejo na občnih zborih, prevzemih opreme ter krajevnih praznikih. Petkovo in nedeljsko slovesnost sta povezovala Tanja in Uroš Adamlje, s kulturnimi točkami so jih popestrili otroci in mladinci iz Sobrač, člani moškega pevskega zbora Prijatelji in gostje iz Glasbene šole Grosuplje - podružnica Ivančna Gorica. Društvo je ob svoji 40-letnici izdalo že tretji bilten. Prispevke so sooblikovali domačini s pomočjo Katje Richter, Sare Adamlje in Kristine Pučnik. Tanja Fajdiga Novo vodstvo RKS -Območno združenje Grosuplje Na izrednem Zboru članov RKS - Območno združenje Grosuplje, ki je potekal 29. 5. 2019, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Novi predsednik RKS - OZ Grosuplje je postal Matjaž Marinček, nova podpredsednica pa dr. Zora Korošec Koruza. Čestitke in veliko uspeha pri delu! Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje A Sobrače ^Šentvi m julij 2019 številka 4 Krajevne skupnosti 15 Posvet članic regije Ljubljana II na Muljavi v organizaciji GZ Ivančna Gorica 7. 6. 2019 se je na Muljavi odvijal posvet članic regije Ljubljana II. Posveta se je udeležilo preko 150 članic iz GZ Kočevje, Ribnica, Loški Potok, Grosuplje in domače GZ Ivančna Gorica. Dobrodošlico sta udeleženkam posveta, zaželela predsednica komisije za ženske v regiji Ljubljana II Marija Novak ter predsednik PGD Muljava Milan Bregar. Srečanje se je odvijalo na ploščadi pred novim gasilskim domom na Muljavi. Po uvodnih pozdravih so se udeleženke odpravile na bližnjo Jurčičevo domačijo. Tam je danes urejen etnografski muzej na prostem, z ohranjenimi prvotnimi objekti tipične osrednjeslovenske kmečke arhitekture, z začetka 19. stoletja. Domačijo danes dopolnjujejo skedenj, kašča, čebelnjak, sušilnica za lan ter na robu domačije znamenita Krja-vljeva koča. Na domačiji je urejen muzej, ki poleg izvirne arhitekture, prikazuje življenje in ustvarjanje slovenskega pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča. Ogledu Jurčičeve domačije, je sledil sprehod nazaj do gasilskega doma, kjer je udeleženke čakal inštruktor varne vožnje na AMZS Andrej Rus. Pripeljal je simulator prevračanja vozila, ki služi za prikaz reševanja voznika in sopotnika iz prevrnje-nega vozila. Občutek, ko si z var- nostnim pasom pripet v vozilu, pri čemer je vozilo obrnjeno na streho in visiš z glavo navzdol, smo lahko preizkusile vse udeleženke. Najprej je bilo treba premagati strah pred simulatorjem, se usesti vanj in počakati, da se 'avtomobil 'prevrne'. Iz prevrnjenega avtomobila smo se, pod skrbnim očesom inštruktorja, pravilno reševale iz avtomobila na način, da je tveganje za poškodbe pri tem najmanjše. Simulacija (samo) reševanja iz avtomobila je potekala ves večer - preizkusila ga je lahko večina udeleženk. Da pa ženske nismo od muh, nam je na naslednji točki prikazala ekipa certificiranih prvih posredovalk - bolničark iz GZ Ivančna Gorica. Prikazale so nam tri različne načine reševanja, treh različno poškodovanih oseb iz vozila. Članice tudi sicer pogosto opravljajo podobno delo na pravih intervencijah. Tam so, dobesedno v njihovih rokah, življenja najtežjih ponesrečencev. Sledil je glasen prihod gasilcev iz osrednje gasilske enote PGD Stična, z vozili in opremo za tehnično reševanje. Prikazali so reševanje ukleščenega ponesrečenca iz avtomobila. V ta namen so vozilo razrezali, kar je zelo spominjalo na dogajanje v realni prometni nesreči. Ker vse udeleženke nimamo velikokrat možnosti uporabe tehničnega orodja za razrez vozil, smo velikodušno sprejele ponudbo gasilcev za preizkus le tega. Najpogumnejše gasilke so se preizkusile v rezanju, razpiranju in trganju posameznih delov avtomobila. Zares neprecenljiva izkušnja je bila v lastnih rokah občutiti surovo moč specialnih gasilskih reševalnih orodij. Da so gasilke lažje razumele dogajanje na tehničnih točkah, način dela ter poudarke na posebnih spretnostih in nevarnostih, je dogajanje sproti strokovno komentiral poveljnik GZ Ivančna Gorica Slavko Zaletelj. Po končanih predstavitvah je sledila kratka prireditev, ki sta jo začela Mia Zajc, z deklamacijo pesmi, in harmonikar Jure Humljan. Ob zaključku dogajanja sta nas pozdravili predsednica in podpredsednica sveta članic GZS, tovarišici Elizabeta Čampa in Pavla Ponikvar. V svojih besedah sta poudarili pomembnost žensk v gasilstvu na slovenskem ter še posebej poudarili pomen izobraževanja članic. Sledila sta pozdravna nagovora predsednika GZ Ivančna Gorica Jureta Strmoleta ter častnega predsednika GZ in nagrajenca Matevža Haceta Lojzeta Ljubi-ča. V nekaj besedah sta predstavila GZ Ivančna Gorica, kot tudi celotno občino Ivančna Gorica. Na koncu sta oba pohvalila in se zahvalila za požrtvovalno delo članic v gasilstvu. Uradni del prireditve so zaključili Zagraški tamburaši, ki so kulturni del večera nadaljevali z zabavnim delom. Z razigranim petjem in igranjem so nas zabavali cel večer, ki se je za najbolj vztrajne udeleženke nagnil v jutro. Poleg čudovitih vtisov in občutkov so udeleženke posveta domov odnesle tudi trajne spominčke, ki so jih izdelale članice PGD Krka, in sicer so vsem gasilkam podarile lične, ročno kvačkane mini klobučke. Kot povezovalka in soorganizatorka programa sem čutila, da so bile članice zadovoljne ter željne podobnih srečanj tudi v prihodnje. Zanimivost in pestrost