Roifnjna' J>l8f**a f. .1 3'O a 'ožaht*^ ■■> «* •*** %. # sf\ ^ f:*i omanjfcu-nja surovin zelo prizadeto. Ze skoraj leto dni tovarna ne obratuje normalno. Negotovost, v kateri živi, in bojazen, ali se bo vsaj nekaj dni obratovalo ali sploh ne, že mesece vpliva na delavstvo kar najbolj /porazno. Ze lansko leto je nastopila nevarnost, da bo tovarna prisiljena ustaviti obrat, ker ni dobila surovin zaradi nepravilnosti našega gospodarskega sistema. V času, ko jo tekstilna industrija imela vse možnosti, da si 'V neomejenih množinah nabavi bombaž, ni dobila za to potrebnih deviz. Vzrok temu je, da ne trpi samo naše slovensko gospodarstvo, ampak vso težo nosi na svojih ra/muh le delavstvo. Ob izbruhu evropske vojne so bila gotova tngov-ska pota zaprta oziroma so nastopile velike sitnosti zaradi blokade ;s strani Anglije. Vendar je /bilo upanje, da se bodo teža/ve na nek način vsa j deloma uredile. Z vstopom Italijo v vojno /se jo položaj še bolj /poslabšal. Pretrgana so bila vsa trgovska potu. Tekstilna industrija je prisiljena, da išče nove trgovske stike s povsem drugimi državami. Preden pa se bodo nova trgovska razmerja uredila, bo potrebno dosti časa. Zaradi tega so najbolj prizadete večjo tovarne, posebno one, ki imajo /poleg tkalnic tudi predilnice. Med temi jo »Jugobruna«, ki ima zaposlenih okoii 150« ljudi. Upoštevati moramo, da je med njimi veliko poročenih, kar še bolj poveča število prizadetih. De-luvski zuupniki so stalno na delu, kako delavstvu pomagati. Storili so vse, kar je bilo v njihovih uiočeh, da delavstvu pomagajo v težkem položaju. Nujno je, da .se delavstvo seznani z vsemi akcijami, ki jih 'vodijo delavski zaupniki, kot tudi strokovne organizacije za zboljšanje delavskega položaja je jugoslovanska strokovna zveza sklicala 3. oktobra 1940 v dvo- (Nadaljevanje s 1. strani.) naj b.i -se mu enostavno zaplenila brez vsakršne odškodnine. 2. Da vlada intervenira in pokupi čimveč najvažnejših življenjskih potrebščin /ter jih da na trg urn znižanih cenah /ter tako prisili tiste, iki i/majo zaloge, da gredo s cenaimii /navzdol. Tu poskus pa bi bil precej tvegan, ker bi znali špekulanti oz. tisti, ki bi imeli denar, to blago hitro pokupiti, nakar bi zopet navili cene navzgor in tako pri zadevi prav za prav spet le/po zaslužili. Zato bi /moral biti ta drugi ukrep kar najbolj /premišljeno in res dobro izveden, da bi dosegel potreben učinek. Končano je vendar treba presekati ta gordijski vozel, ki vsem delu veliko preglavice. Seveda lw /kdo rekel, da to ne gre, ker /se s tem posega v zasebno lastnino, ki je po naših /zakonih nedotakljiva. Res je to, toda če so tako /težko ogroženi interesi /toliko, milijonov ljudi in če pri tem služijo /nekateri težke milijone, ti niso last ali pošten zaslužek /ljudi, ki se s tem bavijo, marveč so krivično pridobljen zaslužek, ki je v takih razmerah /nedopustljiv. Le koren/iti ukrepi v /tej smeri nas morejo rešiti težkih pretresov, ki jim sicer z vso gotovostjo gremo nasproti. J. Rozman. značaja, pri kateri delavstvo ni sodelovalo. P/rihaja pa čas, ko se bodo stavile zahteve, ki niso podpornega značaja, pri katerih pa bo moralo sodelovati vse delavstvo. Pozval je vse navzoče, da naj pristopijo v strokovne organizacije, ker le na ta način je mogoče, da ix) borbu zaključena z uspehom. Delavstvo jo /na sestanku sprejelo resolucijo, ka/tera je bila takoj izročena zastopniku oblasti, naslednji dan pa so jo zaupniki izročili tudi vodstvu tovarne. Vsi, ki ste bili na sestanku navzoči, ste lahko prišli do prepričanja, kako nujna je v današnjem času delavska skupnost. Zato povejte to vsem delavcem, ki še ne zaupajo 'borbi strokovnih organizacij. JSŽ pri tem ne misli voditi partizanstva sebi v dobro, to /sk> tudi vsi njeni zastopniki, ki so na sestanku poročali dokazali. Njej jo glavni namen izbaljšuti delavski položaj in pri tem bo tudi vstraiala. Tako sestanke bo JSZ skušala organizirati /tudi za druge tovur-ne v K/ranju. Tudi pri tem svojem namenu ne bo mirovala prej, dbkler ne bo stalo vse tekstilno delavstvo strnjeno v strokovnih organizacijah. Tovariši — tovarišice od JSZ na delo! To je naš apostolat in naša borba! rani restavracije »Stara /pošta« v Kranju sestanek, katerega se je udeležilo okoli 700 delavcev. Že dolgo času ni bila dvorana pri »Stari pošti« tako pol-no zasedena po delavstvu, znak, da se je deluvs/tvo začelo prebujati iz štiriletnega spanja. Sestanek je vodil tov. Gešek, poročali so pa tov. Zorman in tov. šilar kot zaupniku in tajnik Pe-stotnik. Zaupnik Zorman je podal poročilo o delu medstrokov/negu odboru, ki se Je osnoval 4. avgu/sta t. I. iz vseh krajevnih strokovnih organizacij. Delo med-strokovnega odbora je slonelo na pobudah in resolucijah na razne oblasti, ker dejansko ;ni mogel nastopiti, ker stoji delavstvo v veliki večini izven strokovnih organizacij. Vendar mu je uspelo, da se je n/a njegovo pobudo v Kranju vršila anketa .zastopnikov posameznih okoliških občin in zastopnikov organizacij, na kateri je zastopnik med/strokovnega odbora podal referat o težkem položaju delavstvu, kakor tudi o gospodarskem stanju Kranja in okolice, ki bi nastal v primeru popolnega zastoja v tekstilni industriji (referat bomo na drugem /mestu objavili). Tov. Zorman je naglasil, da