OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 6, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 110
NOV GROB
Frances miklavcic
Včeraj zjutraj je preminila po dolgi bolezni poznana Mrs. Frances Miklavčič (Miklaneie), rojena Dular, v starosti 48 let. Stanovala je na 671 E. 222 St., Euclid, Ohio. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ in društva Carniola Hive št. 493 TM.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sina Alberta, vnuka, pet sestra: Mrs. Mary Credence, Mrs. Rose Stuzen, Mrs. Angela Okicki, Mrs. Sophie Matulis in Miss Dorothy Dular, ter štiri brate: Frank, Alojz, Joe in John. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Vida ob 10:30 uri in nato iia pokopališče Calvary.
Zadušnica
V sredo zjutraj ob 8.45 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin druge oblptnice smrti Frank Suhadolnik.
V zadnje slovo
članice društva "Waterloo Grove" št. 110 WC so prošene, da se zberejo nocoj ob osmih v želetovem pogrebnem, zavodi;
458 E. 152 St., da izkažejo Zadnjo čast umrli članici Mrs. Gertrude Kunčič.
Pogreb
Pogreb pokojne Gertrude kunčič se vrši v sredo zjutraj
8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
MacArthur ukazal japonski vladi, naj začne preganjati vodilne japonske komunsite
TOKIO, 6. junija—Ameriški vojaški guverner Japonske, gen. MacArthur je danes ukazal japonski vladi, naj izobči iz javnega življenja 24 članov Centralnega komiteja japonske Komunistične stranke. Med temi člani je sedem njih, ki so ljudski poslanci.
Angleški kralj Stane dosti denarja
London, 5. junija—Angleški davkoplačevalci morajo plačati ^a vzdrževanje velikega števila Osebja, ki skrbi za kralja Jurija Kralj ima vkupno 264 podočnikov, med njimi 43 zdravni-l^ov, ki skrbijo za njegovo zdrav-J® in 43 kaplanov. Dalje ima ^alj 13 tajnikov, enega blagaj-^'ka, enega računovodjo in 14 pisarjev, ki vpisujejo in vodijo ^jige o njegovih dohodkih.
Pričakuje se, da bo na ukaz gen. McArthurja vlada predložila zakon, na osnovi katerega se bo prepovedalo delovanje stranki in začelo splošno preganjanje vseh japonskih komunistov.
V svojem pismu ministrskemu predsedniku Šigaru Jošidi je MacArthur rekel, da so vodilni komunisti kršili zakon in red v upanju, da bodo pripravili pot za "nasilno strmoglavljenje vlade."
Komunisti so na nedeljskih volitvah za 132 sedežev poslanskih svetnikov dobili tri sedeže, toda v parlamentu imajo 53 poslancev. Na volitvah preteklo nedeljo je zmagala vladna stranka liberalcev, ki je dobila 49 sedežev. Volitve so bile viharne, ker je policija skušala razbiti volilne shode komunistov, ki so se ogorčeno zoperstavljali. Volilni shodi komunistov so bili prepovedani.
Ukaz gen. MacArthurja pomeni, da bodo izvoljeni komunistični poslanci izobčeni iz parlamenta. Za enkrat bodo izgubili sedem sedežev, toda če bo stranka prepovedana, bo vlada verjetno zaprla vseh 53 poslancev.
Ukazu ameriškega vojaškega guvernerja, ki so ga oči vidno pričakovali, so se japonski komunisti zoperstavili s pozivom na splošno protestno stavko.
Gen. MacArthur je že nedavno namignil, da bi se moralo prepovedati delovanje komunistični stranki, ko je izjavil, da se mora omejiti nekatere demokratične svobodščine, da se deželo zaščiti pred komunisti.
Ulični napadalec ^obil strogo kazen
Sodnik Common Pleas sodni-^ Clevelandu, Joseph H. Sil-je včeraj obsodil na eno do let zapora 22 let starega eana Roya Kinga, ki je začet-^om meseca maja prisilil neko / let staro mater v svoj avto in I® surovo pretepel, ko se mu ni ®tela podati. Aretiran je bil že ^^slednji dan 11. maja, ker si je jj^padena žena zapomnila števil-° iijegove avtne licence.
^odnik Gilbert je Kingu ob f'^'iliki obsodbe rekel, da ga ob-na strogo kazen, ker zaradi ^kšnih "hoodlumov" žene niso Varne na ulici.
Medtem pa sta se včeraj pri-j^tila dva nova ulična napada.
®ki neznani moški je skušal ^Pasti neko šest let staro de-^<^0 na Woodhill Roadu, toda ®klica mu je zbežala. Na W. 35 , Pajd bila napadena neka 36 stara žena, ki je napadalca Snala z vpitjem na pomoč.
papeža vznemirja brezposelnost
RIM, 3. junija. — Papež Pij XII. je danes predstavnikom Mednarodnega kongresa socialnih ved rekel, da je nezaposlenost eden od dejstev, ki ustvarja največjo skrb v današnjem svetovnem položaju. Pristavil je, da bi se moralo brzdati naraščajočo nezaposlenost, ker dfi je to sredstvo, potom katerega se lahko prepreči, da se mrzla vojna ne bi spremenila v dejansko vojno.
zahteva za preiskavo marshallovega plana
ŽENEVA, Švica, 3. junija.-Sovjetski delegat je danes na seji Ekonomske komisije ZN zahteval, da se izvrši preiskavo o škodljivih učinkih ameriškega Marshallovega plana. Delegat je izjavil, da ogromen ameriški izvoz v okviru Marshallovega plana prizadeva ekonomski položaj dežel zapadne Evrope.
prejema pošto čeprav je davno mrtev
CLINTON, N. Y., 5. junija— Na naslov profesorja Christiana Petersa še vedno prihaja pošta, čeprav je umrl že leta 1890. Hamilton College, ki ga je nekoč vodil prof. Peters, je zadnji teden dobil neko znanstveno revijo iz Pompejev, Italija, naslovljeno na davno umrlega profesorja, ki bi danes, če bi živel, bil star 130 let.
Kratke vesti
prisostvoval iskanju lastnega trupla
MIDDLETOWN, O., 5. junija —Harold Heath je danes mirno stal v skupini ljudi, ki so prodajali zijala pred neko hišo. Reševalci pa so medtem z vso naglico odstranjevali ruševine iz kleti njegove lastne hiše.
Heath se je končno prerinil bližje in ponovno vprašal, kaj se je prav za prav zgodilo. Poleg njega je stala njegova žena, ki je na ves glas ihtela. Žena se je obrnila in ko ga je zagledala, je padla v nezavest.
