REDNISTVO ŽABJE je V Ljubljani, Frančiškanska ollca St; 8 .ukarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke bo od la do It opoldne in od 15. do 8. noroldne vsak dan razen nedelj ln iraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne I : sprejemajo i j }’" NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom zA Avstro-Odrsko ir. Ropfio K Žl'60, polletna K 10-80, Četrtletna | 5-40. mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26*40; ztt ; ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen hedelje ln praznikor > .* .* ob pol 11. dopoldne. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 8, 11., uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zveC Inserati: enostopna petitvrstioa 30 vin., pogojen prostor, poslani :« in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. 1 Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —■ Reklamacije lista so poštnine proste. ■ » « Stev. 704. V Ljubljani, v četrtek dne 9. oktobra 1913 Leto III. V nedeljo dne 12. oktobra ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma velik ljudski shod Dnevni red: Kranjski deželni zbor. Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Vabimo na protest vse, ki obsojajo ravnanje v deželi in v deželnem zboru Kranjskem. Beseda državnih uslužbencev. Dunaj, 8, oktobra. Nekai se je zgodilo, kar mora navadnega »vstrijskega državljana, živečega po stari šegi javendan. popolnoma zmesti in mu vsiliti vpra-anje. če se ni obrnil svet. Ces. kr. državni oradniki in uslužbenci so se naveličali tlačan-ttva in suženjske ponižnosti. Duh upornega pro-eletariata. ki je že davno združil delavce v mo-Kočno armado, je prevzel tudi uniformirane lačane. Izkoriščani služabniki države so nehali »eračiti, pa zahtevajo svoje pravice tako. ka-;or jih navadno zahtevajo organizirani delavci, ;i se zanašajo na svojo moč. brez katere je vsaka pravica le lepa iluzija. Katarinina dvorana v Dreherjevem parku velja, če odštejemo rotundo v Fratru, ki ne prl-laja v poštev za take namene, za največji zaprti prostor na Dunaju. Snoči je bite ta dvorana veliko premajhna za shod državnih urad-Dikov in uslužbencev. Dasi je bila z galerijami vred natlačena do zadnjega kotička, je ostalo je dobrih pettisoč ljudi v parku, in poleg zborovanja v dvorani so morali improvizirati še pet shodov pod milim nebom. Udeležbo cenijo iplošno na petnajsttisoč oseb. In še več bi Jih bilo prišlo, če ne bi bila mnogih zadržala služba. Tako so n. pr. tudi policijski uradniki izrekli »vojo solidarnost s shodom, katerega se niso mogli udeležiti, ker so morali »varovati red in Dir«. Toda število zborovalcev ni bilo najvaž-moment tega shoda. Veliko pomembnejši te duh, ki ga Je preveval. Človeku se Je zdelo, Žte pritpi n* shod socialnih demokratov, ki go pustili vse obzrre na glupe konvencionalnosti n, sabo pa napovedujejo neizprosen bol krivi-v zavesti, da »ih premagalo, če bodo dovolj močni. Tu ni bilo več prošnje za milost. ne pohlevnega moledovanja, temveč krepka beseda, ki terja pravico in kliče na boj. In ta beseda* Je našla glasen, navdušen odmev, ker je trfia le izraz misli, kljuvajoče v tisočerih Toda kar se zdi povprečnemu Avstrijancu, ki pozna uradnika le kot pisarniški stroj in pa kot reprezentativno figuro, tako čudno, da se prijema za glavo, ie zelo razumljiva prikazen. Uradniki in uslužbenci avstrijske države bi morali biti avtomati, če bi ostali Izza vseh izku-lenl zadnjih let mirni in potrpežljivi. Hudo je bilo, kar je počela Bienerthova vlada; razburljive so bile Oautschove besede o uradništvu; kar pa uganja režim grofa Stlirgkha in sedanja parlamentarna večina z uradniki in uslužbenci, bi lehko razdražilo kamen. Službena pragmatika je imela urediti razmere državnih tlačanov in jim zagotoviti človeka dostojno življenje. Vlada pa se ie trudila z naporom vsega svojega uma. da bi bila spravila v pragmatiko čim večjo odvisnost osobja In omejila njegove državljanske pravice. Našla ie poslušno večino, ki se Je dala pregovoriti, da Je obrezala uradnikom in uslužbencem politično jvobodo ki Jo garantirajo državni vrhovni zakoni. Za to koncesijo so obljubili, da bo pragmatika^ novim letom 1913 uveljavljena. Toda ob novem letu le prišla namesto pragmatike nova obljuba, da bo zakon o Veliki noči sankcioniran. Minila je tudi Velika noč. in uradniki so dobili tolažbo, da bo zaradi njih parlament zboroval meseca' julija. Tudi od te obljube niso dobili nič pozitivnega, zato pa le bilo napovedano zasedanje meseca septembra. Potem so pravili. da se snide državni zbor začetkom oktobra, potem v prvi polovici oktobra, naposled je iz tega postala druga polovica oktobra. Z vsem tem pa še na prav nič zagotovljeno, da bo zadeva pragmatike sedaj rešena. Krrvda za to zav lačen je pa ne zadene le vlade, ampak tudi večino parlamenta, ki se Je vrgla grofu Stlirgkhu pod noge in brez pomi-selka izdala interese državnih uslužbencev. V času volilnega gibanja so imeli vsi gospodje zanje polne koše obljub. Kajti glasovi tako številnega stanu tehtajo. Z zgovornostjo reklam-skega kričača so meščanski kandidatje dopovedovali uradnikom, da se ne bi vjemalo z njihovim dostojanstvom, če bi glasovali za socialne demokrate, ki zastopajo navadne delavce. Uradnik vendar ne sme pozabiti, da le kaj boljšega. Njegove interese bodo že zastopali gospodje. ki so mu bližji. Uradniške zahteve so pri njih dobro shranjene. Le naznanijo naj svoje želje, pa bodo izpolnjene. Tako le bilo na volilnih shodih. V zbornici poslancev je bilo vse drugače. Ko so bili mandati v žepu, so obljube izgubile ceno. Nemški nacionalci n. pr. so vlagali celo predloge za uradnike; ali ko je grof Stllrgkh odkimal, so gospodje zadavili svoje lastne predloge. Po vseh teh dokazih izdajstva je neizogibno, da so se uradniki in uslužbenci naveličali. In snočnji resnično impozantni shod Je izrekel sodbo. Bilo je značilno, da so zborovalci z