se bo v kratkem vršila ponovna anketa, katero medstrokovni odbor že pripravlja, na kateri se bo razpruv-ijalo o prehrani delavskih šolskih otrok v zimiskem času. Zaupnik tov. Šilar je pa podal poročilo o delu zaupnikov. Obrazložil je vsa posredovanja, ki so jih zaupniki v zadnjih /mesecih izvršili, /njih uspeh, kakor tudi neuspehe, katerih so bili krivi v prvi vrsti nezavedni delavci. Posredovali so zaradi odpustov delavstva, ki so grozili zaradi pomanjkanja surovin. Nadalje so posredovali zaradi preslabe delavstva z živili in gorivjo/m c/d strani tovarn im zaradi plačanega tedna v tkalnici, ki pretekli teden ni Obratovala. Tov. Šilar je podrobno predočill navzočim vsa posredovanja in jo s tem delavstvu v svojem poroči tu dokazal, koliko more zaupnik za delavstvo storiti, če ima v njem oporo. Na koncu svojega poročila je pozval delavstvo maj se včlani v strokovne organizacije. Za cemitrulo JSZ je poročal iajinik Pestotnik, ki jo v svojem enournem referatu jmkIuI navzočim poročila o akciji centralnih strokovnih organizacij, ki jo vodijo za izboljšanje /položaja tekstilnemu delavstvu. Omenil je v/se predloge in zahteve, ki so jih strokovne organizacije po Delavski zbornici predložile Zvezi tekstilnih delodajalcev, kakor o delavskih podporah za časa nepopolnega obratovanja, o podpornem skladu, o zvišanju plač in o sklenitvi nove kolektivne pogodbe. Nadalje je poročal o konferencah z zastopniki tekstilnih delodajalcev, ki sta bila 3. septembra in 20. septembru t. I. na banski upravi. Rezultat teh konferenc je bil, da se bo ustanovil sklad za vse industrijsko delavstvo v dravski banovini. Omenil je, da jo banska uprava za ta sklad prispevala 1 milijon dinarjev. Obljubljeno je bilo tudi, da se bodo v sklad stekale dajatve iz bednostnegu sklada. V ta namen jo predvidena ponovna konferenca, na kateri se bo končno-veljavno odločalo o tem. O vseh drugih zahtevali se bo razpravljalo na drugih konferencah. Prva doba akcije bo končana, ki je /bolj podpornega Za pomoč tekstilnemu delavstvu! Resolucija sprejetu na sestanku tekstilnega delavstva tovarne »Jugobruna« v Kranju, dne 3. oktobra 1940. Delavstvo zbrano na sestanku ugotavlja, da je zaradi visokega porasta draginje, kakor tudi zaradi skrajšu-nju delovnega časa težko prizadeto. Zato se s sprejeto resolucijo obrača na vodstvo tovarne »Jugobrune« z opravičenimi zahtevami, /kukor tudi na pristojno oblast, da zahteve vsestransko /podpre. Ker je delavstvu nujno potrebna čim hitrejša pomoč, zahteva delavstvo sledeče: 1. Zarudi visokega dviga draginje je položaj tekstilnega delavstva ogrožen, posebno še, ker se bližamo zimskemu času. Delavske plače /nikakor ne odgovarjajo /naraščajoči draginji. Poseb-ito ne zaradi tega, ker delavstvo mi polno zaposleno. Ker so bile s 1. oktobrom t. I. /določene z banovo uredbo no/ve minimalne /mezde, .na podlagi katerih znaša temeljna urna /mezda za tekstilno deluvstvio 4.75 din na uro, je zahteva delavstva, da se temeljne urne mezde izenačijo na podlagi določil banove uredbe, plus draginjske doklade, ki jih delavstvo prejema. Delavstvo nikakor /ne more dopustiti, da bi se temeljne urne mezde dvignile na račun draginji/kih doklad. Pri tej svoji zahtevi bo delavstvo vztrajalo, zavedajoč se, da je ta zahteva popolnoma opravičena. 2. Ker je delavstvo zaradi pomanjkanja surovin /močno prizadeto zarudi nepopolne zaposlitve, je dolžnost tovarne, da nudi delavstvu pomoč v obliki dejanskega zaslužka za izgubljeni delovni čas. V,odstvo tovarne je dolžno storiti to, ker je bilo delavstvo tisti čimitelj, ki je v času polnega obratovanja največ doprineslo za dober in hiter razvoj /tovarne. 3. Delavstvo nikakor ne more dovoliti, da bi nekateri od vodstva tovarne namerno preganjali delavske zaupnike, kakor se to dogaja v nekem oddelku. Smatramo, da so delavski 'zaupniki zakoniti predstavniki delavstva in so kot taki dolžni, da izvršujejo naše želje in zahteve. V vsakem takem primeru bo delavstvo s/voje za- upnike uapram raznim mojstrom znalo braniti. 4. Pristojna /oblast se naproša, da zahteve delavstva z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpre. 5. Ker je delavstvo zaradi pomanjkanja surovin hudo prizadeto, naprošamo, da so stori vse na /merodujnih mestih, da se uvoz surovin (bombažu) pospeši v taki meri, da bo delavstvu zajamčena /popolna zaposlitev. 6. Pri odboru za dodeljevali je surovim naj se upošteva /tudi tovarne v Sloveniji. Delavstvo n/iikako/r ne more dopustiti, da bi se bombuževu /preja, predelana v naših /predilnicah dodeljevala tkalnicam na jugu države. V korist isplošno/sti, ka/kor tudi v korist delavstva je, da oblast v/naprej stori vse, da se talki primeri ne bodo dogajali. 7. Ker je ra/vino delaivst/vo s porastom draginje najbolj prizadeto, zahteva, da pristojne oblasti store vse, da se dvig con življenjskim potrebščinam zaustuvi. Lj/udi, ki današnji položaj iz špekulativnih namenov izkoriščajo sebi v prid, /naj o/blast naj-stnožje /kaznuje. Sankcije proti takim ljudem naj bodo: strogi zapor, odvzem prikritih življenjskih potrebščin, odvzem koncesije in /konfimacija. 8. Delavstvo dobro ve, da je pomanjkanje živil nastalo zaradi tega, ker so premožnejši sloji čezmerno nakupili in migromudili .