programa, na tovrstna srečanja, vsako leto pritegne številnejšo množico gasilk vseh generacij. Zahvala gre v prvi vrsti gasilkam za množično udeležbo na posvetu. Nadalje najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji dogodka. Posebna zahvala velja domačinom iz PGD Muljava, ki so nas sprejeli v svoj gasilski dom še pred njegovo uradno otvoritvijo, ki sledi v septembru 2019. Hvala in z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Darja Košak, predsednica komisije za članice GZ Ivančna Gorica Na Gradišču so kiparili umetniki na motornih žagah iz celotne Slovenije Na Gradišču nad Šentvidom so se že sedmo leto zapored zbrali umetniki na motornih žagah. Od petka, 7. pa do nedelje, 9. junija, je na izletniški točki pri Lavričevi koči potekal 7. Festival kiparjev z motorno žago. Vrhunec tridnevnega dogajanja je bilo sobotno državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju. Najbolj pogumni so se pomerili tudi v tekmovanju meta »motorke«. Na hitrostnem kiparjenju z motorno žago, v katerem kipar v 60 minutah iz hloda lesa izdela pravo umetniško mojstrovino, je letos tekmovalo devet tekmovalcev. Tekmovanje je s spodbudnimi besedami odprl podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Številno občinstvo je po enournem kiparjenju lahko občudovalo umetnine izpod rok naslednjih kiparjev: Klemen Omejc iz Hotemaž je izdelal kip človeka, ujetega v škatlo, kip dekleta, ki je šlo po vodo, je mojstrovina Aleksandra Kuzme iz Bele krajine, Rudi Bombek iz Maribora je izrezljal novoletno jelko, Logatčan Grega Tršar je avtor kipa ortopedskega stola s pajkom, kip Slončka Benjamina je izdelal domačin Dejan Kastelic, Tadej Brgles z Ljubne-ga ob Savinji je izdelal veverico iz risane serije Ledena doba, Borut Cencelj iz Šentvida je lastnik spomladanskega jurčka, Jernej Verbuč iz Mozirja je izrezljal konja ter predsednik kluba Vlado Cencelj je ponosni lastnik Kristusa na križu. Strokovna komisija v sestavi akademskega kiparja Ljubo-mirja Zidarja, kiparja Janeza Šepca in Nejca Slapnika je po posvetovanju odločila, da je novi stari državni prvak Tadej Brgles (kip veverice), za njim pa sta se zvrstila Klemen Omejc (kip človeka, ujetega v škatlo) in JernejVerbuč (kip konja). Po besedah organizatorja in predse- dnika društva Vlada Cenclja so priprave na tridnevni dogodek potekale brez večjih zapletov. Zaradi razmočenega terena so bili primorani prestaviti prizorišče dogajanja na bolj idilični prostor za cerkvijo sv. Miklavža. Izkazalo se je, da je lokacija še bolj praktična in primerna za samo izpeljavo dogodka. Organizatorji še sporočajo, da se že veselijo naslednjega 8. festivala in že kujejo nove ideje in podvige. V času festivala je bilo poskrbljeno tudi za zanimiv spremljevalni program. Že tradicionalno je bila na ogled razstava starih motornih žag iz zbirke Jožeta Skoka. Gašper Stopar Na Kitnem Vrhu že devetnajstič želi s srpi Turistično društvo Zagradec in vaščani Kitnega Vrha so v nedeljo, 7. julija, pripravili že devetnajsto tekmovanje v žetvi pšenice s srpom. Člani in članice so se s podmladkom in ostalimi ljubitelji starih običajev zbrali na Blatnikovi njivi pod vasjo, kjer so želi pšenico na roke kot nekoč. »Pšenico sejemo, ker želimo ohraniti tradicijo, saj počasi izginja z naših polj, kot tudi stare običaje, povezane z žitom in kmečkimi opravili«, je povedal predsednik društva Slavko Blatnik. Poleg hitrosti in kakovosti opravljenega dela je komisija pod vodstvom Milene Vrhovec ocenjevala tudi trdnost snopov, čistost rezi in druge kriterije. Med žanjicami je prvo mesto osvojila Majda Murn iz Korit, drugo mesto je pripadlo domačinki Anici Blatnik in tretje Anici Vidic iz Dolenjskih Toplic. Enako delo so izvrstno opravili tudi žanjci. To je s prvim mestom dokazal najstarejši žanjec Štefan Ozimek iz Repelj pred Jožetom Mavrom iz Rebri in Boštjanom Štrusom iz Rožen-berka. Organizatorji so najboljšim trem v vsaki kategoriji podelili zahvale in praktične nagrade, ki jo je prejel tudi najmlajši žanjec Gašper Marinček iz Gabrovke pri Zagradcu. Nagrade je podeljevala tudi direktorica občinske uprave občine Ivančna Gorica, dr. Andrejka Miše Glavič. Lovorika naj žanjca je letos pripadla Jožetu Mavru, naj žanjice pa Angeli Trlep iz Orlake. Nagradi sta prejeli še najstarejša žanjica Anica Blatnik in najmlajša Angela Bedene iz Šmihela. Slavko Mirtič Foto: Slavko Mirtič in Tomi Križaj Krajevne skupnosti julij 2019 16 Kolesarjenje po Rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora številka 4 OTttmii V soboto, 8. junija 2019, v organizaciji Turističnih društev Ivančna Gorica in Suha krajina ter s pomočjo občinske turistične zveze Ivančna Gorica in Zavoda Prijetno domače, se je s kolesi vseh starosti in generacij podalo na 24. popotovanje po rimski poti od Ivančne Gorice do Dvora. Pot je kolesarje iz Ivančne Gorice vodila daleč od sodobnih prometnic, mimo prijaznih ljudi dveh prijateljskih občin. Na parkirišču pred NLB Ivančna Gorica so jim dobrodošlico zaželeli župan ivanške občine Dušan Str-nad, ki je še posebej poudaril, kako pomembno je dobro sodelovanje in povezovanje s sosednjimi občinami, v. d. direktorja Zavoda Prijetno domače Matej Šteh, predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc in Aco Kalar, predstavnik domačega dru- štva