burnimi aplavzi pozdravljali socialno demokratične poslance, medtem ko člani državnozborske večine skoraj niso mogli priti do besede. Dunajski uradniki ln uslužbenci so prazno zasledovali dogodke v parlamentu, in sedaj vedo. na koga se morejo zanašati. Razumeli so. da je bil predlog sodruga dr. Diamanda edini, po katerem bi bili lehko prišla do svojih pravic, razumeli so, da so socialni demokratje vedno tako glasovali, kakor so govorili, razumeli so pa tudi. da so jih vladne stranke brezvestno vodile za nos. Predsednik shoda Grabscheid Je imel prav, ko je dejal, da bo zborovanje sodna obravnava. Obtožena je bila in obsojena Je Stlirgkhova vlada, obsojeni so pa tudi njeni mameluki, člani klavrne večine, ki niso imeli toliko poguma, da bi bili štiriindvajset ur vztrajali na svojih sklepih. Poročevalec Schmid je na shodu delal: »Pred šestdesetimi leti je socialni filozof Karl Marx našel osvobodilne besede za stradajoče razrede: Proletarci vseh dežel, združite se!« In te besede so izzvale tak orkan navdušenega odobravanja, kakršen morda še nikoli ni vihral po tej dvorani. »Izgubiti nimate ničesar razun svojih verig, pridobiti pa imate sveti« Tako resnične so te besede za uradništvo. kakor za »navadne« delavce. Vladi in njenim strankam pa se je zahvaliti, da razumejo danes to tudi državni tlačani. Uradništvo je zdaj organizirana masa. in to je najboljša garancija, da ga ne bo več mogoče voditi za nos kakor doslej.« Poslanec sodrug Olfickel Jim Je na shodu dejal: »Ničesar nimate, kakor svojo moč. Današnji shod ne bodi konec, temveč začetek boja. Močnih vas ne napravijo rozete in čepice in trakovi, ne dekret, pogodba, provizorij Jn de-finitivum. ampak zaupanje v lastno moč. Ozrite se, koliko vas je. in koliko Jih Je še zunaj. Kadar zberete vse svoje sile, se lehko smejete svojim nasprotnikom in pragmatiki, ki hoče omejiti vaše pravice. Pravo ni to. kar Je sklenjeno; pravo je moč!« V organizacijo konsumentov! Mednarodni zbor zadrugarjev v Glasgowu na škotskem so obiskali zadrugarji vsega »veta. Po zboru pa so se razletele ekspedicije v podjetja, ki so jih ustanovila in ki jih vodijo konsumna društva in njih centrali: Velenakupna 'družba angleška in škotska. Domov prišedši — pa naj bodo to Francozi. Italijani, Nemci ali Čehi — pišejo vsi z velikim veseljem in zanosom o delu konsumnih društev Velike Britanije. »Posnemajmo »h! Tudi ml za njimi!« To Je klic. ki se glasi povsod. Na predavanjih in sho-'dih konsumentov slikajo udeležniki zbora1 z živimi barvami, kaj vse so videli v najbolj indu-strialnl deželi Angležev in Škotov. Navdušeno pozivaj zborovalce na zadružno delo. Od Slovencev se ni letos nihče udeležil mednarodnega kongresa zadrugarjev. Smo pač majhni Jn malenkostni. Vendar že to. kar čitamo *— nam daje pogum ln voljo! Tudi mi sami pri sebi mislimo: »posnemajmo Angleže, posnemajmo zadružno delo drugod!« Organizacija konsumentov le v vseh ozirJh važna institucija. Konsument skupila zaklade, ki mu naj stoje v poznejših boilh na strani. Življenje je bol. In bojevati se Je mogoče z uspehom le tedaj, kadar si svest. da se imaš bojevati s čim — da ne kloneš duha! Delavski konsumenti so objekt izkoriščanja. kamorkoli se ozro. Kapitalistični trustt, ringi, karteli itd. se kar kosajo, kako bi kar največ izmolzli iz konsumentov. Samoobramba je nujno potrebna! Organizacije konsumentov. konsumna društva imajo pripraviti pot. Najpoprej organizirati konsum — za njim organizirana produkcija. Angleži so razumeli to parolo in zato njihovi uspehi, katere občudujeta Evropa in Amerika. Konsumenti — zlasti delavski konsumenti na Slovenskem — v vrste bojujočih! Vsi v organizacijo konsumentov. V Ljubljani in okolici, na Gorenjskem — vsi pristopite kot člani »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«; — v Idriji in okolici v Občno konsumno društvo v Idriji, v Zagorju, v Trbovljah, v Hrastniku v tamošnia delavska konsumna društva, v Nabrežini v Nabrežinske del. zadruge, v Trstu in po Primorju v Tržaške delavske zadruge. Na delo! Ako se nahajate v kraju, kjer še ni organizacije konsumentov. obrnite se na »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico«, ki Vam pojde s svetom in dejanjem prav rado na pomoč! Sploh naj se začne v oziru organizatorič-nem po naših krajih živahnejše življenje! Proč s pomiselki in ozkosrčnostjo! Mož in žena — delavec in delavka — skledo, marveč roke mogočne stavbe v prid se ozirati na zlobnosti sebičnih posameznikovi ali pa na vpitje kramarjev in branjevcev —4 složno in marljivo skladajmo kamen na kamen| V organizacijo konsumentov — vsaik in vsi! Ta klic naj odmeva po Slovenskem. Nika« ne zaostajati za tovariši po širnem svetu! Bo* dimo in stremimo biti enakovredni tudi na p<£ Mu organizacije konsumentov. Anseele. ustanovitelj velike zadruge »Voor-uit« v Gentu, je delal: »Zadruge naj bodo cerkv^ proletariata.« Veliko zlate resnice je v tel trditvi. Naprej — na delo— da bo res tako! A. K. Dnevne beležke. — Kranjski deželni zbor ima danes ob 10. dopoldne sejo. — O splošni ln enaki volilni pravici je dejal dr. Lampe v deželnem zboru, da že pride, kadar bo Čas. ker se ne more noben napredek zadržati. S to modrostjo bi bil mogočni Lampe lahko ostal doma, zakaj za njegovo mnenje, če pride splošna in enaka volilna pravica kdal do zmage ali ne, ga nihče ni vprašal. Da se napredek ne da zadržati, ve svet tudi brez Lampeto-vega izvedeniškega mnenja; saj mora dandanašnji še njegova cerkev priznavati, da se suče zemlja okrog solnca, čeprav Je bil tak nauk nekoč pregrešen. Ali Lampe ni bil interpeliran zaradi tega. ampak vložen Je bil predlog, da naj deželni odbor Izdela zakonski načrt za splošno m enako volilno pravico s proporčnim sistemom in naj ga predloži deželnemu zboru. Od večine se ni zahtevalo priznanja, da napredek zmaguje, ampak predlo« je hotel, da naj večina pospeši napredek. Ta zahteva ni bila opravičena Je