živil po svojih shrambah. Ker tako /skrivanje in /nepotrebno gromadenje živil nikakor ni pravilno, ker tudi povzroča podražitev istih, /se obrača delavstvo /na pristojno oblast, da tudi v tem pogledu stori kar najbolj energične ukrepe. Vsem, ki po /nepotrebnem gromadijo in skrivajo živila, naj oblast iste zaseže in naj jih razdeli med delovne sloje. Delavstvo hoče, da svojo za/početo borim vodi zakonitim potom. Odločno pa zuhtevu, da se od strani podjetja, kakor tudi od strani /pristojnih oblasti predlogi in želje upoštevajo. Za izvršitev želja in zahtev pooblašča delavstvo svoje obratne zaupnike /i/n svojo strokovne organizacije, da kot zakonite predstavnice delavstva te naše želje in zahteve izvedejo. Volja delavstva je, da se to vsestransko upošteva. V Kranju, 5.oktobra 1940. Povišanje plač stavbinskim delavcem Nova uredba o minimalnih mezdah določa za vse stavbinsko delavce brez /razlike, naj/si delajo pri stavbah^ ali cestah, enotno minimalno mezdo. So v najvišjem mezdnem razredu minimalnih mezd. Ker je pa stavbinstvo priznano /kot oblit, bodo samo v krajih z mad 5000 prebivalci plačani ,po 5.50 din, v krajih /s pod 5000 prebivalci pa po 5 din na uro. Pod 18 let stari v krajih nad 5000 preb. po 4.25 din, pod 5000 preb. pa po 3.75 din /na uro. Dne 4. oktobra se je vršila druga poravnalna razprava pod vodstvom inšpekcijo dela za zvišanje stavbinskih plač. Podjetniki so se postavili ,na stališče, da /so /minimalne /mezde zadosti visoke, ker zvišujejo plače stavbinskih delavcev od 0.50 do 1.50 din na uro. Končno lso bili pripravljeni za /nekateri' kraje zvišati plače za 25 par, prav tako tudi nekaterim zidarjem. Delav/ski zastopniki tega predloga niso mogli sprejeti. Zahtevali so za 1. mezdni razred stavbinske pogodbe za 1 din višjo plačo. Približno /toliko ,so zahtevali ludi za zidarje 111 za ostaile mezdne razrede. Pogajanja so ostala brez sporazuma ter sta obe stranki pristali /na razsodišče, ki ga imenuje ban. To razsodišče bo odločilo med za-htevami delavskih or/ga/nizacij im stališčem podjetnikov. Da se pokaže, da je zahteva delavstva odločna, se bo vršilo v soboto opoldne v Delavski zbornici /borova nje ljubljanskega stavbinskega delavstva, katerega priredijo vse strokovne organizacije. Poročali bodo zastopniki vseh organizacij, glavno poročilo pa l>o imel referent Del. zbornice g. Stanko. Stavbinski delavci, udeležite sc tega zborovanja polnoštevilno, da pokažete, da so v Ljubljani samo niininial-ne mezde za vas nezadostne! Za rudarske upokojence V »Delavski pravici« /smo že pisali kakšen odgovor je JSZ dobila iz ministrstva za gozdove in\rudnike glede zvišanja /pokojnin rudarskim u.]x»ko-jemcem, kakor /tudi sklicanja ankete v Bežigradu, ki bi o tem vprašanju .razpravljala. JSZ je ponovno /stavila .ministrstvu ,zu gozdove zahtevo, da se skliče slična anketa, kajti Glavna bratovska skiladnica v Ljubljani nima sredstev, da bi mogla zvišati pokojnine, kot ,so to storile ostale bratovske sklad/niče v državi. Za na/s se morajo sredstva dobiti drugje i/n to edino i/z sanacijskega sklada bratovskih skladnic, iz katerega naša Bratovska skladnica že /sedaj prejema dotacije za kritje rednih pokojnin. Ker je to vprašanje izredno /pereče, bo verjetno ministrstvo le pristalo na razgovore, da se /najdejo potrebna sredstva in upokojence, v kolikor je v danih razmerah mogoče, podpre, oziroma jim zviša njihove pokojnine. fpa iKuih kra jih Hrastnik Izlet rokodelcev TPD v Madbor so hoteili napravi trboveljski sodruigi kar za svoj izlet. Čeprav je TPD dala 4000 din za 80 oseb, po 50 din za osebo, in to za vse revirje, seveda procentuelno. Tik ipred izletom pa so dali za Hrastnik 12, za Hudo jamo 2 iin za Zagorje 12 udeležencev. Zaradi izplačila so se vršile razne 'nerodnosti, čeprav je denarno stran vodil sodrug Filač. Meta so se udeležile 'tudi .nekatere gospe in rudarji, talko da je ibila (to res .nekaka socialistična prireditev. V Mariboru pa je bil pripravljen sprejem, kar je vsekakor lopo. Pri ogledu raznih to-varen smo marsikaj videli. Tovarna mila »Zlatorog« pa je dala celo vodstvu 300 din in vsakemu udeležencu kos toaletnega mila. Po ogledu je bilo . kosilo. Razkropili smo se v več skupin. Hrastničanu so jedli pri ig. Birtiču. Pozno popoldne pa se je ožja družba Trboveljčanov zatekla v neko igioistil.no, kjer so popivali in se obnašali prav po knapovsko. PLli so' in peli. Ko pa so nazadnje peli: »Zaplula je barčica moja«, so postali pri drugi mizi fantje pozorni. Ker pa je še kar .naprej plula. .. so se oglasili .rekoč: Če se ne zgubite, bo zaplula, zaplula, tako da se ne boste mogili (povrniti nazaj! Pri vas v Trbovljah lahko pluje kolikor hoče, po Mariboru pa ne bo! Že pred nekaj leti je Trboveljska premogo-kopna družba obljubila, da bo sezidala novo kopalnico za rudarje pri na« v Hrastniku. Ker pa še sedaj ni nič storila, si jo dovoljujemo opomniti, kaj misli im če bo sploh kidaj zidala ali nikoli? Stvar je že neznosna.. Vsak dan več je rudarjev, tako da sta .na vsakem ključu že po dva rudarja, Obrait »Ojstro« je dal preurediti še eno malo solbo za obešanje oblek in za oblačenje, pa je še vse premalo, tako da se morajo bližnji rudarji oblačiti doma. Kdor je daleč doma, je še na slabšem. Tudi pri kopanju je itak dren, da je joj, ker je premalo prostora! Zaup-niški