Izkazalo se je, da so reševalci iskali Haroldovo "truplo." Njegova žena je namreč bila čvrsto prepričana, da se je Harold nahajal v kleti, ko se je notranjost nove hiše sesula v klet.
velikonočna karta dospela po 26 letih
Clevelandčan dr. John J. Coan jc včeraj na veliko presenečenje prejel velikonočno karto s čestitkami, ki je bila oddana na pošto pred 16-timi leti. Poštni uradniki so izjavili, da je karta padla za mizo v poštnem uradu, kjer je bila izgubljena, dokler jo zadnji teden niso našli delavci, ki so mizo odstranili. Velikonočna karta je bila poslana dr. Coanu 15. aprila leta 1924.
sodnija prepovedala segregacijo v vlakih
WASHINGTON, 5. junija — Najvišja sodnija je danes prepovedala ločitev zamorcev od belopoltcev v jedilnih vagonih železniških družb. V odloku sodni je je rečeno, da ločitev zamorcev predstavlja kršitev Interstate Commerce zakona, na osnovi katerega so prepovedani "neupravičeni predsodki" napram kateri koli osebi, ki potuje v vlakih.
indijska stranka spremenila ime
BOMBAY, Indija, 3. junija— Indijska komunistična stranka, ki je nastopala pod imenom Kmečka in delavska stranka, je danes spremenila ime v Marksi-stična-leninistična stranka. V naznanilu stranke je rečeno, da je sprememba imena sledila po nasvetu Kominforme.
ciangkajškove ladje streljajo na angleže
HONG KONG, 5. junija—Dve nacionalistični ladji sta danes streljali na angleško ladjo, ki je skušala prodreti blokado celin ske Kitajske. Čiangkajšekovi nacionalisti so pri napadu ubili šest potnikov, nadaljnih šest pa težko ranili.
letalo s 65 potnikov se je izgubilo
MIAMI, Fla., 5. junija—Danes je na Atlantiku izginilo potniško letalo s 64 potnikov, večinimo delavcev iz San Juana in Puerto Rico. Veruje se, da je letalo padlo v ocean in se potopilo skupaj s potniki in člani posadke.
Rogge pravi, da je ponosen na zveze z Jugoslavijo
LONDON, 3. junija — Bivši ameriški justični podtajnik O. John Rogge je danes po sestanku Izvršnega odbora Svetovnega kongresa partizanov miru izjavil, da je ponosen na svoje zveze z Jugoslavijo in da veruje v način njene izgradnje.
Rogge je bil povabljen naj govori na shodu, ki je bil prirejen po sestanku Izvršnega odbora. Toda ko je priznal, da je registriran lobist za Jugoslavijo, je njegov govor bil črtan.
Prvi je Roggea napadel znani zamorski bariton Robeson, ki je tudi član Izvršnega odbora. Robeson je trpko napadel Rogge-ovo resolucija, kije priporočala, da se Jugoslavijo sprejme v Svetovni mirovni kongres. Resolucija ni bila zavržena, kot je to bilo prvotno poročano, ampak je Izvršni odbor sklenil, da jo bo predložil na polnem zasedanju mirovnega kongresa, ki se bo sestal v Parizu koncem poletja.
Ko je zagovarjal Jugoslavijo, je Rogge rekel:
"Mirovno gibanje ali pa skupina, ki deluje za mir, se ne sme povezati z zunanjo politiko katere koli države. Mislim posebno na Zedinjene države in Sovjetsko zvezo. Ne ameriški kapitalizem in ne ruski komunizem se ne sme vsiljevati nobeni deželi."
Program oboroževanja zunanjih dežel ne bo končan do konca leta 1951, je izjavil državni tajnik Dean Acheson
Produkcija avtov znaša 3,000,000
DETROIT, 5 .junija—V tekočem letu je bilo v ameriški avtni industriji izdelanih 3^00,000 avtov, kar je za 500,000 avtov več kot pa v istem razdobju preteklega leta.
Pričakuje se, da bo tedenska produkcija že v tekočem tednu zvišana na 180,000 avtov. Preteklega tedna je vsled praznika kinčanja grobov bilo izdelanih le 134,641 vozil.
Mesečna produkcija je dosegla rekordno število v mesecu niaju, ko je bilo vkupno izdelanih 697,000 avtov. Verjetno pa je, da bo že v mesecu juniju ta številka zvišana na 750,000 avtov in trokov.
bogati skopuh skrival drobiž
EAGLE RIVER, Wis., 4. junija—Danes je bilo razkrito, da je neki bogati trgovec v pokoju zakopal v svoji kleti okrog $40,-000 v kovanem denarju, kej ni zaupal bankovcem.
Trgovec, neki R. C. Benneth, je umrl pred enim mesecem. V svoji oporoki je ženi povedal, kje se nahaja del njegovega bogastva. Ko so začeli v kleti kopati, so našli 60 škatelj polnih kovanega denarja po 5 in 10 centov. Denar je bil v dveh tro-kih odpeljan v First National banko, kjer ga še vedno štejejo.

Kratke vesti
jugoslavija odpoklica. la ambasadorja v poljski
LONDON, 2. junija. — Jugoslovanska časnikarska agencija Tanjug je danes naznanila, da je Jugoslavija odpoklicala svojega ambasadorja v Poljski, ker ga je poljsk^ vlada "žalila in se obnašala diskrimi-natorično napram njemu.^'
V jugoslovanskem naznanilu je rečeno, da bo Jugoslavija še nadalje imela ambasado v Varšavi, toda načeloval ji bo vršilec diplomatičnih poslov, ne pa opolnomočeni ambasador.
Kot je bilo že naznanjeno, je poljska vlada odpoklicala svojega ambasadorja v Jugoslaviji začetkom tekočega tedna.
ameriško orožje na reviji čet v italiji
RIM, 2. junija. — Ameriško orožje je danes bilo prvič raz-kazano Italijanom ob priliki vojaških parad, ki so bile prirejene v zvezi s četrto obletnico italijanske republike.
Nova italijanska armada je razkazala ameriške Sherman tanke, ameriške čelade in angleške uniforme. V zraku so se pojavila tudi ameriška letala P-51, kakor tudi nekaj italijanskih letal za transportacijo.
nacisti odgovarjajo za zločine iz leta 1933
BERLIN, 5. junija—V sovjetskem sektorju Berlina se je danes začela obravnava proti skupini 61 nacistov, ki so leta 1933 sodelovali pri krvavem pokolju v berlinskem distriktu Koepe-nick in pomorili okrog 100 svojih nasprotnikov, mnoge pa trpinčili v nacističnih taboriščih. Od skupine nacistov jih je navzočih le 32, ker uradniki vzhodnega Berlina trdijo, da se ostali nahajajo v zapadni Nemčiji.
medved pojedel tri leta staro deklico
QUEBEC, 5. junija—Na' stotine ljudi se je danes podalo v gozd v bližini Quebeca iskat tri leta staro Nicole Renaud, ki je izginila že v soboto. Policija veruje, da je malo deklico napadel medved in jo pojedel.
židovsko mesto imenovano po trumanu
WASHINGTON, 3. junija — Brooklynski predsednik židovske Zionistične organizacije Ben Browdy je danes naznanil, da nameravajo Židje v Izraelu zgraditi mesto, ki bo imenovano po predsedniku Trumanu. V mestu Truman se bodo najprej začela graditi stanovanja za delavce. Kot je pojasnil Browdy, se nameravajo Židje na ta način oddolžiti Trumanu za vse, kar je storil za židovsko državo Izrael in Žide na splošno.

Kongresnik Eaton meni,
da se "nahajamo v vojni"
Ob priliki Achesonovega pričanja je republikanski kongresnik Eaton izrazil prepričanje, da se oboroževanje zunanjih dežel zahteva vsled dejstva, da "se že nahajamo v vojni."
"Besedičenje o miru je le slepilo," je rekel Eaton.