zaradi tega, ker Je enakost v politiki edina pravica, ampak še posebno zaradi tega. ker so se klerikalci včasi postavlljali kot prvoboritelji te pravice. Sedaj nima Lampe za splošno hi enako volilno pravico nobene druge besede, kakor da že pride, kadar bo čas. To pomeni, da bo morala splošna ln enaka volilna prvica zmagati proti Lampetu in njegovim tovarišem. Že to opravičuje organizacijo najenergičnejšega boja proti klerikalni stranki. Delavsko ljudstvo namreč ne more čakati, dokler ne »pride čas«. Delavstvo hoče bati enakopravno v tej deželi, v kateri dela, trpi m nosi težka bremena. In če ne more Wti enakopravno z Lampetovo podporo, postane enakopravno proti njemu. Delavstvo se ie naveličalo od zunaj gledati deželni zbor. kamor niti galerijskih vstopnic na dobi, ker velja tudi tukaj protekcija. Sedež in glas zahteva v zbornici, v kateri se kuje njegova usoda; »n ker ga noče po milosti, zahteva pravico, s katero si ga pribori. Delavci nočejo biti deželani zadnjega razreda, ki ne morejo dobiti niti enega svojega zastopnika v deželnem zboru, medtem ko Jih ima par tucatov veleposestnikov kar deset. Lampetova beseda Je najojdločnejši poziv delavstvu, naj prične energičen boj za splošno in enako volilno pravico, to se pravi: Boj proti klerikalni stranki. — Kadar zmaika klerikalcem argumentov, kar se pogostoma zgodi, tedaj si izkušajo pomagati na ta način, da smešijo nasprotnika. Ali to sredstvo je posebno klavrno tedaj, kadar se spravijo »tehniki« & la Lamipe nad strokovnjake, pa se hočejo norčevati o rečeh, o katerih razumejo toliko kolikor zajec na boben. Po klerikalnih naukih bo kmalu Lampe edini tehnik v deželi, zakaj doslej se ni oglasil še prav noben neodvisen strokovnjak, ki bi odobraval njegove teorije in njegovo prakso. Ker pa je seveda edino to pametno in pravilno, kar pripoveduje univerzalni ženij v kuti, so vsi slovenski in drugi inženirji, ki so kaj govorili o deželnih hidroelek-tričnih naprav, sami šušmarji, v najboljšem slučaji brezpomembni diiletantje, tako da ostane Lampe kot edini sposoben strokovnjak v deželi. Učenjaku deželnega odbora bo seveda lehko priti do takega računa, zakaj on vidi povsod le Stebija in šukljeta. če sta ta dva uničena, ostane on sam. Ali Lampe, ki se je že često motil, se moti tudi sedaj. Preden dobi on od ljudi, ki res kaj razumejo toliko priznanja kolikor ga imata Stebi in Suklje, bo Završnica že suha. In če Je^ mogoče o tem ali onem detalju Stebijevih in Šukljetovih izvajanj v strokovnih krogih različno mnenje, je sodba o Lampetovi hidroelektrični modrosti povsod enaka: Da namreč ni vredna piškavega oreha. Sicer pa bomo še povedali, s kakšnimi terorističnimi sredstvi izkušajo klerikalci preprečiti sodelovanje tehnikov v časopisju, in to bo najboljši dokaz, da imajo največji strah pred besedo strokovnjakov. — Gospod dr. Šušteršič nima časa, da bi se zatopil v material glede Pavšlerjeve, tožbe proti deželi, zato Je prosil pri sodišču še štiri tedne^ odloga, potem bo pripravlljen in oborožen. Ludno je res to odlašanje. Ko je vendar že nadtehnik Lampe povedal v deželnem zboru, da nhna g. Pavšler ničesar tir jati od dežele. Ta trditev Lampetova Je bila skoraj gotovo zopet jz one kategorije Lampetovih »obračunov«, ki so na lončenh nogah, čemu odlašanje? Zakaj ne »obračunalo« gospodje deželni kristjani z »aeroplansko hitrostjo« z g. Pavšlerjem, če že vnaprej vedo, da bo g. Pavšler poražen? Tak sodni dan pred sodiščem bi Imel vse drugačen učinek kakor sodni dnevi v »Slovencu«. — Tudi dr. Krek ni imel kot proračunski referent ne ene besede za splošno in enako vo^ lilno pravico. Ko je imel o Ganglovem predlog« Izreči svoje mnenje, je bil v največji zadregi, pa Je le skomizgaval in se namrdoval. To je najzgovornejše znamenje, kako se je mož izpre-menil. Bilo je eleta 1905., ko je imelo tobačna delavstvo v nekdanjem Katoliškem domu shodi Govoril Je tudi dr. Krek. Obširno je opisaval vse boje — socialnih demokratov za splošno iti enako volilno pravico in potem pozival delavce na odločilno borbo. Nekaj pozneje Je govoril yi arena Narodnega doma. Ogreval se ie za ženska volilno pravico. Sedaj še za enako pravico mo5-klh nima besede. Nekdanji Krek ne bi bil taka molčal, če bi mu bil ves njegov klub tiščaj usta. Sedanji Krek je vtaknil demokratična prepričanje v žep Jn posluša, kako piskajo njegovi komandanti da se ne bi zmotil v plesu. Tam kjer ni treba dejanja, pride Kreku še beseda o »zadnjem proletarcu« izza zob; kadar pa bi bilo treba priznanje proletariatu dokazati a idtočnim činom, stisne sedanji Krek rep mea noge in zleze vase, pa se strese, ko opazi, kaka Izgleda zdaj v njegovi duši. Bil je mož, pa jo umrl; na njegovem mestu Je ostal navada« klerikalec. — AvstrMsko-ogrsko prebivalstvo Po spolu. Po zadnjem ljudskem štetju leta 1910. Je bilo na Avstrijskem 14,034.022 oseb moškega spola iti 14,537.912 oseb ženskega spola; na 1000 pride 1036 žensk. Na Ogrskem je bilo 10,; oseb moškega in 10,541.154 oseb žensk spola; na 1000 moških pride 1019 žensk. V Bos in Hercegovini Je bilo 994.852 oseb moškega in 903.192 oseb ženskega spola; na tisoč moških pride torej 908 žensk. V vsej državi Je bil« 25,374.207 oseb moškega spola in 25,982.258 oseb ženskega spola. Na tisoč moških pride to* rej 1024 žensk. — Avstrijskih kulturnih škandalov ni nfk-dar konec. Če služijo visoke šole drugod najvišK izobrazbi, jih ima Avstrija zato. da se z njimi vsaj nekTat na leto temeljito blamira. Letos jo na vrsti dunajska umetniška akademija. Glasen viti haritekt Oton Wagner je tam opustil poučevanje. in imenovati je bilo treba naslednika-Akademija je predlagala ministrstvu Slovenca Plečnika, ki je zdaj v Pragi m naglašala, da ie ta Wagnerjev učenec edini usposoblljeni kandidat za to mesto. Ali ministrstvo še ni imela časa, da bi zasedklo to stolico. Zaradi Wag-nerja so prihajali mladi umetniki iz daljnih de» žela na dunajsko akademijo; če pridejo zdaj, najdejo zaklenjena vrata. Pravijo pa. da imeno* vanje doslej ni izostalo zaradi tega, ker ni časa pri učnem ministrstvu, ampak da Plečnik ni všeč — klerikalnim črnuhom, in g. Hussarek smatra voljo klerikalcev za važnejšo od umetniških zahtev. Kultura resnično cvete v klerikalni Avstriji! Radovedni smo. kako bo g. Hussarek v parlamentu pojasnil ta škandal. — Lurškl čudeži. Meseca septembra le odpotovalo enajst italijanskih zdravnikov v LurdL kjer so hoteli študirati ondOtne »čudeže«, s ka>-terimi delajo lurški »očetje« imenitnejše kupčije kakor z igro na borzi. V Časopisih sporočala zdaj omenjeni zdravniki sledeče: »Italijanski zdravniki, ki so bili dne 24.. 