zbor, to je tudi vaša nalbgk, da dreizate družbo zaradi kopalnice in da uredite tudi glede cen za svetilke. Stvar je nujna in rosna! Planina pri Rakeku V sredo 25. oktobra so ibila pogajanja med zaupniki in delodajalcem v mašeim podjetju, ki so potekla v lepem redu. Kakor sio si zamislili potek pogajanj obratni zaupniki in it udi kakor vsakega posameznega delavca pritiska naraščajoča draginja do izboljšanja plač, je tudi podjetje končno uvidelo in pristalo ina zaupniške zahteve, tak a da je zboljšalo plače delavstvu približno za 17 do 22%. To je lep korak .naprej za .našo skuipino, .ker je tukaj ina Notranjskem talko malo zavednega delavstva, si osamljena skupina kaj težko pribori zasluženi kruhek, ker se vsak podjetnik izgovarja, zakaj bi ja z plačal, če .pa oni drugii v tej in tej vasi še toliko ne plačai delavcem itd. To je tako imenovana delavska brezbrižnost, ker ne ve, kako je .potrebna strokovna organizacija v njegovem vsakdanjem življenju. Kako pa naj si zamišljamo strokovno organizacijo, kakšno delo naj opravljamo? Delavski duh naj vlada v vsakem obratu, borbenost mora biti vedno močna v delavcu, le potem se lahko reče in piše, to je strokovna delavska skupina in močna organizacija, kjer pa tega ni, tam pa tudi delavca ni. Zato je tukaj pri nas na Notranjskem kaj malo delavske strokovne izobrazbe in je tudi težka borba za življenje, ker ni zavednega delavstva v sosednih obratih, kakor bi to .moralo biti. — V vednost članstvu: V kratkem bo članski sestanek maše skupine. Na sestanek inaj pridejo vsi, ker bo zelo važen glede na uredbo o minimalnih mezdah itd. Članstvo pozivamo, da se še bolj opni.mo naše strokovne organizacije JSZ in njenih voditeljev, ker samo po tej poti 'moremo v življenje, če hočemo ostati st rokovni čar ji in dellavci. Šmartno ob Dreti Preteklo nedeljo je bil kljub slabemu vremenu pri nas dobro obiskan članski sestanek, na katerem nam je tov. Kovač iz Ljubljane v jedrnatih besedah orisal socialen položaj našega delavstva in pomen naše organizacije, za kar mu gre iskrena zahvala. Tovarišem članom pa javljamo tem potom, da Ibo naš tovariš blagajnik pobi rail mesečine prispevke vsako .prvo nedeljo v .mesecu pri Rojitnu v naši delavski isobi i.n to takoj po rani sveti maši. Tovariši, storite svojo dolžnost, da olajšate tov. blagajniku pobiranje prispevkov. Na teh sestankih se vam 1)0 poročalo tudi od strani tajnika .glede delovanja naše organizacije. Domžale Preteklo nedeljo je bil v Domžalah sestanek delavstva iz tovarne »Univer-salle*. Kot zastopnika centrale sta se udeležila sestanka tov. Toman iz Ljubljane in tov. Sever iz Škofje Loke. Tovariš Sever je poročal o delu JSZ, ki ga vodi v času draginje, kakor tudi o njenih podvigih za povišanje plač. Omenjal je tudi nezavednost delavstva, ki je v veliki večini samo krivo, da se .mu položaj stalno poslabšuje. Podal je tudi po.ročilo o borbi delavstva v tovarni »Sešir« v Škofji Loki, ki je v zadnjem času dokončalo mezdno gibanje. Delavstvu je potrebna za take podvige skupnost, ki pa ne zadostuje, ampak je potrebna tudi delavska zavest. Tov. Toman je omenjal v svojem poročilu, da mora delavstvo imeti poleg borbenosti in zavednosti tudi izobrazbo. Brez tega delavstvo ne bo doseglo zadovoljivih uspehov. Vse to bo pa delavstvo pridobilo v strokovni organizaciji. Vevče Prejšnjo sredo, dne 2. oktobra smo .pokopali pr.i nas tov. Franca Reška, očeta našega delavnega pokretaša v vevški skupini tov. Edvarda Reška. Pokojni je bil u,]>olkojen v papirnici pred zadnjo stavko. Pri pogrebu so ga spremili na zadnji poti številni tovariši s papirniško godbo na čeilu. Krsto so nosili člani vevške skupine JSZ. Pokojniku želimo, da dobi zasluženo plačilo v večnosti, tov. Rešku pa naše sočutje! Preserje Strokovna skupina desnega delavstva v Preserju sklicuje članski sestanek v nedeljo 13. oktobra ob 2 popoldne v gostilni pri Kriškarju v Preserjah. Pogovorili se bomo o našem prihodnjem delu iin vstem, kar nas teži. Proisi.mo, da se sestanka vsi člani udeleže. Trbovlje Sestanek skupine se vrši v sredo 16. oktobra ob 5 popoldne v tajništvu. Poročali bomo o mezdnem gibanju in njegovem poteku. Po sestanku bo seja organizacijskih zaupnikov, katere naj se vsi zaupniki gotovo udeleže! Maribor V soboto 12. oktobru ob 4 popoldne se vrši širša seja tekstilne skupine v prostorih Jugoslovanske strok, zveze, Sodna ulica 9-111 (Delavska zbornica). Seja je zelo važna zaradi položaja v tekstilni industriji, zato vabimo, da se je vsi gotovo udeleže. Godbeni odsek JSZ v Mariboru priredi 13. oktobra ob 3 popoldne trga-tveno veselico v prostorih gostilne A. Kekec, Meljski hrib (za tovarno Mirim) v Košakih. Odbor vabi, da se prireditve udeležijo vsi člani in pri- jatelji! Otiški vrh V nedeljo 6. okt. se je vršila širša seja skupine. Sejo je vodil predsednik tov. 11 ržen jak. Udeležba je bila zaradi nezavednosti tukajšnjega tekstilnega delavstva slaba. Seje se je udeležil kot zastopnik JSZ tov. Majer iz Marilx>ra, ki je pojasnil pomen in delovanje organizacijskih .zaupnikov ter novo uredbo o minimalnih mezdah. Po poročilu so tovariši razpravljali: o organizacijskih zadevah in sklenili, da požive delo V .skupini. Visakilh 14 dini se bo vršila seja skupine. Izrazili so zahtevo, naj