iz Ivančne Gorice. Članice TD Ivančna Gorica so vse kolesarje pogostile in jim podarile spominsko majico. Kolesarji so si po nekdanji trasi rimske ceste ogledali številne naravne in kulturne znamenitosti. Večkrat so bili postreženi z okusnim pecivom, sadjem in dobro kapljico. Ustavili so se pri Kmetiji Erjavec v Gorenji vasi, si ogledali etnološko zbirko Nose na Bojanjem Vrhu, stoletno lipo v Valični vasi, cerkev sv. Marjete, Naralov križ v Trebči vas in plavž na Dvoru. Kolesarje je na cilju v starem železarskem kraju na Dvoru pozdravil župan občine Žužemberk Jože Papež. Iz rok župana je poseben zlat tolkač za petnajstkratno prevoženo pot prejel Miha Kostevc. Praktične nagrade in darilo donatorjev sta prejela še najstarejša kolesarja Dušan Mikec in Jasna Japelj. Med najmlajše udeležence pa sta se letos zapisala Aleks Galmič in Manca Škarja. Za atrakcijo so tokrat poskrbeli kolesarji Miran Jenko, Janko Starič in Janko Kastelic, ki so celotno pot prekolesarili z znamenitimi »Pony« kolesi. TD Ivančna Gorica pa je na startu vsem kolesarjem podarilo spominsko majico. Organizatorji še sporočajo, da je bilo letošnje popotovanje ob lepem vremenu prijetno, družba prava in naravnih lepot obilo. Da je bila pot varna, pa so poskrbeli tudi gasilci PGD Dvor in PGD Žužemberk, Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Ivančne Gorice in reševalna ekipa, ki pa ni imela dela. Tatjana Skubic Sokolska ulica je bila v znamenju motoristične preventivne akcije Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica (ZŠAM) je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica, Policijo, Reševalno postajo Ljubljana, Moto klubom Fire Group Ivančna Gorica, AMD Šentvid pri Stični in Oldtimer klubom Škofljica v soboto, 18. maja 2019, na Sokolski ulici v Ivančni Gorici pripravil preventivno akcijo »Motorist za vedno«. Dogodek je bil še posebej posvečen začetku motoristične sezone in ozaveščanju o varni vožnji z motorji. Uspešen 21. kolesarski maraton treh občin Po cestah sosednjih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje se je v nedeljo, 2. junija 2019, zaključil že 21. kolesarski maraton treh občin. Tradicionalna kolesarska prireditev je potekala v organizaciji Kolesarskega društva Grosuplje, na pot pa se je podalo več kot 800 kolesark in kolesarjev. Potek preventivne akcije je vodil policijski inšpektor Refik Hodžic iz Policijske uprave Ljubljana. Kot prvi je spretnostno vožnjo med stožci obiskovalcem in motoristom prikazal policist na motorju. Zatem pa so karakteristike motocikla pri zavijanju in zaviranju preizkusili tudi prisotni motoristi. Povabilu se je odzvalo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Stična, ki so izvedli prikazno vajo reševanja motorista, ki je bil ujet pod kombiniranim vozilom. S tehničnim posegom so dvignili vozilo in v sodelovanju z reševalcem Reševalne postaje Ljubljana poškodovanega motorista izvlekli izpod vozila, ga oskrbeli in pripravili za prevoz v nadaljnje zdravljenje. Veliko zanimanja med obiskovalci je bil tudi preizkus na simulatorju vožnje z motorjem, kjer so se še posebej preizkusili najmlajši. Na ogled so bila tudi policijska vozila in predstavitev ostale opreme, ki jo policijsko osebje uporabi ob prisilnem ustavljanju prevoznih sredstev. Udeležencem so bili na stojnici ZŠAM Ivančna Gorica na voljo številni promocijski materiali s področja prometne varnosti in predstavitve sodelujočih soorganizatorjev. Kot kaže, se bo preventivni dogodek »prijel« med obiskovalci in motoristi in bo postal tradicionalni. Gašper Stopar Pred uradnim startom so zbrane kolesarje pozdravili župani občin Grosuplje dr. Peter Verlič, Ivančne Gorice Dušan Strnad, Dobrepolja Igor Ahačevčič in župan Škofljice Ivan Jordan. Kot je povedal župan Strnad glavnina daljših poti kolesarskega maratona poteka prav po cestah občine Ivančna Gorica. Novost letošnjega maratona je na novo asfaltiran večkilometrski odsek ceste med Krko in Lučami, ki povezuje občini Ivančna Gorica in Grosuplje. Vsem udeležencem so župani zaželeli veliko kolesarskih užitkov in varno vožnjo. Start in cilj vseh prog je bil v centru Grosuplja. Kolesarji so se lahko podali na 91, 78, 56 in 45 kilometrov dolge proge, ki so v celoti asfaltirane. Za ljubitelje gorskih koles je bila organizirana MTB proga v dolžini 30 km, dobro obiskan pa je bil tudi družinski maraton, ki je namenjen družinam in manj pripravljenim kolesarjem. Naj še dodamo, da so za varnost in spremstvo že tradicionalno skrbeli člani Moto kluba Fire Group iz Ivančne Gorice. Sodelovala je tudi Gasilska zveza Ivančna Gorica s predstavniki društev PGD Ambrus, Krka, Zagradec, Muljava, Ivančna Gorica, Dob pri Šentvidu, Radoho-va vas, Temenica; Šentvid pri Stični, Stična in Višnja Gora. Gašper Stopar Šoferji in avtomehaniki praznujemo Uniformirani člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica smo se udeležili regijskega srečanja in proslave v počastitev 13. julija, dneva šoferjev in avto-mehanikov. 13. julij, dan šoferjev in avtomehanikov Slovenije, je bil izbran po koncu 2. svetovne vojne, v spomin na 13. julij 1943, ko so motorizirane enote, in sicer več kamionov in tankov štaba 4. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljuba Šercerja vstopile v središče Žužemberka. V bitki, ki je trajala od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera, je bil Žužemberk osvobojen. Padlim v tej bitki je posvečen spomenik nad Žužemberkom. Srečanje združenj iz regije Ljubljana - okolica, je bilo 6. julija v Kočevju, pričelo seje s povorko uniformiranih članic in članov iz ZŠAM Kočevje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Zbrane uniformirane članice in člane je v uvodu pozdravil predsednik ZŠAM Kočevje Marjan Hočevar. O pomembnosti praznika, o vlogi uniformiranih članov in članic ter o vlogi ZŠAM v družbi sta spregovorila podpredsednik Zveze ZŠAM Slovenije Branko Praznik in predsednik regije Ljubljana - okolica Alojz Markovič, saj je delovanje članov združenj regije Ljubljana -okolica najbolj prepoznavno pri varovanju in ozaveščanju ranljivih skupin v prometu, najbolj otrok v prvih šolskih dneh. Srečanje je minilo v prijetnem in tovariškem vzdušju, ob obujanju spominov starejših članov na prevožene milijone kilometrov. Vsem voznikom in udeležencem v cestnem prometu ob 13. juliju želimo srečno vožnjo! Alojz Markovič Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica želi ob prazniku 13. juliju, dnevu šoferjev in avtomehanikov Slovenije, vsem članicam in članom, ter vsem voznicam, voznikom in udeležencem v cestnem prometu v Občini Ivančna Gorica srečno, predvsem pa varno vožnjo. UO ZŠAM Ivančna Gorica A Sobrače ^Šentvi m julij 2019 številka 4 Krajevne skupnosti 17 Diakonsko posvečenje Mateja Rusa iz župnije Šentvid pri Stični Junija so v nekaterih slovenskih cerkvah potekala diakonska posvečenja, tako kandidatov za duhovništvo kot pripravnikov za stalne diakone. Letošnje diakonsko posvečenje za Ljubljansko nadškofijo je potekalo v torek, 25. junija, v župnijski cerkvi v Šentvidu pri Stični. Sveto mašo z diakonskim posveče-njem je v šentviški župnijski cerkvi sv. Vida daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Poleg številnih duhovnikov sta so-maševala tudi pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in novi stiški opat Maksimilijan File. Diakonsko posvečenje je prejelo šest kandidatov za duhovništvo, med njimi domačin Matej Rus iz župnije Šentvid pri Stični, Anže Cunk iz župnije Kranj--Kokrica, Martin Leban iz župnije Jesenice, Tilen Oberwlder Zupanc iz župnije Jarše, Janez Potisek iz župnije Dol pri Ljubljani ter lazarist Rok Vinko Žlender iz župnije Maribor - sv. Marija. Za stalna diakona sta bila posvečena še Boštjan Kopri-vec iz vrhniške župnije ter Ivan Bizjak iz župnije Šmartno pod Šmarno goro. Šentviška župnija se je pod vodstvom župnika Izidorja Grošlja te- meljito pripravila na slovesnost in poskrbela, da so se tudi gostje iz drugih župnij v Šentvidu dobro počutili. Urejeno krajevno središče je vernike iz drugih župnij pozdravljalo s transparenti in zastavami. Priprave so potekal tudi s ponosom na diakona Mateja, ki bo prihodnje leto prejel duhovniško posvečenje. Z družino se je priselil v šentviško župnijo pred desetimi leti, svojo mladost pa je preživljal v sosednji župniji Višnja Gora, kjer je prejel tudi zakramente in duhovno odraščal. Svečanost je povzdignilo petje združenega pevskega zbora župnij Šentvid pri Stični in Stična pod vodstvom Roberta Markoviča in sodelovanjem priložnostnega orkestra. Po posvečenju se je slovesnost nadaljevala z župnijskim dnevom in druženjem pod prireditvenim šotorom ob pogostitvi in zvokih ansambla Krjavelj. Matej Šteh Foto: Tatjana Splichal in Vatican news V Ivančni Gorici ustanovljen Mladinski odbor občinske turistične zveze Na zadnji majski torek so se na La-vričevi koči na Gradišču nad Šentvidom sestali mladi iz občine Ivančna Gorica in ustanovili Mladinski odbor Občinske turistične zveze Ivanč-na Gorica. Če velja rek, da so današnji mladi, voditelji prihodnosti, potem je pred njimi dolga pot. Ekipa nadobudnih in perspektivnih mladih članov naših turističnih društev se izziva ni ustrašila in so kaj hitro poprijeli za delo. Na ustanovno sejo so povabili tudi predsednika TZS, Pavleta Hevko, podžupana občine Ivančna Gorica Tomaža Smoleta, predsednika OTZ Ivančna Gorica, Stanislava Kralja ter častnega predsednika OTZ Ivančna Gorica, Pavla Groznika. Prav slednji je bil ob koncu svojega predsedovanja zvezi pobudnik za ustanovitev mladinskega odbora. Vsi omenjeni gostje so bili v uvodnih besedah navdušeni nad pobudo mladih s predsednico Mla- dinskega odbora Turistične zveze Slovenije Ines Klopčič na čelu. Prva točka dnevnega reda ustanove seje je bila izvolitev vodstva odbora. Za predsednico je bila soglasno podprta pobudnica odbora Ines Klopčič iz TD Ambrus, izvoljena pa sta bila še podpredsednik in tajnik. Na seji so se že porodile številne zamisli o prihodnosti mladih na področju turizma v občini. Člani Mladinskega odbora OTZ Ivančna Gorica k sodelovanju vabijo vse mlade in mlade po srcu, da se jim pridružijo. Mali oglas Prodam lepo ohranjeno notranjo opremo za trgovinski lokal, delo mizarja, velikost 30 m2 (prodajni pult, omare, regali). Omare se lahko postavljajo deljivo po želji in prostoru. Cena po dogovoru. Lokacija Ivančna Gorica. Informacije: 051 613 861 Pozdravljen, novi stiski župnik V nedeljo, 9. junija, je v župniji Stična potekala slovesna umestitev novega župnika p. Branka Petauerja. Ob tej priložnosti smo ga župljani pozdravili z naslednjimi