25. in 26. septembra v »Bureau des Constatations« sprejeti od dr. Boissarieja. niso konstatirali nobene čudežne' ozdravitve, čeprav Je bilo število bolnikov, ki so prosili za zdravje, zelo veliko. Po poizvedovanju so se prepričali, da Je odstotek pretveznih čudežev manjši od števila pažnje vrednih irf nepredvidenih ozdravitev, ki jih vsak zdravniki lahko konštatira v svoji lastni praksi. Zaraditega se Jim ni zdelo potrebno, da bi preiskavah posamezne slučaje.« V nekem dodatku pravijo, da Je tudi po nazorih dr. Boissarieja — zdravnika lurške jame — le štiri ali pet izmed onih, ki mislijo, da so ozdravljeni. res zdravih. — Delavska postavodaja ln zaupni sestanki. Včerajšnji »Slovenec« poroča: »Na zaupnem sestanku krščansko socialnega delavstva dne 6. t. m., ki ie bil sijajno obiskan, ie pcn ročal poslanec Gostinčar o delavski postavo-daji. Zbor je sklenil sledečo resolucijo: Kdor čita a 11 naroča liberalno ali socialno demokra-ško časopisje, se ne more smatrati za poštenega somišljenika slovenske krščansko socialne delavske organizacije.« — Večje neumnosti še nismo brali. Čemu Je treba na zaupnih sestankih poročati o delavski postavodaji? Sicer smo pa prepričani, da Gostinčar, ta cvet avstrijskega parlamenta. nJtl govoril, ni o oostavodaR tanv Več cia jelRJvoril le 6 tem. kar izraža resolucija In o postavodaji, kakršno so mu ukazali generali klerikalne stranke: ne berite liberalnih in socialno demokratičnih listov, da ne izveste resnice! O taki postavodaji le pa treba že poročati na zaupnih sestankih. — Odborova seia »Matice Slovenske« bo danes ob šestih zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Potrditev zadnjega zapisnika. 3. Iz gospodarskega odseka. 4. Poročilo o fondu za Bleiweisov spomenik. 5. Iz zemljevid-nega odseka. 7. Tajnikovo poročilo. 8. Slučajnosti — Dr. Fr. Ilešič. — »Glasbena Matica*« Pouk v petju mladine v šoli »Gl. Matice« se ie pričel. V 6. oddelkih bo dobivalo nad 200 mladih pevcev pouk na tej šoli. Metodika začetnega pouka v petju mladine je težka. Veliko je učiteljev, ki so skušali po raznih šolah, mestih in deželah zboljšati pouk elementarnega petja mladine. Eden najimenitnejših. ki uspešno doseza višio stopnjo glasbene izobrazbe pri elementarnem mladinskem petju, ie profesor petja Maks Battke v Berlinu. Ta ie spisal več metodiških knjig za pouk petja na začetnih in srednjih stopnjah mladine in si po globokem razmišljanju ob veliki praksi izklesal metodo, ki sedal slovi kot najboljša moderna metoda pri pouku elementarnega petja. Maks Battke le ustanovil v Berlinu razne tečaje »seminare za šolsko petje«, predava po raznih mestih v Nemčiji in Avstriji o svoji metodi, ki doseza med raznimi drugimi metodami sedai priznano najboljše uspehe. Med avstrijskimi mesti se ie njegova metoda vpeljala na Dunaju, v Pragi in v Gradcu. Letos je priredil Maks Battke v Oradcu polmesečni tečaj predavani, da Je kandidatom raztolmačil svojo metodo. Državno izprašana učiteljica petja na šoli »GL Matice« v Ljubljani, gospodična Ivanka Hrastova, ki je že lani poučevala na Matični šoli z lepim uspehom petje ljudsko-šolske mladine, se ie udeležila tega tečaja z resno vnemo in veliko gorečnostjo. S to izvrstno učiteljsko močjo vpelje se letos na šole »Gl. Matice« metoda slavnega profesorja M. Battkeia. od katerega ukrepa pričakuje šola še lepših uspehov in tako stopa pouk v šoli »Gl. Matice« vzporedno z modernimi pridobitvami pedagogike. — Društvo jugosovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, je priredila 7. t. m. svoj IV. prijateljski sestanek, ki je bil povoljno obiskan. Iz različnih debat se fe posnelo, kako prepotrebna le organizacija za uradnike denarnih zavodov, žal pa. da se ti uradniki pomena organizacije ne zavedajo tako, kakor bi bilo želeti, kar se le na sestanku splošno poudarjalo. Na sestanku se je pogrešalo zlasti starejših tovarišev, katerih nasveti bi bili v marsikaterem oziru jako potrebni. Tovariši. Ppfrebo organizacij so spoznali že različni drugi višji in nižli stanovi ter zahvaljujejo izboljšanje svojega gmotnega položaja le organizaciji! Bodite uverjeni. da more organizacija koristiti tudi vam. Zato pa tovariši, ki niste še člani našega društva, izpolnite svojo stanovsko dolžnost ter pristopite k društvu, ki vam edino more koristiti. Cim močnejša je organizacija, tetn sigur-nelši so uspehi! — Revlzijjska štaclja proti koleri v VVoro-chd. Da se prepreči razširjatev kolere po delavcih. ki potujejo iz Ogrske, Sedmograške m Bosne preko štacije Kdrosmezb v Galicijo, je c. kr. namestništvo v Lvovu ustanovilo v Wo-rochti (okraj Nadworna) revizijsko štacijo. Slovensko gledališče. Pišejo nam: V poodeljek je ljubljanski občinski svet srečno rešil gledališko krizo. Gotovo ie. da bi bilo za Ljubljano, glavno mesto Kranjske in središče vseh Slovencev, ne le nečastno, nego tudi škodljivo. ako bi bilo ostalo brez gledališča. Brez Civilnega orkestra in brez gledališča bi postala naša Ljubljana v istini »dolga vas«, kjer vladata dolgčas in puščoba. Naši gostje z dežele jn tujci ne bi našli v našem mestu ne umetniškega užitka in ne razvedrila. Za domače igralce jn igralke pa bi pomenjal izpadek sezone pravo katastrofo. Občinskemu