Toda državni tajnik je poudaril, da je v mnogih ozirih svet postal oboroženo taborišče, ampak je zagotovil, da se vojnih priprav ne podvzema zaradi tega, da se povzroči vojno, pač pa da se ohrani mir.
Medtem pa je predsednik Truman danes podpisal zakon za zunanjo pomoč, na osnovi katerega se bo potrošilo nadaljnih $3,248,-450,000 za dežele zapadne Evrope.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Va^ prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
socialisti zavrgli thomasov program
DETROIT, 3. junija—Social! stična stranka je danes zavrgla priporočila svojega voditelja Normana Thomasa, ki je zago varjal politično infiltracijo v ostale stranke in skupine. Namesto Thomasove resolucije je bila odobrena resolucija, ki pripo roča večjo aktivnost stranke. Thomasova resolucija je po več urah debat bila poražena s 64 proti 42 glasov na konvenciji Socialistične stranke, ki ima okrog 10,000 članov.
pes ustrelil svojega gospodarja
COLUMBUS, 5. junija—William Kerschner se je danes z avtom vračal z ribolova. Na zadnjem sedežu je ležal njegov pes, poleg njega pa puška. Nenadoma je pes skočil na petelina puške, ki se je sprožila. Kerschner je bil zadet v nogo in se je moral podati v bolnišnico.
WASHINGTON, 5. junija—Državni tajnik Dean Acheson je danes na pričanju pred kongresnim odborom za zunanje odnosa je izjavil, da do konca leta 1951 ne bo završena niti polovica programa za oboroževanje zunanjih dežel.
Podobno mnenje je izrazil obramben! tajnik Johnson, ki je rekel, da bo oboroževanje zunanjih dežel zavrženo leta 1953 ali pa leta 1954.
Oba. člana vlade sta na pričanju zagovarjala oboroževanje zunanjih dežel v zvezi z zahtevo predsednika Trumana, da se odobri nadaljnih $1,222,500,000 v okviru programa, ki ga je vlada začela izvajati že preteklo leto.
Johnson, ki je pričal pred skupnim odborom senata in poslanske zbornice, je rekel, da po njegovem prepričanju stroški za oboroževanje v budžetnem letu 1952 ne bodo višji od stroškov budžetnega leta, ki se bo začelo s 1. julijem.
Senator Vandenberg je John-sonu odgovoril, da po njegovem mnenju zakon za oboroževanje daje preveč pooblastila predsedniku, ker bi v okviru tega zakona predsednik lahko potrošil 10 pdatotkov od zahtevane vsote .ga oboroževanje katere koli države,
ki je po njegovem mnenju važna za Zedinjene države.
DomaČe vesti
Odpotuje v staro domovino na obisk
Mrs. Ludmila (Milka) Knafelc bo v četrtek zvečer odpotovala v New York, kjer se bo vkrcala na ladjo v petek in odpotovala na obisk k sorodnikom v staro domovino. Mrs. Knafelc je doma iz Nove Vasi pri Bledu, kjer živi njena mati, sestre, bratje in drugi sorodniki. Obiskala bo tudi Zagorje pri št. Petru na Krasu, kjer je doma njen soprog Jakob. Mrs. Knafelc stanuje na 701 E. 159 St. Želimo ji srečna potovanje in povratek.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Redna seja krožka štev. 3 Prog. Slovenk se vrši v sredo zvečer v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 7:30 uri. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu, ker bo več važnih stvari n^ dnevnem redu.
Sina išče
Mrs. Julia Ivančič, 1241 E. 61 St., je prejela pismo od svakinje Antonije Krajšek iz Trsta, ki prosi če bi se moglo kaj poizve-deti o njenim sinom Viktorjem, ki je bil rojen 13. avg. 1913 v Trstu. Baje se nahaja nekje v Ameriki, in če kdo kaj ve o njem je prošen, da sporoči materi, Antoniji Krajšek, via Bono-mea 69, Trst, ali pa na naslov Mrs. Ivančič.
Pozdravi
Pozdrave iz Arizone, kamor se je podala na počitek zaradi zdravja, pošilja Mrs. Vera Su-lak, poznana prodajalka zemljišč. Piše, da je tamkaj zelo vroče, a krasen pogled na slikovito scenerijo. Tamkaj se nahaja pri bivši Clevelandčanki Mrs. R. C. Schultz. Domov se vrne po treh tednih.
Strelske vaje lovcev
Lovce Euclid Rifle and Hunting kluba se vabi na strelske vaje in sejo v sredo popoldne na Močilnikarjevi farmi. Pričetek ob 3. uri popoldne. Po končanih vajah se bo serviralo okrepčila.
Gusikova zadeva pride pred sodni) o
V Washingtonu so včeraj naznanili, da bo zadeva ameriškega vojaka iz Clevelanda Thomasa A. Gusika prišla pred Najvišjo sodni jo Zedinjenih držav. Gusik je bil obsojen na 16 let zapora, ker je v vojaški službi v Italiji ustrelil dva Italijana, ki sta kradla blago in ga prodajala na črni borzi.
ohlajena ljubezen
NEW YORK, 5. junija—Mrs. Ella Halsey, stara 80 let, je danes tožila za razporoko svojega 75 let starega moža Charlesa, s katerim je živela v zakonu 47 let. V tožbi je izjavila, da je njen mož postal zelo siten in da ne more več prestati njegovega nerganja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
6. junija 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto)_______________________________
For Six Montlyi—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)_______________
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_____________
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)
__$10.00
__6.00
_ 3.50
Nekaj vtisov ob priliki mojega obiska v Sloveniji
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
BOŽJI HRAM ZA PREDSEDNIKE
Nedaleč od Bele hiše v Washingtonu, D. C., stoji majhna, rumeno pleskana cerkev poznana kot St. John Episcopal Church, toda navadno imenovana cerkev predsednikov. Odkar je bila posvečena 1. 1816, so zahajali vanjo k službi božji skoro vsi dosedanji ameriški predsedniki. Nekateri od naših predsednikov so se radi zatekli v to majhno cerkev, kadar so hoteli biti sami s svojimi mislimi.
Cerkev, ena najstarejših v Washingtonu, je bila zgrajena po načrtu in pod vodstvom Benjamina Henry Latrobe, pomočnika slavnega majorja Pierre L'Enfant, arhitekta, ki je napravil načrt za mesto Washington. Načrt za cerkev je napravil brezplačno in ni hotel niti sedeža v njej brez tedanje običajne "najemnine." Kot dar je sprejel mal ke-lih, da bi ga pustil v spomin svojim otrokom.
Cerkev sliči v slogu grškemu križu, pravzaprav je bila prvotno tako zgrajena, kasneje pa preurejena, ker je naraslo število faranov. Kupolo podpirajo mogočni stebri. Stare klopi v cerkvi so bile udobne in pozimi so kurili v pečeh, da je bila ob priliki obredov toplota v božjem kramu.
Ko je bila cerkev dozidana, je bil izvoljen odbor, ki je šel k tedanjemu predsedniku James A._ Madisonu in ga zaprosil, naj si v novi cerkvi izbere kateri koli sedež želi. Predsednik je odboru dejal, naj sami izberejo sedež in tako je bila za predsednika in njegovo družino izbrana "najemnine prosta" klop št. 28, katero sta prva uporabljala predsednik Madison in njegova žena. Ko so kasneje nadomestili klopi z visokimi naslanjali z nižjimi in modernejšimi, je dobila predsednikova klop št. 54 in ta klop je do današnjega dne rezervirana za predsednika Zed. držav.