besedami: »Vživljenju se kar naprej srečujemo s spremembami. Tako zelo, da vsi poznamo slogan, da so spremembe naša stalnica. In te spremembe se dogajajo povsod, letos tudi v naši samostanski skupnosti in posledično v župniji. P. Maksimilijan File, dosedanji župnik, je postal opat, p. Branko Petauer pa naš novi župnik. Hvaležni smo arhidiakonu g. mag. Antonu Berčanu za današnjo slovesno umestitev. Našega novega župnika vsi poznamo. Pa vendar ne škodi, če obnovimo kakšen podatek iz njegovega življenja, ki se ga da najti na internetu ali v knjigah. In tam piše, da p. Branko prihaja s štajerskega konca, točneje iz Šmarij pri Jelšah. Tam je preživel otroška leta, srednje in visoko izobraževanje pa je zaključil v Ljubljani, kjer je diplomiral na Teološki fakulteti. Za duhovniški poklic se je odločil že v 8. razredu osnovne šole, ko je v sebi začutil božji klic. Leta 1986je vstopil v noviciat pri naši cistercijanski skupnosti v Stični in leta 1989 naredil večne zaobljube. V duhovnika je bil posvečen leto pozneje. V župniji je sprva p. Maksimilijanu pomagal kot duhovni pomočnik, zadnjih nekaj let pa kot kaplan. Nekoč je p. Branko zapisal: »Kot duhovnik čutim potrebo, da po svojih močeh koristim ljudem in jim skušam približati Jezusa«. In kaj župljani želimo našemu novemu župniku? Najprej obilo Božjega blagoslova in varstva pri poslanstvu, ki je zelo lepo, a tudi zahtevno in velikokrat težko. Tu ob oltarni mizi je lep razgled po cerkvi. Poglejte naokrog, tu smo pred vami, vaši župljani... Od najmlajših, ki so še varno skriti v maminem telesu, malih otrok, ki z veseljem že obiskujejo predšolski verouk, večji otroci, mladina, zakonci in posamezniki. Vaši žu-pljani so tudi vsi bolni in ostareli, ki ne morejo več sami priti v cerkev. In tisti, ki jih je pot zanesla stran od cerkvenega praga. Skratka, vidite, ni nas malo. Veseli bomo, če boste z nami in ob nas, v vsakem življenjskem obdobju in v vsaki situaciji. Da boste jokali z nami, ko bomo žalostni ali prestrašeni in se smejali z nami, ko bomo veseli. Lepo povabljeni tudi v naše domove, da jih blagoslovite in nas spoznate ob našem domačem ognjišču. Molite za nas in nas blagoslavljajte. Tako boste lahko uresničevali svojo željo, da bi Jezusa približali ljudem. Dragi p. Branko, ob taki priložnosti, kot je danes, se spodobi, da župljani izročimo novemu župniku šopek rož. Danes je ta šopek počasi nastajal pred vami. Posamezne cvetove so prinesle različne starostne generacije in hkrati predstavniki posameznih skupin, ki delujejo pod okriljem župnije. Tako naj ta barvni šopek simbolizira našo župnijo, ki jo sestavljamo župljani skupaj z vami in kaplanom. Bolj, ko se bomo vsi trudili, lepši bo naš župnijski šopek. Naj vam in vsem nam pri tem pomaga Mati Marija. Naj izprosi pri Bogu zdravja in potrebnih milosti za vaše vsakodnevno življenje in delo, mi pa vam danes ob umestitvi za župnika želimo vse dobro in vam obljubimo molitev ter pomoč.« V imenu župljanov zapisala Karmen Posavec Foto: Tomas Štefe Obvestilo o dislocirani enoti Glasbene šole Grosuplje v Zagradcu Glasbena šola Grosupje bo z novim šolskim letom 2019/2020 v Zagradcu odprla dislocirano enoto. Pouk bo potekal v Podružnični šoli Zagradec. Razpisanih je 16 prostih mest: • 8 učencev - smer klavir, • 8 učencev - smer trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton in tuba). Sprejemni preizkus bo potekal v ponedeljek, 26. 8. 2019, od 16.00 do 19.00, v prostorih Srednje šole Josip Jurčič v Ivančni Gorici. Na preizkusu bo otrok zapel najljubšo pesmico in se odločil za glasbilo, ki bi ga najraje igral. Dislocirana enota je namenjena predvsem otrokom iz krajevnih skupnosti Ambrus, Krka in Zagradec. Lepo vabljeni! Glasbena šola Grosuplje 18 Krajevne skupnosti julij 2019 številka 4 OTttlMj Za domovino ni nobena žrtev odveč Stiški čebelarji v Piranu S to mislijo so se podali na pot udeleženci letošnjega spominskega pohoda Viljema Podržaja, ki ga vsako leto v počastitev dneva državnosti organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje. Da pohod ne bo prav lahek, so napovedovale že vremenske napovedi, ki so grozile z močnim dežjem. Čeprav se vremenarji včasih tudi zmotijo, oziroma narava ubere svojo nepredvidljivo pot, žal tokrat ni bilo tako. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje člane iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, njihovi družinski člani in prijatelji so se zbrali v soboto, 22. junija 2019, pred spominskim obeležjem ob Gasilskem centru Grosuplje. Pridružili so se jim tudi predstavniki Območnega združenja Vrhnika-Borovnica in Ribnica. Točno ob 9. uri so krenili na pot proti Magdalenski gori. OZVVS Grosuplje kot organizator vsako leto izbere drugo traso ter s tem udeležencem pohoda pokaže najlepše in najzanimivejše kotičke naše občine. Na vmesnem cilju to je Magdalenski gori, je udeležencem pohoda kratek postanek po strmi poti proti vrhu kar prijal. Okrepčali so se s sladkimi dobrotami, ki jih je prispevala Pekarna Grosuplje in se na kratko seznanili z nadvse zanimivo zgodovino Magdalenske gore te ene največjih grosupeljskih kulturno zgodovinskih znamenitosti. Toda vreme, ki jim je bilo vse do tedaj naklonjeno, se je nenadoma Na Magdalenski gori spremenilo. Močan dež in veter sta jih spremljala vso pot do končnega