svetu se je posrečilo rešiti krizo toli ugodno, da je zajamčen ne le nadaljni razvoj naše igralske umetnosti in slovenske dTame. nego da dobimo tudi vzorno opero in opereto. Od 1.1. m. nadalje bodo angažirani vsi dosedanji slovenski igralci, ki so Še Ostali v Ljubljani ter se njih število spopolnl tako. da bodo omogočene prav dobre dramske predstave. Kraljevsko zemaljsko kazalište v Zagrebu prepusti našemu gledališču gospoda Ig- Za resnico. ». Roman. ^ Spisal Jožef Lalchter. (Dalle.l In naenkrat, ko le tu stala kakor živa pokopana v grobu. Je začula svoje ime: »Bla-ženkaU To k> je vzdramilo. Istočasno je pogledala v zrcalo in istočasno skrivala pismo v žepu svojega predpasnika. Toda nje objokani obraz, te rdeče oči! Tiho kakor dete. skrito v kotičku, je ostala. Pritajila le sapo. misleč, da se tako ne bo izdala. Toda znova se ie oglasil klic. Zdrznila se ie. Nato pa zaklicala s težavo skozi zaprta vrata: »2e grem. mamica!« In urno. spretno se je popravljala sedaj pred zrcalom, z zastorjem brišoč sledi loka. Pa 1edva se fe premaknila od zrcala, jedva se je prestopila proti vratom, so se zatresle noge pod nlo. vse okrog se le zavrtelo in zopet le zapla-kafa. Zbežala Je v kotiček, pritisnila obraz na zid in se zalivala 9 solzami. In tako jo je mati tu našla. Dva dni Blaženka ni vedela, kal nal počne z listom. Obledela je, pod očmi sta se ji pojavila modra kofobarčiča in oči so H neprenehoma Zrla nekam v daljavo, kakor da ne bi hodila po zemlji. A nikomur ni povedala, kaj se le zgodilo. Dva dni ni šla na ulico — vedno premi-pUatoč. kaj naj stori in poglavitno, kako naš od- nacfja Borštnika kot prvega Igralca, režiserja in učitelja domačega igralskega naraščaja. Razen gospoda Borštnika pa nam bo po možnosti pošiljalo na pomoč svoje ženske in moške najboljše igralske moči brez velikih stroškov. S tem Je Ljubljani za sezono 1913/1914 zagotovljena resnična umetniška drama, a upamo, da tudi za bodoče neka! dobrega igralskega pomladka. V artističnem oziru bo upravitelj naše drame, g. režiser Borštnik podrejen intendanci hrvaškega kazališta. v finančnem oziru pa kontroli občinskega sveta, oziroma magistrata. Slovensko dramsko osobie bo prirejalo najmanie po dve dramski predstavi na teden ter gojilo repertoar, ki bo zadovoljeval vse sloje. Občinski svet je za vzdrževanje slovenske drame dovolil subvencijo 10.000 K ter se v isto svrho uporabilo vsi čisti dohodki dramskih predstav. Za glasbo ljubeče občinstvo pa je pridobil občinski svet kralj, zcmalj. kazalište v Zagrebu, ki bo gostovalo na našem odru naimanje dvakrat po dva dni zapored vsak mesec s svojimi najboljšimi solisti, s svojim zborom, s svojim orkestrom, s svojimi kostumi in deloma tudi s svojimi dekoracijami. Da je zagrebška opera na velikomestni umetniški višini ter da ima soliste in solistke, ki so resnično veliki umetniki, je znano tudi Ljubljančanom. Ta vzgledni umetniški ansambl pod vodstvom opernega ravnatelja in skladatelja gospoda Srečka Albinija in mojstra Nikole Fallerja nam priredi tekom Šestih mesecev najmanj 24 vz9rnih opernih in operetnih predstav ter uprizori najmanj 12 različnih oper in operet, novitet in repriz. Gostovanje celokupne zagrebške opere in operete bo torei za vso Ljubljano umetniški dogodek prve vrste, ki bo nudil najčistejši in najvišji umetniški užitek vsem ljubljanskim slojem brez razlike narodnosti. Seveda bodo stroški za ta go-stovanla vsega zagrebškega opernega osobja (nad 70 ljudi) veliki: zato pa se bo morala vstopnina k tem predstavam povišati za 30 % dosedanje običajne vstopnine ter mora vrhtega prispevati še mestna občina s subvencijo, ki se bo izplačevala zagrebški intendanci mesečno z« nazaj. Ta subvencija bo znašala za najmani 24 opernih in operetnih predstav skupal 21.000 K, ter ne zadenejo občine niti za dramo niti za opero in opereto prav nobeni drugi stroški. Ves aranžma le torel zelo ugaden in tudi cenejši, kakor bi mogel biti. ako bi se (bržčas sploh brezuspešno!) poizkušalo v sedanji, že prepozni dobi z lastnim novim osobjetn in z lastnim novim orkestrom. Razumljivo ie. da je bil v občinskem svetu predlog poročevalca gledališke komisije pri slovenskih občinskih svetovalcih vseh treh slovenskih strank sprejet soglasno in z navdušenjem. Znano nam je Pa tudi, da se pošteni in za umetnost vneti nemški odlični krogi odkrito vesele gostovanja zagrebške opere! Nadejamo se. da se uredi uprava slovenske drame že v kratkem ter da se izvrši prvo gostovanje zagrebškega opernega ansambla že sredi tega meseca. — Orožnik proti orožniku. Iz St. Petra na Krasu poročajo: V pondeljck ie orožniški straž-mojster Šter smrtnonevarno ranil s sabljo orož-nika Ciligoja. Ciligoi je imel službo in orožniški stražmojster ga je dobil v gostilni. Pozval ga je, nai takoj zapusti gostilno. Začela sta se prepirati in v teku prepira sta potegnila sablje. Ciligoja so prepeljali takoj v ljubljansko garnizijsko bolnišnico, ker je smrtnonevarno ranjen. — Dvajsetkraten morilec. Skoraj neverjetno je. kar poročajo čikaški listi o Harry Spencerju. ki ga je aretirala policija pred nekai dnevi, ker je umoril učiteljico plesa Vexroatovo. Po 14urnem zaslišavanju ie priznal morilec hladnokrvno, da ie izvršil 18 roparskih umorov in 2 policijska umora. Poročen ie bil štirikrat in umoril je vse štiri žene. Ko je te umore priznal, je dejal: »Danes sem pretruden. da bi se vsega domislil. Spati moram. Kadar bom spočit, bom morda še kai povedal.