Farani episkopalne cerkve sv. Janeza so 1. 1820 povečali cerkveno ladjo, kar je dalo cerkvi obliko rimskega križa (dolgega) dozidali so tudi zvonik in naročili zvon, ki je prvi vabil ljudi k službi božji v Washingtonu.
Predsednik Quincy Adams (1825-1829) je pogosto zahajal v to cerkev, četudi je bil unitarijanec. Dejal je, da on se lahko pridruži kateri koli drugi verski sekti v službi božji, ne da bi radi tega smatral potrebno sprejeti doktrino zadevne sekte.
Predsednik Andrew Jackson je tudi zahajal v to cerkev dasi tudi ni pripadal po svoji veroizpovedi k episkopal-cem. O njem je zapisano, da je prihajal k obredom oblečen v bogato črno svilo. Lasje so mu bili snežno beli in zadržal se je zelo dostojanstveno. On je plačeval svojo klop v cerkvi.
Predsednik Abraham Lincoln tudi ni pripadal k tej niti k nobeni drugi verski sekti oziroma cerkvi, vendar je pod večer pogosto prišel v to predsedniško cerkev ter sedel v zadnjo klop. Prišel je vedno sam in po končanih obredih je na tihem odšel preko trga Lafayette v Belo hišo.
Predsednik Theodore Roosevelt (1901-1909) je bil pripadnik holandske reformacijske cerkve, a je vkljub temu rad zahajal v predsedniški božji hram s svojo ženo in štirimi sinovi. On je vedno pel himne z verniki. Predsednik Franklin D. Roosevelt je šel v malo cerkev trikrat pred svojim ustoličenjem—ko je bil izvoljen četrtič 1. 1945, ni šel v cerkev radi slabega vremena. Predsednik Truman je istotako držal tradicijo in šel v cerkev pred svojim ustoličenjem 1, 1949. On pripada k baptistom.
našli so eno prvih knjig z barvnim
tiskom
V Zedinjenih državah so našli eno najstarejših knjig z barvnim tiskom, katere vrednost cenijo na več kot 250,000 dolarjev. Komisija ameriških strokovnjakov, ki je ocenila knjigo, je ugotovila, cia gre za psalter iz Mainza iz leta 1457. Knjiga je bila verjetno natisnjena v tiskarni Johanna Fusta in Petra Schaefferja, za katera mislijo, da sta delala skupaj s slavnim tiskarnarjem Gu-tenbergerjem. Knjiga ima 175 strani. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila knjiga med vojno vzeta iz neke knjigarne v Dresdenu, sr jo sklenili vrniti v Nemčijo,
priseljevanje židov v izrael
Izraelska vl^ida je letos pred težkim problemom, kako bo raz-mestila priseljence, ki bodo letos prišli v Izrael. Razen 85,000 priseljencev, ki so še vedno v taboriščih, se bo letos v Izrael priselilo še okrog 150,000 Židov iz drugih držav in 80,000 Židov iz I Iiaka.	j
I
George Diseftel, direktor od- j delka za priseljevanje pri zidov-' ski agenciji za Palestino, ki je i prisjiel v Zedinjene države, kjer ■ bo organiziral kampanjo za po-' moč Izraelu med ameriškimi Ži-; di, je izjavil, da bo treba za le-' šitev tega problema najmanj j 250 milijonov dolarjev.	I
(Piše Camilus Zamik)	I spoznal, da
Podjetja v Jugoslaviji so vsa državna in pod strogo državno kontrolo. Pravtako je tudi s prometom. Ko sem se nekoč peljal z avtomobilom v spremstvu državnega predstavnika,
sta nas ustavila na glavni cesti dva miličnika in zahtevala najine legitimacije. Tovrstni pregledi služijo predvsem za to,
da se državljani ne bi s službenimi avtomobili vozili po privatnih poslih in brez nujne potrebe. Po vseh uradih, podjetjih in ustanovah so nastavljeni za direktorje, tajnike in odgovornejše funkcionarje p o večini sami partijci, kajti država strogo stremi za tem, da se izvede socializacija v čim hitrejšem tempu in brez večjih motnjav,
za kar so ravno ti mladi ljudje najprimernejši in najzanesljivejši.
V Ljubljani sem si ogledal največjo tovarno težke industrije za Jugoslavijo — Titove zavode — Litostroj. Že sama po sebi je stavba veličastna arhitektonska novost. S svojimi ogromnimi bloki in stanovanjskimi zgradbami se razteza na prostrani ravnini pred mestom v širini poldrugega kvadr. km.
Načrt za to stavbo je izdelal univ. prof. ing. Edo Mihevc.
Po svoji strukturi je Litostroj ena izmed najmodernejših tovarn v Evropi, in nekaj slične-ga še nisem videl. Njena notranjost je pravzaprav preprosta;
visoke bele stene v svoji razsežnosti spominjajo na avionsko garažo. Vsepovsod vidiš velika dvonadstropna dvigala, ki prenašajo velike turbine in druge vsakovrstne dele za montažo ogromnih strojev. Vsi oddelki so opremljeni z najmodernejšimi preciznimi napravami, ki služijo pri izdelavi posameznih delov za velike stroje; posebno zanimivo pa je urejena velika delavnica, kjer dokončno izgrajujejo stroje. Litostroj je prva tovarna za težko industrijo,
kjer kompletno izdelujejo stroje: od lesenega modela pa do zadnjih potankosti.
Za higijensko in zdravstveno plat uslužbencev je dodobra preskrbljeno. Vse delavnice so opremljene z močnimi ventilatorji, med drugim je velika svetla kopalnica in moderno urejena menza. Med delom prenašajo v delavnice po zvočnikih glasbo in dobro založen buffet nudi delavcem v dopoldanskem odmoru izdatna okrepčila.
Litostroj dopolnjujejo še vedno znova se gradeči objekti, ki bodo. v najkrajšem času s svojo proizvodnjo kos velikim nalogam, ki čakajo komaj začeto težko industrijo.
Po odhodu iz tovarne sem v spremstvu svoje spremljevalke videl na nekem prostoru delavke, ki so mešale malto. Opozoril sem jo, da pri nas v Ameriki ne bi dovolili ženskam takega napornega dela, ker se s tem ponižuje ženski spol. Odvrnila mi je, da v socialistični Jugoslaviji ni za žensko nobeno delo sramotno, četudi še tako naporno in umazano. Vendar sem ji ponovno rekel, da tu ne gre za sramoto, pač pa za vrsto dela,
ki jo svoji zahtevnosti pripada izključno moškim delavcem.
Po velikosti bi primerjal tovarno Litostroj z novo zgrajeno tvornico Chevrolet na za-padni strani C^evelanda.
Poleg Litostroja sem si ogledal v sredini mesta Institut za vodno energijo, za katerega je rečeno, da je največji te vrste v Evropi. Po načrtih izdelujejo modele, ki so v miniaturi do vseh podrobnosti izdelani i n preizkušeni. Po teh vzorcih in načinu grade v Jugoslaviji vse svoje hidrocentrale. Za izdelavo omenjenih modelov služi v tem institutu velika delavnica,
kjer delujejo samo mladi znanstveniki.