cilja pri Gasilskem centru v Grosupljem, kamor so se dodobra premočeni, toda kljub temu dobre volje, vrnili kmalu po 12. uri. Večina izmed njih so že »stari pohodniški mački« zato so imeli s seboj seveda suha oblačila, v katere so se nemudoma preoblekli. Organizatorji slovesnosti, ki je sledila, pa so iz previdnosti že prej prireditveni prostor ob pomoči grosupeljskih gasilcev preselili v prostore Gasilskega centra. Slovesnost je začel zbor Samora-stniki, ki je zapel državno himno. Nato pa so sledile točke mladih glasbenic iz OŠ L. Adamiča: Maje in Ive Režek ter Ivane in Pavline Ši-frar, ki so jim udeleženci slovesnosti navdušeno zaploskali. Krški jamarji očistili Brezno pri Korinju Jamarji Jamarskega kluba Krka so tudi letos pripravili tradicionalno čistilno akcijo, ko smeti olajšajo eno izmed številnih jam ali brezen v naši občini. Letos so očistili Brezno pri Korinju, ki so ga izbrali, ker je ob gozdni poti ne daleč stran od zelo onesnažene Široke jame in bali so se, da je zgodba podobna. Široka ali Korinjska jama je namreč, kot so aprila ob pregledu razkrili krški jamarji, onesnažena z živalskimi kostmi in kadavri ter še številnimi drugimi odpadki. Podobnih primerov je po Sloveniji še zelo veliko. V preteklosti je bila problematika slabo raziskana oziroma evidentirana, poleg tega so bili ljudje na žalost navajeni, da so odpadke preprosto odpeljali v kakšno bližnje brezno ali jamo v gozdu, šele zadnja desetletja je z urejenim sistemom odlaganja odpadkov tega manj, menijo v Jamarski zvezi Slovenije. Od vseh 13150 jam, kolikor jih je evidentiranih v Sloveniji, jih je onesnaženih najmanj 2500, navajajo. Tako je delo prostovoljnih jamarjev še toliko pomembnejše. V Brezno pri Korinju so se krški jamarji odpravili konec maja, na sončno soboto, ko se je nekoč praznoval dan mladosti. »K sreči v jami ni veliko odpadkov,« je iz brezna sporočil predsednik kluba Leopold Bregar, ki se je kot prvi odpravil v izvidnico. Vsekakor pa velja, da je vsak odpadek, odvržen v naravi, odpadek preveč! Kraška brezna in jame niso »kante za smeti«! Akciji so se izkušenim jamarjem pridružili tudi novinci, ki se letos tudi pripravljajo na izpit za jamarja - pripravnika. Na Krki od marca poteka izobraževanje novih članov, ki se z jamarstvom šele spoznavajo, in pa članov, ki imajo že dovolj izkušenj, da se lahko preizkusijo na izpitu za naziv jamar. Za »mladince« med jamarji je bila čistilna akcija tako tudi del usposabljanja. Zanje je bil 11. maja je v Piranu na Tartinijevem trgu potekal projekt »Vse za zdravje«. K sodelovanju je bilo povabljeno tudi Turistično društvo Višnja Gora. Da bi se Turistično društvo čim bolje predstavilo, je gospod Jože Gros k sodelovanju povabil tudi Čebelarsko društvo Stična. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali proti slovenski obali. Prisotne je nagovoril sekretar Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Franci Zorko. V svojem nagovoru je poudaril pomen dneva državnosti ter ohranjanja spomina na dni, ko je Slovenija stopila na svojo samostojno pot. Ob tem je pozval vse, naj ne pozabijo izobesiti zastav domovini Sloveniji v čast in ob tem je dejal: «To smo dolžni, ne samo domovini, ampak tudi vsem preteklim rodovom, ki te sreče in možnosti niso imeli«. Svečanost je zaključil zbor Samorastniki pod vodstvom Draga Zakrajška z dvema domoljubnima pesmima iz njihovega bogatega repertoarja. Udeleženci pohoda in slovesnosti pa so se zadržali v prijateljskem druženju še v pozno popoldne. Franci Zorko Na Tartinijevem trgu je bilo zelo živahno dogajanje. Ves dopoldan je potekal program v povezavi z gibalnimi igrami in telovadbo, ki so ga pripravili učenci OŠ Piran. Stojnice na trgu so bile postavljene v obliki kroga in obiskovalcem so ponujale veliko zanimivega v zvezi z zdravjem. Na eni izmed teh stojnic smo se predstavili tudi mi. Že na upravnem odboru društva smo se odločili, da se bomo obiskovalcem predstavili s svojo zelo pomembno medovito in zdravilno rastlino, ajdo. Tako smo obiskovalcem podarili semena ajde in promocijske zloženke o društvu. Ljudje so bili nadvse presenečeni, da so semena dobili popolnoma brezplačno. Ponudbo smo obogatili še z degu-stacijo vseh vrst medu na ajdovem kruhu in s prodajno stojnico. Obiskovalci stojnice so se najbolj navduševali nad gozdnim in smrekovim medom in marsikdo se je odločil za nakup le-tega. S svojo udeležbo v Piranu nismo predstavljali le društva, ampak tudi občino Ivančna Gorica, našo kranjsko čebelo in zgodovino čebelarstva v naši dolini. Z zloženko o Emilu Rothschutzu smo turiste vabili tudi v Višnjo Goro, kjer stoji spomenik kranjske čebele in kjer nastaja Hiša kranjske čebele. Upamo, da smo uspešno predstavili naše prelepe dolenjske griče, domovanje kranjske čebele in da bo tudi na Primorskem zacvetel kakšen cvet ajde več. Petra Peunik Okorn Pred vhodom v brezno Izvlek kosovnih odpadkov to tudi prvi čisto pravi spust v temo, saj so do zdaj vaje večinoma potekale na steni nad jamo Poltarico na Krki. Nekaj vznemirjenja je vsekakor bilo, a pod budnim očesom izkušenih jamarjev, ki so pomagali z navodili, če bi se kje zataknilo, se je spust kaj hitro prelevil v izjemno izkušnjo. V nekajdeset metrov globokemu breznu so jamarke in jamarje poleg razbitega televizorja, žaluzij, plastike, pločevink od piva, pričakale tudi lepe stvari: nekaj večjih kapnikov, majhna zavesa, cevčice. Stvari, ki ne sodijo v naravo, so uspešno potegnili na površje in jih nato tudi odpeljali na odlagališče odpadkov. Uspešno čistilno akcijo so člani Jamarskega kluba Krka sklenili z druženjem, na katerem so se že kovale ideje za nove podvige. Saša Senica, Jamarski klub Krka Foto: Leopold Bregar Člani PD Polž na Kamnitem lovcu V nedeljo, 9. 