« — Namesto v gimnazijo v zapor. Minoli petek je detektiv v tukajšnji zastavljalnici prijel mladega fanta, ki je hotel zastaviti kolo. Fant le najprej povedal napačno ime m rekel, da je kolo njegova last. Kasneic je pa priznal, da je kolo ukradel z dvorišča II. državne gimnazije. Piše se Franc Bevc in je doma iz Zei pri Kozjem. Dne 18. septembra je bil prišel v Ljubljano, da bi vstopil v gimnazijo, a ie pri vzprejemni iz-kušnli propadel. Nato se je pod pretvezo, da je dijak VI. gimnazijskega razreda, nastanil prt neki ženi na St. Peterski cesti. Gospodinja ie pa kmalu izvedela, da ni dijak in ga ie žapodila s govori na Ivanovo pismo. Uredila je svoje misli. če pa le segla po peresu, io le premagovala bolest in misli so se razpršile. In da bi šla k Otilki? Zaupalo se ji? 2e dalje časa si nista bili taki prijateljici, kakor nekdaj. I to ie minilo. In potem sploh: iti tja v hišo — sedaj? Pa le Pisala. Ni ji kazalo nič druzega. Cele štiri dni je pisala, prekinfajoč. popravljajoč, negotova, ali se izraža prav. t. I. tako. da si ne bi še več škodovala pri Ivanu. Prosila ga je. izbijala mu je vse take misli, kakor le znala najbolje. Potem je odposlala list z bijočim srcem, v neskončnem strahu, češ. kakšen bo odgovor. In kal. če ga ne bo? , Pa kmalu je dobila novo pismo. A bilo ie še groznejše nego prejšnje. Ivan je Pisal, kako ga le njeno pismo najbolje prepričalo, da ona pravzaprav ne ve. kal ie ljubezen. »Blaženka, Vi da ste ljubila mene ali da me ljubite? I udi to le samo iluzija! Vidite, oba sva se varala vzajemno. Tak razdor, če le tu ljubezen — tista ljubezen, katera razburja kri. katera prešinja celo telo. se ne odpravlja samo s pismom s prošnjami in pojasnili, da bi to moglo biti tako in da tako ni za sedaj. In pa z listom, poslanim čez celi teden! Nikdar! Ko bi Vi vedeta, kaj je resnična ljubezen, bi bila v istem hipu. ko ste prejela mole pismo, zapustila hišo brez premi-selka. od svole krvi. od tiste naravne, krepke — delal bi, živalske ljubezni gnana priletela k nam, vdrla v mok> sobo. morda plakala. klečala pred menoj na kolenih, alf pa hropla in zvala me. skratka storila bi vse kaj druzega nego to. kar st® storila. Samo preberite kakšno trage- sfahbvanja. Od tedaj se je brez posla potikal okrog in končno izvršil tatvino kolesa. Kolo je bilo last nekega petošolca. — Nevarna vlomilca. Policija Je na sledu jako nevarnima vlomilcema. Vlomilca potujeta neprestano okolo in nista v enem kraju 24 ur. Skoro gotovo sta ta dva vlomilca vlomila tudi v posojilnico v Semiču. V »zalogi« sta bila tudi pečata kamniškega okr. glavarstva in okrajnega komisarja Ketteja. S tema pečatoma sta gotovo izvršila nekaj sleparij. V »zalogi« so tudi razne razglednice, parfim. dva žametasta prta. vezen mizni prt. ovranice itd. Vlomilcev še niso prijeli, ker sta vlomilca še pravočasno odšla na na-dalino pot. Ti vlomilci so v zvezi tudi z ljubljanskimi zločini, vsaj po njihovih delih sodijo tako. To sta dva zelo nevarna hudodelca in sicer dobro znana Ivan Pavlič iz Vodic in Leopold Jereb, ki se je svoj čas zadrževal na Glincah. Oba sta presedela kljub svoji mladosti že večletno ječo in Ju prištevajo med najboll nevarne domače vlomilce. Pavlič je šele nedavno presedel petletno ječo. Kakor znano, je bila pred leti ž njim soobtožena tudi njegova mati, češ, da ukradene reči prodaja, a je bila takrat oproščena. Oba sta pred porotniki jako predrzno nastopala. . „ , —Članom in članicam »Splošne mladinske zveze« v Idriji in prijateljem organizacije, ki bi radi sodelovali pri vinski trgatvi naznanjamo, da naj pridejo zanesljivo nocoj ob pol 9. zvečer v društvene prostore, zraven pisarne konsum-nega društva. — Obsojen požigalec. 381etni France Fri-škovec iz Mengša, obče znan nasilnež, je letos v aprilu zažgal v domači vasi Jožefu Žnidaršiču šupo, vsled česar je bilo temu vse, po tudi-poslopja sosedov Janeza Burnika, Ane Robida, deloma pa tudi hiša Martina Harle po požaru uničeno. Friškovec je bij toliko predrzen, da se je hvalil, da zna ogenj na ta način zanetiti, da začne šele čez več ur goreti, tako da ga ne morejo zalotiti v bližini pogorišča, zato se mu sploh ne more ničesar dokazati. Požar pri Žnidaršiču je že naprej napovedal, lastna mati m brat nista marala več prenašati njegovih zločinov, zato sta ga ovadila orožnikom, da je on povzročitelj tega požara, ki je napravil 10.000 K šikode. Ko je Friškovec sedel dne 25. avgusta t. I. pred porotniki na zatožni klopi, se je tem še premalo. dokazovalno dozdevalo, da bi bili njegovo krivdo potrdili, nakar ga je moralo sodišče od zatožbe zažiga oprostiti. Ni čuda, če mu je vsled tega še bolj greben zra-stel. Dne 8. t. m. je sedel Friškovec v Cundrovi gostilni v Mengšu. Napeljal in zasukal je pogovor na zadnji požar, in omenil oba pogorelca Burnika in Žnidaršiča, češ, da imata vsled požara, zaradi katerega je on stal pred porotniki, a bil oproščen, vendarle vsak po 500 gld. dobička, nakar je še pristavil: »Pa se bo še posvetilo« ter pri tem zamahnil z roko v smeri proti luči. V tem trenotku pa vstopi orožnik, ki je čul te grožnje, ter ga aretiral. Obdolženec trdi, da je te besede izustil le v šali. kar pa vse zaslišane priče zanikajo. Sodišče je Frišitovca spoznalo za krivega hudodelstva javne sile po nevarnem pretenju in ga obsodilo na 4 leta težke ječe. — Samomor iz strahu pred vojaško službo. Z Javornika poročajo: 231etni tovarniški delavec na Javorniku na Gorenjskem, Janez Media, bi bil moral te dni k triletnemu vojaškemu službovanju. Iz strahu pred kasarno se je v ponedeljek zvečer ustrelil na cesti. — Umrli so v Ljubljani: Stanislav Hudnik, sin delavca. 4 mesece. — Katarina Kokotec, žena posestnika in gostilničarja. 73 let. Llaž Miklavčič, občinski ubožec. 31 let. — Avousta Kortschak, vdova zdravnika. 