Po vtisih, ki sem jih imel skoro po vseh teh institucijah, sem
je Jugoslavija v svoji ekonomski borbi trdo pri-tisnjena k tlom in da zavoljo tega trpi na njenih posledicah vse delavno ljudstvo.
Ob priliki mojega obiska v Mariboru, kjer živi sedaj moj stari prijatelj iz Detroita g. Menton, ki sem mu prinesel pozdrave, mi je v družbi svojega mladega ravnatelja g. Dušana Goloba razkazal uspešno delujočo tovarno tovornih avtomobilov. Poleg tovarne j e novo zgrajeno poslopje, tamkajšnja tehnična šola, kjer se vzgajajo mladi kadri.
Tovarno sem si podrobno ogledal in ugotovil, da v svojem mladem razvoju dobro kljubuje svojim nalogam. Mesečno izdelajo tu 80 avtomobilov. Poleg tega izdelujejo v tej tovarni tudi razne posamezne dele, ki služijo za druge stroje, motorje in avtomobile.
Po zadovoljivih vtisih sem odtod krenil še v Rošpoh obiskat sorodnike svojega prijatelja ga. Karla Valentina iz Clevelanda. Razveselili so se mojega prihoda in me med prijaznim razgovorom pogostili s pristno dolenjsko kapljico.
Naslednji dan sem obiskal v Strnišču pri Ptuju ogromno tovarno za aluminij. Načrt za to veliko podjetje so med okupacijo izdelali že Nemci, ki so ga v veliko manjšem obsegu začeli graditi pred koncem vojne. Tovarniško poslopje z ogromnimi stanovanjskimi zgradbami zavzema zelo razsežen prostor; že samo stavba električne centrale je večja od srednje velike tovarne in pogled nanjo vzbuja pravcato občudovanje.
Tovarna v Strnišču je največja naloga petletnega plana v Sloveniji. Ko bo docela do grajena, sem prepričan, da bo s svojo produkcijo z lahkoto konkurirala na svetovnem trgu.
Na čelu te institucije je prav tako mlad direktor g. Stopar Viktor, zelo prijazen človek, ki me je vodil po tovarniških prostorih. Med drugim sva se raz-govarjala tudi o delavskem vprašanju, tako v zahtevah in zaščiti delavcev. Vprašal sem ga, ali imajo delavci v tej državi pravico do štrajka. Odgovoril je, da do tega v socialistični državi ne more priti, ker je delavec solastnik tovarne in glede na nove uredbe in zakone so delavci že vnaprej obveščeni.
Po obisku v tej tovarni, kjer sem se mudil skoro pet ur, sem si pred odhodom še enkrat ogledal to veliko podjetje od zunanje strani. Kakor vse druge tovarne, je tudi ta grajena na širokem prostoru, ki omogoča ugoditi do skrajnosti vsem potrebam izpoix)lnjene industrije.
Ve^ko svojega prostega časa sem posvetil obiskom v ljubljanski Radio postaji. Dodobra sem si ogledal novo zgrajeno stavbo in vse njene prostore, ki so opremljeni po najnovejših tehničnih izkustvih. Glavni smoter mojega obiska je bila izročitev darila, ki ga je poklonila temu zavodu clevelandska federacija, pev. društvo "Triglav" in društvo "Commodores", SNPJ, št. 742.
Mnogo sem se razgovarjal s tamkajšnjim šefom tehničnega oddelka, g. Ventraminom, ki me je poleg radovoljnih pojasnil o poteku njihovega dela seznanil s pomanjkljivostmi v opremi njihovega študija, razložil razne potrebe tega zavoda glede na aparaturo, predvsem pa me je prosil za tehnične knjige in tovrstne revije, ki bi jim mnogo pripomogle v izpopolnjevanju njihove nove tehnike. Obljubil sem mu, da bom podprl vse njihove težnje in delal na tem, da s skupno ])omočjo Cle-velandčanov čimprej ugodimo vsem perečim potrebam.
V znak svoje naklonjenosti
dia podarila 10 gramofonskih plošč z novejšimi umetnimi in dobro poznanimi slovenskimi narodnimi pesmimi, med katerimi sta zlasti lepi' Simonitijevi na besedilo partizanskega pesnika Kajuha "Pomlad" in "Samo en cvet", ki ju poje dobro znani tenorist g. R. Franci. Narodne pesmi pa pojejo takozva-ni "Fantje na vasi", najboljši interpret slovenske glasbene folklore.
V	poslednjih dneh mojega bivanja v Ljubljani sem doživel krasno pomlad v planinah, kar mi je blagohotno poskrbel Urad za informacije.
V	zgodnjem jutru me je v spremstvu moje sestre Ide in prijazne uradnice od Urada za informacije, naš vrli šofer Jakob odpeljal proti Gorenjski. Pot nas je vodila iz Ljubljane mimo Kranja, ki je znan po svoji tekstilni industriji, in zgodovinsko po največjem slovenskem pesniku dr. Fr. Prešernu, ki je tu služboval in prebil zadnja leta svojega življenja. Vozili smo mimo Brezi j, slovite romarske poti, do Bleda in od tam v vas Vrbo ogledat si Prešernovo rojstno hišo. Ta, dobro ohranjena hiša iz 18. stoletja, služi zadnjih deset let kot narodni muzej. Tu smo videli pesnikovo zibelko, posteljo, njegove rokopise in še razne druge predmete, ki jih je pesnik upo rabljal za časa svojega življenja.
Naša naslednja postaja so bile industrijsko mesto Jesenice Ta kraj je znan po svojih velikih tovarnah za železo, železarnah, ki imajo svoje početke že v hallstadski dobi, nekako pred 1500 leti.
Na Jesenicah sem moral izročiti pozdrave g. Francu Vavpo-tiču od njegovega brata Toneta, ki je tajnik društva "Lun-der Adamič", SNPJ, št. 126 in direktor Slovenskega Narodnega doma v Clevelandu. Dasi nisem vedel za njegov naslov, smo ga kmalu našli v njegovi lepo urejeni tapetniški delavnici. Povedel nas je na svoj dom, kjer nas je njegova žena med kratkim pomenkom ljubeznivo postregla.
Odtod smo krenili po cesti ob Savi-dolinki, mimo slikovite Mojstrane in Kranjske gore, kjer je znano letovišče, proti podnožju veličastnega Vršiča. Pred nami se je odprla čudovita dohna, ki je polagoma prehajala v. gorski masiv, čigar posamezni vrhovi Prisanka, Vrši ča. Špika in Martuljkove skupine so napravili name vtis velikega oltarja.
Imeli smo namen prekoračiti Vršič, priti v dolino Trente in si ogledati izvir reke Soče; vendar se nam to ni posrečilo. Na Vršiču smo v višini 1300 m naleteli na ogi-omen plaz, ki nam je preprečil nadaljno vožnjo. Morali smo si izbrati drugo pot.