6. 2019, smo se člani Planinskega društva Polž odpravili na Kamniti lovec (2071 m). Kamniti lovec je priljubljena izletniška točka nad Trbižem (Italija). Svoj pohod smo začeli s Svetih Višarij, na katere smo se povzpeli z gondolo. Pot nas je vodila proti vrhu skozi še zasnežene predele poti, kjer so se nekateri člani seznanili z osnovami hoje po snegu z derezami in cepinom. Po dveh urah in pol hoje čez več 2000 m vrhov, smo dosegli vrh, s katerega se nam je odprl prekrasen pogled na Viš, Montaž, Mangart, Jalovec in ostale vrhove. Po uživanju v razgledu in malici smo začeli s sestopom, ki bil zaradi snega in nevarnosti krušenja kamenja kar zahteven. Po uri in pol smo vsi varno prišli na Svete Višarje in se nato odpravili proti domu. Skozi celotno pot nas je spremljalo odlično vreme in rahel veter, ki nas je hladil. Boštjan Medvešek, PD Polž Zahvala Članom PGD Radohova vas se najlepše zahvaljujem za takojšnjo intervencijo in požrtvovalno pomoč pri črpanju vode iz kleti in odstranjevanju blata, ko nam je junijska ujma in močno deževje sosedovo njivo preselilo na naše dvorišče in v kletne prostore. Brez vaše pomoči bi bilo nemogoče rešiti nastalo situacijo. Alojz Zadel, Grm 3, Šentvid pri Stični A Sobrače (O) julij 2019 številka 4 Krajevne skupnosti 19 Višnja Gora konec julija gosti že 22. Anin sejem Turistično društvo Višnja Gora je skupaj z drugimi višnjanskimi društvi od petka, 26. julija, do nedelje, 28. julija, pripravilo vrsto rokodelskih, kulturnih, zabavnih in kulinaričnih prireditev. V starem mestnem jedru Višnje Gore, kjer v sožitju bivata polž in kranjska čebela, bodo potekale pod okriljem tradicionalnega, že 22. Aninega sejma. Obiskovalci sejma se bodo lahko tudi preizkusili na polžjih dirkah, otroci pa bodo lahko izvedli dosojeno kazen za »grešnega kozla«. Sveta Ana je cerkev na najvišji točki starega dela Višnje Gore. Ob njenem godu v Višnji Gori vsako leto pripravijo tradicionalno dogajanje, Anin sejem. Letošnji sejem se bo začel s petkovim odprtjem slikarske razstave učencev OŠ Stična, Višnja Gora in Zagradec z naslovom Višnja Gora v očeh mladih in podelitvijo nagrad najboljšim mladim slikarjem. V soboto bo po tradicionalni maši v cerkvi svete Ane od 20.00 dalje zabava z glasbo in plesom, s skupino DeŽur na Mestnem trgu Višnje Gore. V nedeljo bo po prvi maši mestni klicar naznanil začetek Aninega sejma. Na prireditvenem prostoru se bodo predstavili jezdeci na konjih, vozovih s konjsko vprego in starodobna vozila. Na stojnicah bodo obiskovalci dobili predstavitveno gradivo o celoviti turistični ponudbi Višnje Gore in njene okolice in se seznanili še z drugimi znamenitostmi občine Ivančna Gorica. Višnjo Goro bodo obiskale tudi Žužemberške pevke, pravi Martin Krpan ter gospe iz gradu Lisičje, člani TD Škofljica pa bodo prikazali tradicionalno kmečko opravilo predelave lanu. Tudi letošnji sejem bo popestril pravi lajnar, otroci bodo spoznavali kosmate in pernate male živali, odrasli obiskovalci bodo skupaj z otroki lahko svojo kreativnost preizkusili na različnih ustvarjalnih delavnicah in si ogledali stenske in stropne poslikave v eni od srednjeveških hiš v centru Višnje Gore. Vsem obiskovalcem priporočamo, da se udeležijo brezplačnega vodenega ogleda po znamenitih in tudi skrivnostnih kotičkih Višnje Gore. Seveda ne bo manjkal bogat srečelov, kjer je vsaka srečka dobitna. Za gostinsko ponudbo bodo poskrbeli domači gasilci PGD Višnja Gora. Dogodek podpirajo Turistična zveza Slovenije, Zavod Prijetno domače in Občina Ivančna Gorica in Krajevna skupnost Višnja Gora. Franc Fritz Murgelj * i-è Su m Višnja Gora ^ iLtun ^eim^ kot je bilo nekoč a/ê? v regrat/ove Jucke ' s F r C ; Jf ever a NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR MARKO BOKAUC SOSEDNJA OBČINA STAROGRŠKI FILOZOF NAŠA SMUČARKA (MARUŠA) ANGEL SMRTI GRAFIČNI PRIKAZ OBJEKTA ALI OBMOČJA GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ IME AMERIŠKIH VESOLJSKIH SOND LUKA ZAHOVIČ VELIKA VEŽA V JAVNIH POSLOPJIH GODALNI INSTRUMENT KDOR NASTRADA V NESREČI, NASILJU AU NAPADU DRAGA ZAČIMBA PODZAKONSKI AKT IZVRŠNE OBLASTI BUKOV PLOD MESTO VBAčKl NAŠ SKLADATELJ (FRANCE) ŽELEZARSKA PEČ VODNI PTIČ PRIHOD VODE NA PLAN ZLITINA ZA SPAJANJE KOVIN OSNOVNA KONJE- MIRAN NASPROTNO NIŠKA TRONTEU OD ZDRAV ENOTA FIZIK ČERMELJ SUNKOVITO NIHANJE TAL ODEJA ZA KONJA AM. ANTROPOLOGINJA (MARGARET) ANGLEŠKO PIVO NEKD.AM. ATLETINJA (BABE) ANDREJ VELKAVRH IZMENJAVA MNENJ O ZNANSTVENEM VPRAŠANJU KOUčINA LESA VIŠJI ZAVETJE, ZA LETNI NADZORNIK ZAKLON DVIGNJEN PROSTOR V CERKVI DEL ZEMELJSKEGA PRA-VEKA, IZ KATEREGA NI ORGANSKIH OSTANKOV PRVI KRŠČANSKI ZAKRAMENT RADUSKA MODERATOR!