56 let. — Tatvina V noči od torka na sredo je bilo v zaprtem tržnem prostoru tobačne tovarne na Tržaški cesti branjevki Mariji Marjetičevi ukradenega 30 kilogramov sirovega kostanja, vrednega 10 K. Tat se je splazil na prostor čez ograjo. — Tud! na Češkem Imajo »kmečki strah«. Večkrat smo že poročali o štajerskem »kmečkem strahu«, o katerem so domnevali, da le lev. tiger, leopard itd1, in ki se le naposled razkril kot podivjan pes. Sedaj poroča »Češke Slovo*, da straši neka zver ob češki meji po Češkem lesu in po gozdovih okolo Taborja ter silno vznemirja kmete. Pretečeni teden le prišla zverina celo v obfižje Prage. V soboto zjutraj je streljal na zver gozdni paznik v bližini vasi Li-buša in jo tudi zadel. AH ranjena zver je imela ušla iz Kludskyjeve menažerije. — Kinematograf »Ideal«. »Njegova komorna! strežnica« zbuja mnogo smeha in splošno ugaja, ker Je glavna snov te velefine veseloigre ta. kako da se mora žena oblačiti, da svojega lahkoživega moža trajno nase naveže. Res delikatno: danes zadnjič! Jutri »Živi mrtvec« po drami Leva Tolstega. Velika senzacija. V torek »Protea«. detektivska komedija prve vrsto.1 V Film „Zivi mrtvec" po znamenitem romanu Leva Tolstega, se bode predvajal 4 dni, t. j. v petek 10., soboto 11, v' nedeljo 12,, in v pondeljck 13. oktobra v Kino-»Ideal-. Predstave vsaki dan od 4, 726, 7, V»9j v nedeljo ob 7*11 dop. in ob 3. pop. Cene zvišane za 10 vin. vsem prostorom, izvzemi* II prostor. Štajersko. — Hrastnik. V nedeljo 12. t. m. bo ob 3. po* popoldne društven shod rudarjev. Dnevni red: Zvišanje običajne mezde. Poroča 'sodrug Sitter. Rudarji, udeležite se tega važnega shoda. Dol ž* nost ie. da vsak agitira od moža do moža. V nedeljo vsi na shod! Goriško. — Rekurz gorlškega mestnega sveta zavr-njen. Upravno sodišče le zavrnilo rekurz tfori-škega mestnega sveta glede odvzetja volilnih agend po tržaškem namestništvu. — Delavsko Izobraževalno društvo v Solkanu priredi v soboto 11. oktobra v dvorani gospoda Alojza Mozetiča javno predavanje. Pr®* dava sodrug dr. Tuma o uspehih socializmi Začetek točno ob pol 9. zvečer. Vstopnina 10 v- — Delavsko Izobraževalno društvo v Solkanu bo imelo v soboto 18. oktobra v dvorani gosp. Alojza Mozetiča svoj redni občni zb°r-Dnevni red le: a) Pozdrav predsednika, b) PO' ročrlo odbora, c) volitev novega odbora, d) ra*-prava. Začetek ob pol devetih zvečer. Cenjen« društvenike prosimo, da pridelo točno ob naznačeni uri. Trst. — Ljudskf oder. V petek ob pol 9. zvečer redna odborova seja. — Okrajna organizacija za n. pol. (M sklicuje za sredo 15. t. m. Jako važno zaup°° zborovanje vseh na novo imenovanih zaupnik'0' za .II okraj. Zaupniki, ki so prejeli vabilo na sestanek. se morajo izkazati pri vratih z dotičwll‘ vabilom Zborovanje se vrši v stranskih prostorih gostilne International via Boccacio ob P®1 9. zvečer. Prosi se točne udeležbe. Odbor. .. ..~ Nemila usoda. Na svetu imamo mnogo ljudi, katerim ie bilo ob rojstvu sojeo da bodo v svojem življenju igrali vlogo klavrnih juna- St SVd impotence- Tudi pri nas imamo take 1 udi Pravzaprav, zlasti pri nas Slovencih. Ako bi se stvar tikala junakov samih. w bilo kmalu vse v redu. Pri nas Slovencih fe P* že tako. da imajo tudi bedaki lepo števflo ptV-stašev, m v njih imenu uganjajo harlekinade. zaradi katerih trpe tudi nedolžni. Gospodje. W vcdijo centralo jugoslovanskih zizibambul. so popolnoma izgubili pamet. In ni ga ne princa n« namestnika ki bi jim jo mogel preskrbeti vsal iz druge roke. V Ajdovščini so imeli vodje zfcl-banibul shod delavcev ondotne predilnice. Na shodu so povedali, da so vložili na ravnateljstvo predilnice spomenico, v kateri so bile P° vrsti napisane zahteve delavcev 7 a tn bi jim £’?JČ° d bila tak nestvor, da je ravnateljstvo ni vze^ zf resTno io ie baje pribilo na vhod v prsnico. To je bil ves odgovor, ki so ga dobili delavci na svoje zahteve. Med drugim se i« v spomenici zahtevalo, naj ravnateljjstvo odstop iz službe nekih sto regnikolov. Težko le verjeti. ™ Jp r.atraH \odite,h z,zibambulske organizacije to spomenico za resno. Ako so zahtevali za delavce gotove poboljške. tedaj te bila dolžnost onih ki so delavce pri teh zahtevah vodilL da spravijo v vrste delavcev solidarnost. Solidarnost delavcev bi bila naredila pri ravnateljstvu drugačen vtisk. S tem pa. da "0 zahtevali odslovitev 100 regnikolov iz službe, so pokazaM f«vVHaS-lHtVU^re-di,,nice- da nis° solidarni d- lavci med seboj m da se sme ravnateljstvo dijo. kakšno ljubezensko dramo, ali kakšen roman, kjer se rešuje problem ljubezni. AH pa poglejte samo tiste vsakdanje lokalne notice v časopisih — tam se prepričate, kaj se dela iz ljubezni. Taka ljubezen se ne da primerjati z nobenim pismom, kakršno ste Vi napisala. Niti ne veste, kako sem sedaj miren! Seveda sem si mislil, da ni prave ljubezni niti v Vas. vendar sem se malo bal. pošiljaje svoje prvo pismo. In sedal sem miren — tako miren!« In Blaženka le hodila zopet, kakor podse-l-ana. kakor izgubljena za svet. »Morala bi tedaj brez premiselka zapustiti dom — bežati K njemu, poklekniti predenj, plakati? Ali kaj naj bi počela?« Skrivala se je in na samem jokala. Pisati se ni drznila več. Čez nekaj dni se ie napravila in šla okrog anatomiškega zavoda, na-dejajoč se. da dobi ondi Ivana. Toda ho ie nekega dne (baš je deževalo in ona Je bila pod dežnikom videti vsa potrta) zapazila Ivana da se bliža zavodu, jo je naenkrat prevze strah in sram. in preden se le za kal odločila, je sko-čila v vežo nasprotne hiše in se skrila za vrata — in ni se upala ozreti, stala je dolgo, dolgo, dokler ni bik) po Ivanu niti sledu več. Ta Je v zavodu še seciral truplo, ko je ona nesmelo in osramočeno zopet stopila na ulico. X. Vendar sta se pa še sešla prav na konci klmovca. Otilka Je s hčerjo neke odlične vmo-grajske rodbine, katera je bila gospelJ vzor. odhajala izpopolnjevat svojo izobrazoo v Draždane in pred odhodom posetila Blaženko. ln tak° st* sp videla. Ivan je bil hvaležen. I on bi se bil rad se-ri / nJ°' vendar mu ni dala misel miru. ali s« Blaženka še spominja alj ne. ali je že vse izbrisano. kar ie bilo — in potem kakšno mnenje ? a P^vzaprav ustvarila sedaj. Zdelo se mu le. da bi bilo prav. Če bi ji marsikaj še natančneje pojasnil, skratka govoril z njo, kakor govore pametni, mirni ljudje. pdmeril tudi svoje vedenje. Njegove oči so sicer pomežiknile, stresel se 1« instinktivno, ko je zapazil Blaženko vstopajočo, a precej se ie zavedel in ji šel veselo naproti, podal h roko. smehljaje se. kakor bi se nič ne bik) zgodilo, ali kakor bi bilo to. kar se je zgodilo. tako naravno in brez pomena, da se le bilo mogoče 1 smehljati in se obnašati baš tako. kakor se je vedel on. V tem se Je kazal gotovega, pametnega Človeka in Ivan Je bil ponosen saffl nase. češ da tako zna. Blaženka pa ni vedela, kam nal pogleda. Vedno je bila zmešana. I ko je govorila z Otilkoi, se ji Je zatikal govor. Če le pogledala naravnost le naglo povesila oči. pa 1 taki kratki pogledi so izdajali, kaj se godi v notranjosti. V njih so se tresli otožni, žalostni, plakajoči vzdihi. Ivan bi bil tu lahko razumel, da Blaženka kleči pred njim na kolenih, da sklepa roke. Pod očmi je Imela globoke, višnjevkaste prožice ta oči same so bile žalostne in ugasle. (Dalje prih.) rešitev socialnega zavarovanja, zlasti pa zavarovanje za starost in obnemoglost. 