se postavi tekstilno delavstvo v uredbo o min. plačah v kategorijo A, namesto v B, ker so nizke plače prav v tekstilni industriji vzrok tuberkuloze med tekstilnim delavstvom. Uredi naj se tudi vprašanje družinskih doklad. Za to bodo začeli zaupniki zbirati ves potrebni material. Ormož Lesni delavci podjetja Kuharič ml. smo se organizirali v JSZ in zahtevali zboljšanje plač. Ta zadeva pa se je zavlekla od meseca maja do 26. septembra, ko se je vršilo na okrajnem glavarstvu v Ptuju poravnalno posto- panje. Na razpravi simo dosegli popoten .sporazum glede zvišanja imezd (kakor tudi glede § 219 in 221 obrtnega zakona. Mezde so se pri nekaterih zvišale od 3 na 4 do 5.50 din. Ob tej pri-ložinosti moramo omeniti, da smo našli popolno razumevanje za delavske težnje na strani zastopnika oblasti, pa tudi .pri samem podjetniku. Novo mezde veljajo od 1. septembra dalje. — Delavstvo ise je prepričalo, da le v vztrajnem in složnem delu lahko pričakuje zboljšanje svojega bednega položaja. — V nedeljo 6. oktobra se je vršil članski sestanek, ki se .ga je udeležilo lepo število delavcev tudi \l drugih podjetij. Na sestanku je poročal tov. Kores iz Maribora. Pojasnil je delavstvu tudi, kaj so prave svobodne strokovne organizacije. Zbrani delavci so soglasno sklenili, da hočejo trdno držati svojo skupnost v JSZ in da bodo zanjo pridobili tudi ostalo neorganizirano delavstvo. Ljubno Ker se za nedeljo 6. okt. .napovedani sestanek lesnih delavcev ni vršili, bo v nedeljo 13. oktobra ob štirih popoldne pri Korošcu širša seja, na katero so poleg odbornikov vabljeni tudi ostali člani. Prišel bo zastopnik iz Ljubljane. Črna-Kaolin Dne 15. septembra t. 1. smo imeli v gostilni pri Logarju v Praprotnom strokovni sestanek, ki je bil prav dobro obiskan. Na sestanku smo obravnavali najprej tekoče zadeve v pod-jetju. Ugotovili smo, da so inejasinosti pri zaračunavanju akorda, da je treba akordne postavke 'zboljšati in da je treba odpraviti razne inedostatke tudi v tovarni. Napravili smo sklep, da bodo zaupniki in organizacija najprej sami intervenirali. Ce pa ne bi dosegli uspeha, bo morala vzeti vso stvar v roke centrala. Na sestanku smo razpravljali tudi o celotnem položaju delavstva. Ugotovili smo, da smo zaradi sedanje draginje zelo udarjeni. Ugotovili smo pa tudi, da so uradno določene cene za moko za nas nesprejemljive., ker teh cen en.stavno ine zmoremo. Zaradi tega bo moralo delavstvo napraviti korake, da se draginja zajezi iin da so spravijo cene življenjskih potrebščin v sklad s skupno možnostjo delavstva. — Zelo neprijetno smo bili presenečeni, ko smo .na sestanku zvedeli, da še .ni izdana .uredbo o novih minimalnih mazdah. To nam je nerazumljivo. Saj so pisali razni listi, da je že izdana. Zdi se nam, da nekaj ni v redu. — Na sestanku smo se ,ponovno utrdili, v prepričanju, da more delavstvo .rešiti le strokovna organizacija. Zato .se je moramo še bolj okleniti in ž njo sodelovati. 20 krajevnih skupin nam je poslalo sporočilo, koliko izvodov koledarčka za leto 1941. naročajo — kaj pa ostale? Zganite se in odgovorite, da ne bo pozneje nepotrebnih pritožb, ako bo koledarčkov zmanjkalo. \a Dobenem Letos naša JSZ ni mogla prirejati običajnih vsakoletnih taborov, kakor j o bilo to vseskozi pri nas v navadi. Naši tubori so bili vsako leto pravi praznični dnevi za naše skupine. Kjer koli jo bil sklican in organziran tabor krščanskih socialistov, povsod so .se ga naši tovariši udeležili z velikim veseljem. Prihajali so od blizu in .daleč, včasih po cele ure, z nekaj dinarji in kosom kruha v žepu, pa so bili veseli in zadovoljni. Saj so se naužili svežega zraka, srečali so ,se ob teli prilikah s tovariši z najrazličnejših strani, prisostvovali taboru, kjer so .poslušali govornike in odobravali delavsko zadržanje do svoje organizacije i.n manifestirali za krščansko socialistična na-cclu v človeški družbi. Nuj večjo vrod-nosti pa jo bilo dejstvo, d a smo se zna-š,b na taboru vsi člani JSZ kot tova-riS!, vse ene misli, enega hotenja. To dejstvo nas je vse poživilo. Po končanem taboru smo se vsedli eden poleg drugega, govorili odkritosrčno i.n prijateljsko o resnih in tudi zabavnih stvareh. Dan je hitro potekel k svojemu zatonu in zopet smo se poslavljali z .globokim prepričanjem, da se Prihodnjo leto zopet vidimo. Letos smo se žal morali zadovoljiti le z nekaj izleti, ki so jih naše sku- pine same organizirale. Tako simo v maju šli z Jeseničani na Golico, Skof-jcločani so iimelii svoj izlet na Sv. Katarino, Celjani na Ptujsko goro in čez Rogaško Slatino zopet nazaj^ v Celje. Preteklo nedeljo pa je imel Ženski odsek JSZ svoj izlet na Dobeno pri Ljubljani. Nedeljo prej je nameravani izlet preprečil dež. toda naše tovarišice iz kamniške in ljubljanske okolice so vztrajale pri svojem sklepu in ga že vnaprej v .primeru dežja preložile za en teden. Dnevi pred nedeljo so kazali., da bo vreme skalilo izlet tudi to nedeljo. A vremenski preobrat od petka na soboto je vlliil novo upanje našim tovarišicam, da bo nedelja lepa. Niso se motile. Sicer megleno nedeljsko jutro in tudi dopoldne ni podajalo nobenega pravega poroštva, ali bo popoldne lepo ali ne. Zato je tudi nekaj tovarišic ostalo doima, toda te nekaj. Ko sem sital na Zgornjem 'Dobenem, ne vedoč, kam