Na povratku v dolino smo naleteli na dva lovca, ki sta nesla ustreljenega ruševca. Spričo strasti do lova, ki je moja stara lastnost, sem velel Jakobu avto ustaviti in brž ogovoril zadovoljna lovca. Povedala sta mi, da sta ustrelila tega divjega petelina po treh dneh trdovratnega lova. S tem je bila moja radovednost ute-šena in nadaljevali smo pot skozi škofjo Loko, ki je naša najstarejša cehovska naselbina, skozi Poljansko dolino mimo Idrije v Cerkno. Nad Cerknem v ozki soteski smo obiskali partizansko bolnišnico, imenovano "Franja", ki je služila za časa vojne okupacije ranjenim partizanom. Dostop v to bolnišnico je težko pristopen, ker vodi steza izključno po potoku; da je omogočal zabrisati sovražniku vsako sled, ker je sproti zalival stopinje. V tej soteski so imeli partizani lastno električno energijo za svojo bolnišnico in bli-!
pokopališče. Po osvoboditvi so postavili vsem tu gori pokopanim partizanom krasen spomenik.
Ob rečici Idrijci smo se približali Sv. Luciji, kjer smo prvič ugledali krasnobarvno Sočo in kmalu zatem prispeli v Tolmin. Tu smo občudovali skrbno obdelana polja in celotno pokrajino, ki je s svojo značilno arhitekturo kamnitih kraških hiš s položnimi strehami, ki so pokrite s škorljami in zadaj s krasnimi vrtovi, vzbujala nepozabno občudovanje. Iz Tolmina smo po dolini reke Soče, preko Kanala in Piave prispeli v Gorico. Med potjo smo sre-čavali brhka goriška dekleta, ki so nosila na letališče zvrhane košare prvih goriških češenj. V Novi Gorici smo si ogledali velike nove stavbe po načrtu ing. arh. prof. Ravniharja.
Utrujeni od 450 km dolge vožnje smo se skozi Postojno vrnili v Ljubljano.
Marsikaj lepega in mikavnega sem še doživel ob svojem obisku v domovini, če bi hotel opisati do podrobnosti vsakovrstne dnevne dogodke in vtise, ki sem jih imel ob srečanju tem ali onim človekom, bi napisal debelo knjigo. Dasi je moja domovina majhna in v svetu mnogo ne vedo zanjo, je vendar po svojem notranjem življenju, po običajih in človeškimi toplini daleč pred vsemi. Kako mi je bilo svečano in mehko pri duši, ko sem slišal zvo niti po domačih cerkvah! Koliko sonca mi je prineslo velikonočno praznovanje v doma čem kraju! Videti otroke, kako so hiteli k nedeljski maši, po slušati njihove nedolžne pogovore in doživljati svoj stari svet ob njih — ej, to je toliko kot vse življenje! In zraven ime ti še dobro mater, — kdo bi hotel še kaj več!
S temi mislimi prežet sem na predvečer materinega 70. rojstnega dneva pričakoval v Pre-serju nekaj novih znancev iz Ljubljanske Opere. Na pobudo moje sestre Avguštine, da bi bila slovesnost čim lepša, sem povabil na naš dom tisti večer prvaka Ljubljanske Opere Rudolfa Francla, sopranistko Ma-njo Mlejnikovo, baritonista Slavka Štruklja, nekega izvrst-
nega harmonikarja in še nekaj najožjih prijateljev. Prispeli so okrog 8. uri zvečer na veliko presenečenje moje matere, ki o vsem tem ni ničesar vedela, že pred hišo se je oglasila bučna harmonika, ki je takoj izzvala prisrčno razpoloženje. Po kratkem pozdravu z gosti je naš hišni prijatelj prebral svojo lepo prigodnico na čast materinega praznika v zvezi z mojo vrnitvijo. Pesem, ki jo priob-čujem na koncu svojega spisa, je privabila marsikomu solze v oči in je kar najresneje vplivala na potek slavnosti.
Takoj zatem smo zaslišali od zunaj vaške otroke, ki so s svojim ganljivim petjem doprinesli najlepši delež k materinemu prazniku. Moja mati, ki je sedela ob peči, je presunjena ob tej toploti otroških src, stopila k meni in me vsa v solzah objela. V tem objemu mi je bilo nepopisno mehko pri duši. Toliko dobrote more dati samo mati. Oh, saj nisem bil vreden vsega tega!
Po tem ganljivem prizoru je zapel g. Franci dve pesmi in napolnil s svojim krasnim glasom naš mali dom. Navdušeno smo mu ploskali in si še želeli njegovega petja. Tudi občuteno zapeta očetova arija iz "Tra-viate", ki jo je zapel g. Štrukelj, je prebudila srca vseh navzočih v živahno razpoloženje-Nadvse veseli pa smo bili prelepe arije Mini iz opere "Bohe-me", ki jo je odpela odlična so-pranistka ga. Alejnikova.
Nato smo posedli za mizo in večerjali. Imeli smo vsega obilo. Moje sestra Auguština, do domače "Guda", se je deset let pripravljala za moj prihod. Imel sem vtis, da me je izmed vseh prav jDna najtežje pričakovala. In mati.
Veselo je potekal večer; zdaj je bila na vrsti pesem, zda] harmonika, potlej spet živahen pomenek, potlej prigrizek i" dobro vino ... in noč je prešla-Mati je bila z nami ves čas zjutraj, ko smo se poslovili od svojih znancev, je na pragu pred hišo še vsakemu posebej izrekla zahvalo in želela srečno pot.
Mesec dni pozneje jo je žele* la še meni.
mi je Uprava ljubljanskega Ra- j zu tam tudi skrbno zabrisano
spoštovani in ljubljeni gospe
ZARNIKOVI ANI
ob priliki njene sedemdesetletnice in njenega največjega'življenjske9" praznika—ob vrnitvi njenega sina Kamiia iz Amerike.
Presrčna mati, ki v jeseni svojih dni
dobrotno zreš na ljubljene otroke,
da vsa blestiš od radosti globoke—
mar veš, da večje milosti na zemlji ni?
Kar si imela, vse si dala za svoj rod
ljubezen, zdravje in moči presilne,
trpljenje vdano, muke neštevilne,
in zdaj—razdana—čakaš na poslednjo pot.
O, kolikokrat Ti v boli mrlo je srce!
Kako tožilo je od jutra do večera;
bila si kot jetnik, ki se v nebo ozira
proseč, naj mu odvrne stiske in gorje.
Preprosta sreča, ki Ti jo je vzela smrt,
le zagrenila je skrbi veliko mero:
kdo, kdo bi kljuboval, če ne z globoko vero
_ in upom silnim, ki od bede ni bil strt. _
Zaman! Ni ga bilo. ki bi olajšal trud,
da bi pomagal nest i breme strašno;
skrivil Se ti je hrbet, strlo srce plašno,
v spoznanju zlem, kako je boj z življenjem krut.
Otrok četvero je okušalo Tvoj glad,
in raslo s Tabo kot mladike na drevesu:
vsak s svojim srcem Ti je klil v telesu
in Ti živela z njimi si kot z rožami pomlad.
Op6j edini se Ti v njih je razblcstel,
a tudi ta bolj v žalosti kot v sreči;
hitela si za soncem . . . kdo ga zna doseči,
ko sen ljubezni je prezgodaj dozorel. _
Ostale so le burje, divji svišč tegob,
strahotni bliski bede, brez jasnine
in žejni kriki: kdaj vse to premine!—
In vse te je skelelo bolj kot rani grob.