2. Reformo koalicijskega zakona, ki naj zajamči delavstvu popolno svobodo združevanja. Delavske knjižice naj se odpravijo. 3. Maksimalni deseturni delovnik za obrtne obrate, maksimalni osemurni delovnik za neprekinjene obrate, rudnike in za železničarje v prometni službi. 4. Šestintrideset-urni nedeljski počitek. 5. Prepoved nočnega dela za ženske in otroke, ter ureditev nočnega dela za moške delavce. 6. Zakonite določbe za varstvo zdravja In življenja v obratih, ki so škodljivi zdravju, zdravstvene določbe za obrate v obrti živil, odškodnino za delavce, ki si nakopljejo obrtno bolezen; najhitrejšo izvedbo zakona za pekovsko varstvo. 7. Prepoved dela za žene štiri tedne pred In šest tednov po porodu, v katerem času se ima plačsvati bolniščina v višini rednega zaslužka. 8. Pomno-žltev obrtnih nadzornikov, vpeljavo vajenških, poljedelskih in gozdarskih nadzornikov ter nadzornic. 9. Reformo obrtnih sodišč. 10. Razširjenje zavarovanja za slučaj nezgod na vse delavce. 11. Odpravo bratovskih skladnic. 12. Nastavlljanje prosto izvoljenih rudniških nadzornikov. 13. Nastavi jenje od uslužbencev izvoljenih nadzornikov na železnicah. 14. Reformo zakona za trgovske uslužbence. 15. Zakone za varstvo domačih delavcev. 16. Ureditev po-selskega reda za vso državo. 17. Kodifikacijo vsega delavskega prava. 18. Izvedbo od socialistov vloženega zakona proti brezposelnosti. — Debata o tej točki bo jutri. Vsled balkanske vojske sem prisiljen 100.000 kom. imit srebr. In z izvistnim ankcr-rem- kolesjem n« kamnih tekoča, ki so bili na* menjeni za Turčijo, za smešno ceno 1 ko* HpKkflnl mad 3 K, 2 komada 5 K 80 v, 5 komadov 14 K, 10 komadov 27 K prodajati. Naj bi nikdo te ugodne prilike ne zamudil, da sl nabavi to izvrstno v resnici na pol podarjeno uro. Naročit* takoj, ker bodo vkratkem prodane. 3 letno pismeno jamstvo Razpošilja se po povzotju pri eksportnl tvrdki ur S. LUSTIG, Nen Sandez 617 Konsumno društvo rudarjev —■ v Hrastniku ......... registrovana zadruga z omejenim Jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga' vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek,1 nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bi« zeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle". Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potreb* ščine nabavljajo v svojem lastnem podjetja. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron, Načelstvo. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. TM Si ZENSKI LIST glasilo socialis ličnega ženstva Urednica: Alojzija Štebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. JS6_ m m Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure ki jih ima v zalogi založba ,3Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: Etbln Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin. S. M a c h a r: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. 11. del Cena 2 K. ^veanim P. Mih a 1 ek: Iz nižin življenja. Cena 1 K M. Gorki j: Mati. Cena 4 K E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan Dr. Drag. Lončar: Politično življenje Slovencev. D r. D r a g. Lončar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. Cena 1 K. Znanstveni spisi: ° ril.8 " P ^1 j * *e 1J: Prešernov spomenik. Cena 80 vin. D r;.,tv 8 ? P1} j8 t«1J i Drama Prešernovega življenja. Cen« 40 vin. e A b d i t u s: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: —‘— Vojna In socialna demokracija. Cena 80 vin. — •— Program socialne dtmokradje v Avstriji. Cena 6 vin. —•— Vun * enako volilno pravico. Cen« 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar In slovensko liudstvo. Cen« 8 vin. L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v —Razprava Vil rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin Oto Bauer: Narodni ali razredni bol Cena 6 vin. ‘ —Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc poslancev. Cena 40 vin. Knjižica časopisa »Naprej*. Ant. Kristan: Socializem.I.zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin. Ant Kristan: Socialna demokracija ln kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Ant. Kristan: Zakaj smo socialistif Cena 14 vin. K-Marx ln Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin. L Vahrmand: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl K a u t s k y: Kdo uničnjc pidmjanje r salem. Cena 30 via Karl Kau tsky: Kapitalistični razred. Cen* 80 vin. Karl Kautsky: Proletarijat Cena 30 v. Kar Kautskjr: Razredni boj. Cena40 v. Karl Kau t s k y: Država bodočnosti. Cena 50 vin. Etbln Kristan: Nevarni socializem. Cena 80 vin. Etbln Kristan: Strahovi. Cena 80 vin. Anton Kristan: O konsnmnih društvih. Cena 20 vin. B. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 80 vin. Koledarji! Zapat koledar sa leto 1018, Cena 1 K DrvUnski koledar za leto 1918. Ot>a 1 K. Zadnrfni koledar sa leto 1018. Cena 10 vin. iewVsui£jE k kMkl 191il WI1‘ Naši Zapiski Dob« m p« I K ko«pl«tni: 1001» 1909, 101* 1011, lOlft, Rtniki m Mo 1MIA* 101*1* mana po M kron. “LMr Založbo fZarje* v IJubljani