naj se obrnem, ,so pričele prihajati v gostih Skupinah naše gameljske tovarišice in me z družino vred usmerile proti Spodnjem Dobenem na obširno dvorišče g. Ručigaja. Zapomnil sem s.i le to, da bi jo ena izmed njih kmalu pošteno skupila z gorjačo od nekega posestnika na Zg. Dobenem, ker si je predrznila pobrati tik ob ceisti jabolko, ki je padlo z drevesa. Toda ostale tovarišice .so se zanjo krepko postavile v bran, tako da se je^ namerjena roka, ki je držala gorjačo, kar povesila. Dekleta so mi raztolmačile, da jo v tem kraju taka navada. Ko pridemo na določeno mesto, so se dekleta i.n tudi nekateri tovariši kair vsipali skupaj od vseli strani, ta.ko od spodaj navzgor iz kamniške strani, od zgoraj doli pa iz gameljske strani. Celo iz daljnega Sostrega jih je bi.lo veliko. Posedli simo okrog miz, po tra- vi i.n vsepovsod. Tovarišice so se seznanjale med seboj, se spoznavale, sklepale nova prijateljstva. Le mimogrede smo se dotaknili razmer v posameznih tovarnah in perečih delavskih vprašanj. Z veseljem so pripovedovale tovarišice iz kamniške okolice, kako jo bilo dopoldne v Kamniku, kjer so so zbrale, da povedo svoje mnenje o draginji. Le prehitro je minilo teh par uric, ki so bile namenjene za skmp.no razvedrilo, zato smo morali kar pohiteti z razpoložljivim časom. Oglasila se je še harmonika in kitara iin prišla je četrta ura, kot bi nam kdo premaknil kazalce na uri. Zbrali smo so hitro na gričku poleg gostilne, da Si še napravimo trajen spomin na ta izlet. Tistiv ki nismo imeli koles, smo so morali kar posloviti od družbe in nameriti korak v dolino proti trzinski postaji. Tovariši Saverne, Toman iin Šti-bilj, ki so se udeležili izleta, da pozdravijo korajžne in ponosne tovarišice v ime.nu načelstva JSZ, so se lahko še .malo dal j zadržali v njih družbi. Toda mrak, Iki je okrog .petih do šestili kar trdovratno legal na zemljo, je tudi nje prepodil. Ta izlet, ki je bil predvsem namenjen tovarišicam, članicam JSZ, bo ostal nam vsem dolgo v lepem spominu. Saj v današnjih časih ni lepšega dogodka, kakor da so zberemo skupaj bodisi na izletu ali na taboru člani organizacije, ki nas druži v skupno, nepremagljivo armado borcev za vsakdanji kruli, za pravico in za .načela v družbi, katera edino morejo osrečiti današnjega človeka. V taki družbi ni nobenih zahrbtnih namenov, špekulacij, ne netovariških ges.t, ki bi delala slabo kri. Zato so taki izleti potrebni ne le iz zdravstvenih razlogov, ki so gotovo tudi važna postavka, prav v talki meri pa tudi iz tovariških iin delavskih razlogov, saj se na ta način goji skupnost, katere je prav gotovo vsakdo vesel. Morda se bodo v prihodnjem letu razmere v toliko spremenile, da bomo lahko šli zopet s svojimi prapori na plan, na tabore, ki bodo živ odraz .naše skupnosti in moči delavskega krščanskega socialističnega gibanja, katerega tudi do sedaj ni zlomila nobena sila sedanjih kapitalističnih časov. Slovenski krščanski socialist je ponosen na svoja načela, ponosen sam nase in na svojo skupnost. In gibanje, ki ima v svojih vrstah take člane in značaje, bo tudi takrat, ko bodo sedanji oblaki prepodeni, prav .gotovo pomenilo veliko in tudi rodilo svoje sadove v korist slovenskega delovnega ljudstva. S. Žumer. 41 — St iž — i$e O tajnostih brennerskega sestanka so največ ugibali vsi svetovni čilšopisi pretekli teden. Nemški i.n italijanski Itaiti so namigovali .na to, da so. vsem sestankom na Bronnerju, ki sta jih doslej imela Hitler in Mussolini, na* Sledovala hitra in odlločna dejanja. Tako je po prvem sestamku Nemčija napravila napad na Norveško, Belgijo in Nizozemsko ter Francijo. Sledil je it udi vstop Italije v vojno. Italijanski list »Stampa« je zapisal, da se Ibo-do tudi to pot dogodki razvijali hitro, c el lo bliskovito, kot ostale dosedanje akcije sili osišča. »Med tvegano prihodnostjo in odrešilno previdnostjo imajo sedaj Američani izbirati«, jo zapisal po Sestanku Hitlerja in Mussolinija znani italijanski časnikar Virginio Gajda. Amerika je n« ustanovitev, odnosno potrditev trozveze odgovorila s tem, da vodi hitra pogajanja 'z Anglijo in Avstralijo o skupnem vojaškem nastopu v prvi v roti proti Japonski. Gospodarsko vojno proti Japonski pa je kar takoj začela. Nič ni opaziti, da bi Amerika kakor koli oklevala, da čim prej stopi v vojno. Doslej so dogodki vedno iznenadili Anglijo, pišejo italijanski listi iin pravijo, da ilx> it« tudi v kratkem znova. Čeprav Anglija pravi, da so razgovori imeli rešiti predvsem vojaške naloge, pravijo ti listi, se vendar Anglija ne zaveda, kakšna bliskovita presenečenja bodo nastopila. Prav tako pa pišejo ameriški listi, da je neka visoka fašistična osebnost izjavila, da bo v kratkem izvršen nov (načrt bliskovitega napada proti Angliji in njenemu imperiju. Kje bo začetek, niso povedali. Pač pa so rimski listi zapisali: Kar koli naj se -zgodi, zgodilo se bo hitro. Po vsem tim bližnja 'prihodnost kmalu ne bo več tajnost nekaterih diplomatov. Veliko zborovanje Železne garde iz vse Romunije se je vršilo v nedeljo. Iz govorov predsednika vlade generalu Antonesca in voditelja gardistov Horija Sime izhaja, da je sedanja vlada popolnoma prevzela politiko romunskih narodnih socialistov. General Antonescu je pozval k sodelovanju vse Romune, »ki so