Ni preminilo . . . silnejši je planil val
in Ti zasekal rano prav v srca sredino:
odtrgal se otrok je in odšel v daljino,
da bi prinesel kruha s tujih tal.
Tedaj si v grozi trepetala vsa
in ni bilo več dneva ne noči spokojne,
tešiti niso mogle Te ljubezni trojne,—
kje je četrti? Kaj je z njim? Mar gine od gorja?
In si čakala, joj, brez konca bolečin
za letom leto, od pomladi do jeseni:
kdaj se bo vrnil? Je še tisti fant iskreni
kot bil nekoč je ljubljeni mo| sin?
In glej! Kot da se je pretrgal mrak,
kot da minila ni neskončna doba—
nenadno Ti oblila je oči svetloba,
in stopil k Tebi je Iskren, svetal in blag . . .
"Moj sin, moj dragi! Kje si bil ves čas?
Kako si živel? Saj si lepši kot kdajkoli!
Si bil z menoj, ko sem jokala v boli?—
O, čutim, čutim! . . . Nisi izpremenil se za las!
Morda se vidiva poslednjikrat,
a zdaj sem srečna kol nekoč v davnini,
pozabljena je žalost, muke in spomini,
spet strnjeni v ljubeči smo družini
in zlato sonca sije na moj sad."
Oblak Pavel
10. 4. 1950
6. junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Po 22 letiK na obisKu v rojstni domovini
Milan Medvešek
63
Vedel sem, da ne bo dolgo, ko * bom mgral posloviti od staršev in rojstnega kraja, zato %m očetu rekel, da bi rad dobil dve steklenici pristne slovenske slivovke, sestra Anica pa je dejala, da ve dr. Smerečnik, specialist za tuberkulozo v kandij-ski bolnišnici, za dobro slivov-k v Beli krajini, kajti on se %zi enkrat na teden preko Gorjancev v Kočevje, kjer pregleduje oziroma zdravi jetične 'judi.
Drugi dan je doktor prišel s ^ojim "džipom" in odpeljali se k Badovincu na Lužo. ^ nama je bila tudi moja se-in njen mož Lojze. Dr. ^■nerečnik je zelo hvalil svoj Sedaj imajd vsi zdravniki ^ državnih službah avtomobile, "^nireč tisti, kateri morajo po-'®vati po deželju.
Mladi Badovinac, kateri ftii ^ povedal, da je bil v času voj-"e dve leti "ekonom" za moje-brata Dolfita, namreč do-^vljai je hrano in druge po-^Gbščine za partizansko bolniš-v Gorjancih, nam je de-K da je on nima, pač pa nje-brat. Njegovega brata ni-^0 našli doma, ker je šel v k staršem njegove žene na kateri se pišejo Klemen-Takoj sem uganil, da mo-biti ti Klemenčiči sorodni-, poznanega Toneta Klemenči-iz Cheswicka, Pa., in Lojza Toronta.
Odpeljali smo se na Sela. Bi-So pravi Klemenčiči in zelo ^^eli, ko sem jim povedal, da "^^bno poznam Toneta in da ^•n bil nekoč celo pri njemu v 'eswicku, dočim poznam Loj-^ Samo po imenu.
^nske so takoj naložile mizo ^ Mili in morali smo jesti, da-
siravno nismo bili lačni. Seveda ni bilo brez imenitnega belo-krajinskega vina in slivovke. Prišli so sosedje in zdelo se mi je, da so si vsi v sorodu. Te belokrajinske družine so zvesto sodelovale s partizani. Moj svak Lojze Hlede je bil v teh krajih pri partizanih in so ga vsi poznali ter obujali spomine na tiste težke čase. Klemenčičevo družino sem spraševal o razmerah. Niso se pritoževali in ne zabavljali, gospodar pa je pristavil, da "že gre", samo za obleko je hudo. Tone in Lojze, ob priliki pošljita kaj obleke. Na kmetih pride vse prav!
Gospodarju Klemenčiču sem pravil o Tonetu, da je močan, brkat mož in strasten lovec ter da si rad izmisli lovske dogod-bice. O Lojzu pa sem povedal, da je zvest naročnik Prosvete in da nam je pridobil že veliko število novih naročnikov. V neki kampanji sta se kosala z "večnim popotnikom " Janko-vičem.
Dr. Smerečnik me je nenadoma poklical ven. "Poglejte Klek!" Tam daleč priti jugoza-padu je bila krasno osvetljena gora Klek, tisti Klek, o katerem smd že kot otroci čuli, da nanj jahajo coprnice na metlah.
Vrnil sem se v hišo. Selčani so me spraševali, če poznam te in one sorodnike in izročali pozdrave zanje. Naj navedem ne-kajkatere; Klemenčič pozdravlja brata Toneta in Lojza, prav tako nečaki in nečakinja. Danica Popovič iz Jugorjev pozdravlja svojo teto Mory Badovinac v West Allisu, Wis.; Peter in Marija Badovinac pozdravljata strica Petra Belopavliča v Cle-velandu; Marija Badovinac pozdravlja tudi teto Jelo Smiči-
STAKICH FURNITURE CO.
Qudlity at a Pjice — Easy Terms
klas v Clevelandu. Pri Klemenčiču je bilo še nekaj drugih kmetov, toda na koncu že nisem več vedel kdo je Popovič, kdo Badovinac ali Belopavlič in zdelo se mi je, da ljudje z različnimi imeni pozdravljajo iste ljudi.
Prisrčno smo se poslovili od vseh, se zahvalili za gostoljubnost in se odpeljali z "džipom" na Lužo k Badovincu, kjer smo kupili slivovko (eno steklenico mi je podaril), nato pa se preko Gorjancev zopet odpeljali proti Novemu mestu. Svak Lojze je spotoma kazal hribe, na katere so Italijani in pozneje Nemci streljali s topovi niz Novega mesta. Vse te vasi na novomeški strani Gorjancev, na primer Podgrad, so veliko pretrpele. "Ali smo včasih bežali po teh hribih!" je vzkliknil Lojze.
Na poti smo se zamudili in tako smo se pripeljali ob desetih zvečer pred hišo, kjer stanuje dr. Smerečnik. On nas je vabil notri na kavo, ker pa je bila že tema, sem dejal, da je bolje, da ne motimo njegove žene in hčerke, ki sta bili že v postelji. "Kaj zato, pojdimo notri", je vztrajal on. Vstopili smo v kuhinjo. Doktorja je čakala na mizi notica. Poškilil sem nanjo in prečital prvo besedo "svinja ..." Odmaknil sem se od mize. Mislil sem, da se je njegova žena ujezila nanj, ker se je tako zakasnil. "Nič hudega, nič hudega," je dejal zdravnik, nato pa notico prečital na glas: "Svinjo nafuraj, je že vse skuhano."
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd.. IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
Mesto EUCLID
prijazno vabi javnost na
COMMUNITY PICNIC
V sredo, 7. junija, popoldne in zvečer
v EUCUD BEACH PARKU
Brezplačne listke za vožnje in dobitke dobite sedaj pri
vaših trgovcih.
^ipeljite vašo celo družino v Euclid Beach park in se razveselite v družbi vaših
sosedov in prijateljev.
Zagonetka je bila pojasnjena. Doktorja sem spremil do improviziranega svinjaka, kamor je nesel velik pisker hrane. V svinjaku je bil velik prašič. Doktor mu je dal jesti in ga prijateljsko trepljal po glavi in govoril: "Vidite, to je naš gospod, naš gospod . .