« BAŠ LUNA SUE, 7 BUE NEMŠKE INDUSTRIJ. NORME m lAuunen PENALE KS »«f» OZADJE gnorïiBE PESNIK SVETINA JAPONSKI REŽISER IČIKAVA PROSTOR MEDZAPI-RAJOčlMA SE KRAKOMA ANITA OGUUN Kdor ga zmore, ta je Krpanovega rodu Kviz, ki skuša biti hudomušen 1. Kaj je »vereja« na kateri sedi pesniška sova? a) knežje žezlo s sovo b) pokončni kol v lesenem plotu c ) desna ročica lesenega pluga 2. Koliko kosmatih je v znanem ljudskem vzkliku? a) sedemsto b) petsto c) tristo 3. Koliko pogačic ima 7 Krčanov in 2 Muljavki? .... 4. Katera inačica je najbolj dolenjska? a) kalil b) kolo c) kulo 5. Kateri tič bi lahko največ pripomogel k ohranitvi Slovencev? Slovarček: AČKO, France - naš skladatelj cerkvene glasbe, frančiškan, DIDRIKSON, Babe - predvojna ameriška atletinja in kasneje golfistka. Pravilni gesli tokratne nagradne križanke pošljite na elektronski naslov urednistvo@klasje.net ali z dopisnico po navadni pošti, do 5. avgusta 2019. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Hudomušnici Ženin z muko prenese zajetnejšo nevesto čez prag spalnice in jo položi na posteljo. »Dragi,« šepne ona, »zanesljivo vem, kaj bo tvoja prva želja.« »Ne, ni tisto kar misliš.« odvrne zasopli ženin, »moja prva želja je, da bi shujšala!« Zaporniški novinec sedi pred televizorjem, se čudi programu in končno vpraša: »Kaj krimi-nalk ne gledate?« »Ne,« enoglasno odgovorijo zaporniki: »v njih naši na koncu nikoli ne zmagajo.« Stara « novica Po 22 letih se vrača iz Ruskega ujetništva Simon Kurent od Svete Katarine nad Trbovljami. Ujet je bil že na začetku vojne leta 1914 in se mu je po dolgem prizadevanju šele sedaj posrečilo priti iz ujetništva. Trenutno je na poti skozi Poljsko deželo kjer je oddal sporočilno pismo. Žena in oba sedaj že odrasla sinova ga željno pričakujejo. DOMOLJUB,30 sept. 1936 š e R b d a c julij 2019 - številka 4 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Kako so ata Cvetko pred bučami obvarovali Gnidovčeva Cvetka je bila ljubka drobna deklica. Po končani osnovni šoli je šla za učiteljico, čeprav so jo vsi strici in tete svarili. »Cvetka, si prenežna za ta poklic; te bo mularija dobesedno nesla iz razreda.« »Naj gre, če jo to tako veseli,« se je na njeno stran postavil dobrosrčni Gnidovčev oče, »bo že kako, saj je še dosti časa do konca šolanja.« Pa je hitro minilo tistih pet let učiteljišča in treba je bilo v službo. Doma so se zgrozili, ko je novinka dobila dekret za službovanje v šoli, ki je bila daleč naokoli znana po še posebej nagajivih paglavcih. Ata so dolgo tuhtali, potem pa odločili. Na ramena so si oprtali veliko vrečo jabolk in dejali hčerki: »Cvetka, z mano pojdi, bom že jaz uredil, kakor je treba.« In sta šla mimo upravitelja in starejših kolegic naravnost v razred. Tam so oče mladež ganljivo nagovorili in jo prosili, naj bo prizanesljiva do njegove krhke hčerke in na koncu razdelil mednje okusna jabolka. Tisto leto se na šoli niso mogli načuditi, kako je mlada kolegica že prvo leto obvladala sicer jako težak razred. Kako je bilo v prihodnja leta, pa viri ne poročajo. Vidite, tako se je to delalo včasih. Dandanes to kajpak ne bi vžgalo, tudi če bi vsakemu mulcu oče prinesel nov pametni telefon. Leopold Sever Obledele sledi iz 1. svetovne vojne Skoraj pol desetletja v našem časniku že pišemo o veliki človeški tragediji, z imenom 1. svetovna vojna. Bile so to same žalostne novice o trpljenju in smrti. Tokrat pa bomo zapisali nekaj o vojaški sreči, ki bi ji lahko rekli tudi čudež. Glejte! Iz družine Španovih iz Škrjanč pri Ivančni Gorici, pišejo se Kavšek, so imeli na fronti štiri sinove. Ne vemo, kje vse so ležali po strelskih jarkih, vemo le to, da so se vsi štirje srečno vrnili domov. S precejšno verjetnostjo smemo trditi, da je bil to najbrž edini primer na Slovenskem. Izjemne sreče so se zavedali tudi domači, ki so v zahvalo bogu ob poti blizu hiše sezidali kapelico. Zidana je v starem kmečkem slogu: na slemenu ima križ, na pročelju pa v svetem trikotniku božje oko, ki je blagohotno in zaščitniško gledalo na Španove fante. Kapelica je posvečena Križanemu. Leopold Sever Španova kapelica na Škrjančah, zidana po zaobljubi za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. Ob smrti očeta Franca so se sinovi, hčere, žena, in zeti postavili ob krsti. Srečno vrnjene vojake bom prepoznali po razvrstitvi. Od leve proti desni si sledijo: 2. Johan Kavšek, 3. France Kavšek, 4. Karel Kavšek in 5. Jože Kavšek. Prvi v vrsti je Ciril Kavšek, ki ga vojska zaradi mladosti še ni zajela. 235. rekord: Očarljiva dipladenija Nekateri ljudje imajo močneje razvite čutnice za zaznavanje barv. Ti so pogosto veliki občudovalci rož, kot na primer Anica Berčan s Hudega. Zategadelj na njenem domu že mnoga leta opažamo nenavadno veliko cvetlic vseh barv in velikosti. Letos ji je še posebej uspela rdečecvetna dipladenija. Botaniki jo bolj poznajo pod imenom mandevilla in je nekoliko v sorodu z jasminovkami. Po tem, da roža nima domačega imena sklepamo, da je prišla na Slovensko sorazmerno pozno. Anica jo goji slabega pol desetletja. Kot vse stvari, ima tudi ta rožica slabo lastnost- njeni zvezdasti cvetovi ostanejo mladostni le par dni, nato pa uvenijo. Zato jo je težko pokazati v mnogocve-tnosti. Anici je to uspelo; na njeni grmovki sva s skupnimi močmi naštela več kot tristo cvetov. Njen uspeh bomo kajpak brez glasne debate okronali z novim Klasjevim rekordom. Vsekakor velja, da na Hudem ni samo hudo, ampak tudi lepo. Čestitke v jatah letijo z vseh strani. Leopold Sever