pripravljeni, da. žrtvujejo za romunsko skupnost«. Istočasno so romunski listi objavili, da bodo v najkrajšem času izdani ukrepi proti it istim Romunom, ki se nočejo sprijazniti s sedanjim režimom v državi. Ti ukrepi da bodo zadeli tiste Romune, ki bi hoteli v Londonu pod pokroviteljstvom Churchilla sestaviti neko vtlado proti sedanji vladi v Bukarešti. Baje je Titulescu že pozvan, da stopi v tako vlado. O tem so pisali že italijanski listi. Vesti o preureditvi romunske vojske so bile že nekajkrat objavljene. Vodstvo preurejanju sedanje romunske vojiske vodijo, nemški višji častniki, ki so že dalje časa mude v Romuniji. Tom vestem o preurojevanju romunske vojaške sile posvečajo veliko važnost nasprotniki sedanjega romunskega režima. Nemški listi so poročali, da je več nemških vojaških enot odšlo v Romunijo, da nadzirajo, da se v redu opravlja preseljevanje Nemcev iz Besarabije v rajh. Kasineje so bila poročila soglasna o tem, da nemška vojska zaseda Romunijo z večjimi enotami. Silni letalski napadi z obeh strani so bili tudi v preteklem tednu nespremenjeni. Razdejanja, ki jih povzročajo, so gotovo silna. Nobeden od nasprotnikov še ne more trditi, da je dobil premoč v zraku ali da je že gospodar zračnega prostora nad nasprotnikovim ozemljem. Seveda pomeni to za branilce že velik uspeh. O izgubah, ki jih ima eden ali drugi in ki bodo vedno bolj odločilno za potek vojne, pa ini točnih podatkov, kar je povsem razumljivo. V Sredozemlju ni bilo važnih bojev, tembolj pa se vsiljuje vprašanje, kaj bo prinesla najbližja bodočnost novega v Sredozemlju ali ob njegovih obalah. »Spet rovarijo proti javnemu redu tisti, ki so povzročili poraz«. pravi francosko službeno poročilo. Obenem poročajo, da so spet aretirali nekaj francoskih bivših ministrov ter voditelja delavskih strokovnih organizacij Jouhauxa. Francoski vlada je zadnji čas odredila zdo ostre ukrepe proti raznim opozicionalnim skupinam, »ki niso ali nočejo razumeti današnjega stanja in ki odkrito ali podtalno z besedo im dejanjem žele prikriti dejstva, zaradi katerih je morala Francija tako • t rpetLc Za odstop iz vlade je zaprosil Chnm-berlain prejšnji teden. Obenem z nje- govim odstopom so se izvršile še druge važne spremembe v angleškeni mi-niistrskent svetu. Ministri iiz vrst delavsko stranko i.n strokovnih organizacij sO dobili važna mesta. Nekateri so si že z dosedanjim polletnim delom v vladi pridobili veliko priznanje Za uspehe. Delavski ministri imajo predvsem resore, ki urejajo produkcijo, prehrano in promet. V vojnem svetu vlade, kjer je skupaj 7 ministrov, ima angleško delavstvo tri zastopnike. Španija ne vstopi v vojno in v tro-zvezno vojaško pogodbo, tako so objavila uradna poročila po desetdnevnih konferencah, ki jih jo imol zunanji minister generala Franca v Rimu in v Berlinu. Pač pa bo Španija kot doslej podpirala politiko osišča. Španija se menda od zadnje državljanske vojno, še ni toliko opomogla, da.bi' jo. Ulegel * general Franco spraviti jv. jaovo *y<>jno. Rusija mora biti vedno pripravljena, je izjavil komisar za vojsko v svojem nagovoru, ki ga je intPl na novo imenovani' častnike, ki so dovršili častniško -šolo. Londonski listi pišejo, da je Rusija v stalnem oboroževanju, čeravno ni z .nobene strani trenutne nevarnosti za napad: Vso jesen se že nadaljujejo na raznih delili ruskih meja veliki manevri, ki imajo zelo velik obseg. Po severni Italiji nadzoruje vojsko predsednik ‘vlade Mussolini. Spremljajo ga višji genoralšitabni častniki. Prav tako je na nadzorovalnem potovanju po severni Italiji prestolonaslednik Umbento, ki je glavni komandant severne italijanske armade ter vrhovni inšpektor celokupne italijanske pehote. fj)fr£el£ka zatza Obveščamo vse članico in dekleta, da so jo pričelo redno društveno življenje v naših prostorih v Domu služkinj v Križevniški ulici 2. Nemški tečaj za začetnice so je pričel v to.rek 1. oktobra in so vrši sedaj vsak torek. Prijavijo se lahko v ta tečaj še začetnice. Nadaljevalni tečaj lanskih začetnic se bo vršil ob nedeljah popoldne. O pričetku bomo priglašen,ko pravočasno obvestili. Tudi strokovni tečaj, ki je za služkinje ne-obhodmo potreben, so bo vršil vsak četrtek od 8.45 do 9.45 in bo trajal največ dva meseca. Prvo predavanje bo v četrtek 17. oktobra 1940. Dekleta, pridite v obilnem številu, da se st rokov,no izobrazite, kar je potrebno za vse članice! . Obenem obveščamo vsa dekleta, tla bo vsako nedeljo preskrbljeno služkinjam v »Domu služkinj« kakšno razvedrilo, bodisi igra, sfcioptično preda^ vanje ali kaj podobnega. V nedeljo 20. oktobra 1940 bo majhna igrica. Pričetek bo ob 5 popoldne. Vabimo članice in dekleta, da si poiščejo v prostem času ob nedeljah v našem domu poštenega razvedrilu med sivojimi sta-no vsiki m i to v a r išicam i. Tombola v Kranju 20. oktobra ob 2. uri popoldne 200 ks riža. 2000 kg krompirja, sod olja, zaboj masti, mila, sladkorja, drva, več koles itd. TABLICE: v predprodaji po 5 din, na dan tombole po 6 din Seja strokovne zveze oblačilnega delavstva Ožji odbor Strokovne zveze oblačilnega delavstva je imel 29. septembra v Domžalah sejo, na kateri se je pre-motrival položaj oblačilnega delavstva. Seje so so udeležili poleg zastopnikov iz Domžal tudi zastopniki iiz Škofje Loke za tovarno »Sešir« in iz Kranja za tovarno »Standard«. Tov. Vidergar jo poročal o stanju delavstva v tovarni »Universalle«. Omenjal je, da je podjetje zvišalo delavske mezde za 20%. Potrebno pa je, da se delavstvo vnaprej pripravi za bolj odločno borbo. Tov. Kedrič iz Kranja je poročal o borbah, ki jih vodi delavstvo v tovarni usnja »Standard«. V svojem poročilu jo omenjal zadnjo stavko, katero je delavstvo z uspehom dokončalo. Vendar s tem borba šo ni končana, iker skuša vodstvo podjetja vsako organizacijo v podjetju onemogočiti. Pristavil jo še, da je delavstvo borbeno in odločno iin da bo borbo vzdržalo. Nadalje je poročal tov. predsednik Ko,nič Franc o delovanju delavstva v tovarni Ne zadržuj članarine! Obračunaj jo reidoo Vsak mesec! V tcili čaSiJi težko piacaš večji ^zaostanek. Zatb je najbolje', da‘ redno vsak mesec izročiš svoj prispevek svojemu pomožnemu blagajniku. Tako prihraniš sebi neprijetnosti izterjevanja, funkcionarjem . skupin pit omogočiš red, ki ga od njili centrala za^-hteva. yžapi&ki. »Sešir« v Škofji Loki. Obenem je omenjal tudi potrebo, da se delo v Strokovni zvezi oblačilnega delavstva po-sipeši na tak način, da bo imelo delavstvo v svoji zvezi kar najboljšo oporo. Izpopolnili so tudi širši odbor, v katerega so določili še Starbeka Franca in Durjavo Marijo >od skupine v Domžalah. Določili so tudi, da se bo prihodnja seja vršila v Tržiču. S tem se je delo Strokovne zveze oblatil,nega delavstva poživelo. Na soji so posamezni zastopnik delavstva izmenjali svojo misli, ki naj bodo kot vodilo za nadaljnje delo. ........................................... Vsak član J SZ nuj skrbi, da se bo članstvo vedno bolj množilo. Le močna organizacija bo v prihodnosti lahko uspešno pomagala delavstvu. Naj nosi vsak svoje stroške! Za pokojnim tajnikom banovinske JRZ g. Tomazinom je prevzel tajništvo g. R. Smersu, uradnik OUZJD. Kdor ve, kako zelo zaposli mesto strankarskega tajnika vsako osebo, ki opravlja to nalogo, se mora čuditi, (kako je mogel prevzeti to mesto uradnik OUZD, ki ima že talko vse polno odbor,ni,škili mest. Vemo, da je na OUZD polno dela. Ali naj plačuje delavska bolniška blagajna politične tajnike? SLS jo včasih tajnika vedno sama plačevala. Ker strokovne organizacije same plačujejo tajnike, naj velja isto tudi za stranke. To smo prisiljeni zapisati, ker se nam pogosto pritožujejo delavci, da g. Smersuja ni mogoče dobiti v uradii v zavarovalnih zadevah. Pribijamo: Delo strankarskega tajnika i.n uradnika delavskega zavarovanja je nezdružljivo. Beigrajski Jugoras je pretekle dni obiskala skupina delavcev z Jesenic, članov ZZD. Z njimi je šla tudi godba Prosvetnega društva z Jesenic, kti je imela na Terazijaih promenadni koncert. V zagrebškem »Jutam jem listu« čdtanno, da so ti potniki imeli v brzem vlaku med Ljubljano in Zagrebom neljub dogodek, ki najbrže ne dela časti Slovencem. Utihnil je. Pred znano zagrebško sejo vlade ob priliki obletnico sporazuma se je v »Slovencu« izelo raz-pisaval g. dr. Ciril Žebot in razlagal razno sis.te.mo korporativizmov. Najbrže to vprašanje ni več talko aktualno, 'ker je gospod doktor po tej seji popolnoma utihnil. Prav gotovo ima tudi -to pisanje in sedanji molk svojo posebno oznako. Nam se zdi, da je gospod Ciril prehitro pokazal svojo karte, ker jih jo moral tako naglo zopet skriti. Maše zadružništvo Splošna posojilnica Kozarje-Vrhovci ima 15. oktobra svoj dveletni jubilej. Delavci in nameščenci so ustanovili to kreditno zadrugo v ljubljanskem predmestju čisto na svojo pobudo iz samih stvarnih potreb med okoliškim delovnim ljudstvom. Da je temu res tako, naj navedemo samo v nekaj številkah poslovanje v prvih dveh letih obsto ja. V zelo težk i h denarnih razmerah, kakršne pač imamo, je Splošna posojilnica do dane® podelila 45 kratkoročnih posojil. Posojila so dobili razni sloji, predvsem pa seveda delavci in nameščenci. Ta posojila so so obrestovala le po 6%. Ce so bila dana posojila v tolik eni številu, potem so brez dvoma bile tudi vloge v zadostni višini na Ta/jpo la,go. Vloge so se redno in brez omejitve izplačevale. Kljub temni, da se še najdejo posamezniki v ožji okolici, ki jim ne ugaja napredek Splošne posojilnice in ,skuša jo odbijati zadružnike, imamo vendar 55 zavednih udov. Tilstim, ki iščejo pri naši posojilnici poceni kredit, povemo to: Naj tudi oni skrbijo v svoji okolici, uda bodo vloge prihajale šo v večjem številu, in tako bomo mogli rešiti visako prošnjo, ki bo prišla in bo odbor ugotovil, da je posojilo varno. Tisti pa, ki ste posojilo že prejeli, glejte, da ga boste tudi točno vračali. Denar, ki ga posodimo, ni naš, ampalk po večini delavski. (Delavska GLASILO ________________ _________ KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsak Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava jo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 2*2-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po cenika. — Telefon štev. 4048. Številka poSt. čekovuegra računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse loto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. List urejajo in zanj odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Sročko 7.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyršova o. 17 (Maki Bleje«) r*wi