Ta primera o 'gospodu' prašiču pove, da si ljudje znajo pomagati. V Jugoslaviji namreč precej primanjkuje mesa iz že večkrat navedenih vzrokov, zato pa danes mnogi meščani redijo prašiče. Povedali so mi, da v Novem mestu redijo po enega prašiča vsi, ki imajo prostor za svinjak.
Naj še omenim, da dr. Smerečnik pozdravlja svojega strica Ferdinanda Beršnjaka, ki je svoj čas živel v Kansas Cityju, Kans. Doktor je še mlad in imeniten dečko. Njegova žena pa je diplomirana juristka, po rodu Srbinja, toda govori lepo slovenščino.
(Dalje prihodnjič)
Društveni koledar
JUNIJA
10.	junija, sobota—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ — Ples v SND
11.	junija, nedelja, — Piknik društva "Strugglers" št. 614 SNPJ na farmi SNPJ
17.	junija, sobota—Sportsman's Club of "Slovenec" št. 1 SDZ — Plesna veselica v SND
18.	junija, nedelja — Piknik dr. "Comrades štč 566 SNPJ na farmi SNPJ
18. junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24. junija, sobota — Pi-knik
rabljene
električne ledenice
v dobrem stanju,
dobite za samo S50.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6202 St. Clair Ave.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
25. junija, nedelja — Piknik društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
25. junija, nedelja — Piknik Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JULIJA
1.	julija, sobota — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
2.	julija, nedelja — Cleveland-ski "Dan SNPJ" na farmi SNPJ
2. julija, nedelja, — Piknik kluba "Ljubljana" na Kalio-povi farmi, Eddy Rd., Wick-liffe, O.
4. julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
4. julija, torek. — Piknik zbora "Slovan" na farmi SNPJ
9. julija, nedelja—Piknik društva "Concordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ
9. julija, nedelja — Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgončevi farmi, Wickliffe, O.
9. julija, nedelja — Piknik društva "Velebit" št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15.	julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ
16.	juUja, nedelja — Piknik dru-
kadar imate
naprodaj ali pa želite kupili hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje,
pokličite
iv 1-7646
REALTOR
For your VACATION welcome io
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
štva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ 16. julija, nedelja. — Piknik Federacije ohijskih društev ABZ na prostorih AJC, Re-cher Ave.
23. julija, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ
ŽENSKA, SAMSKA,
Želi dobiti v najem 2 ali 3 neopremljene sobe.
Pokličite po 4. uri popoldne. PO 1-8188
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano itt hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ZUPNik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadoniestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ZUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
N. J. Popovič, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIČ, predsednik

ov v orane:
BORBA
In
(Nadaljevanje)
HQ *^1 smo zopet molili, zaup-^^^'^rnjeni proti razpelu v kotu. tg v®® bo hudič vzel! . . . Vidi-^ čisto belo je! Vse je pri ■ ■ • Molite, kaj zijate?— oh! oh!—Potem si bomo jra ^^bili! O, prekleto! Molite! i-^vj hudičev!—zdaj smo pa be-Co • ^ ti še odvrni nesre-
pomagaj nam!"
Stj ®^oji razburjeni brezupno-je silil k blazni molitvi,
ker je bil prepričan, da smo nedolžni in nas Bog mora usligati; sam je bil toliko zbegan, da ni bil sposoben in ker se je imel za grešnika, tudi ni upal na uspeh svoje molitve. Kadar je nevihta ponehala, smo šli ven. Oče je v hipu ocenil napravljeno škodo ir. hodil otožnega srca med' uničenimi nasadi. Ako je po nevihti zo%)et zasijalo sonce, se je kljub neprijetni usodi kot vre-i me hitro zvedril.
"Bog je dal, Bog je vzel!" je i-ekel običajno. "Naprezi, greva orat za ajdo!" mi je rekel potem in takoj zopet začel polagati upanje in trud svojih rok naravi v naročje s tisto vernostjo in vdanostjo, kot bi se ne bilo zgodilo ničesar . . .
Nekoč nam je crkavala krava. Bila je velika in najlepša-izmed vseh, kar jih je imel oče, in tacaš je bila tudi breja. Nehala je jesti in polegala nekaj dni. Oče je upal, da se ji bo obrnilo na bolje, toda njegova nada se je izjalovila^ Vsi smo se zbrali okrog nje. Ležala je na tleh in gledala z otožnimi, velikimi očmi v nas, kot bi nas hotela s svojimi pogledi prositi usmiljenja. Ponujali smo ji kruha, a tudi
tega ni hotela. Očetov obraz, ki je bil sama senca, se je zmračil še bolj.
"Molite! Mogoče se nas Bog usmili!" nam je velel.
Zopet smo molili, toda moja molitev takrat že ni bila več vdana prošnja, ampak bila je apel na božjo pravičnost in usmiljenje; ker sem bil že precej bister in sem se zavedal našega siromašnega položaja, sem zahteval z neko pravico, da naj nas ne preganja in muči dalje.
Molili smo zaman. Bog nas ni uslišal. Oče je moral oditi po kmeta iz okolice, ki se je razumel na bolezni in tudi na klanje živine. Prišal je, gledal ip tipal kravo po vseh delih života.
Za škomji je imel zataknjene dolge nože za kolino. Mi smo stali plaho okrog njega.
"Krava bo crknila v teku dveh dni, ako je ne zakoljete. Poglejte, kako polaga glavo po sebi. To je znamenje, jaz vam pravim!" je rekel kmet neusmiljeno.
"Ali ni pomoči?" je vprašal oče hripavo.
"Tu je ni!"
Pripravili so se za klanje. Jaz sem pobegnil iz hleva, ker se mi je žival smilila in nisem mogel gledati njene smrti. Zunaj sem začul cmokotajoči udarec sekire, nato kratek in slaboten ble-ket krave. Bila je mrtva.
"Poglejte, tam leži naša najemnina!" je dejal oče, ko je
prišel iz hleva. Najemnina je znašala tri sto kron in toliko je cenil kravo takrat.
Bil je čisto obupan in je brez vsakega smotra postajal krog domovja. Kravjega mesa se ni dotaknil ves čas. To je bil težak udarec zanj.
Ko sem bil star enajst let, mi je umrla sestra. Njena smrt se mi je vtisnila tako določno v spomin, da se spominjam natanko vsake minute tistega dogodka. Prišlo je nenadoma. V neki zimski noči me je prebudil oče 17, spanja.
"Vstani! Sestra Ančka je bolna!" Zvečer je bila zdrava.
Zbudil je tudi mlajšega brata.
Oba sva urno vstala in odšla k postelji najine sestre, ki, je
bila v drugi sobi. Ležala je znak, njen obraz je bil znojen, njene oči brezizrazne, steklene. Ko sva stopila k njeni postelji, se niso zaokrenile prav nič.
"Pokliči jo!" mi je velel oče.
"Ančka!" sem rekel na glas.
Takrat so se zasukale oči v jamah in name se je uprl njih stekleni, nejasni pogled, pred katerim sem vztrepetal v nepojmljivi grozi.
"Vprašaj jo, ali jo boli?" mi je dejal oče znova.
"Ančka, ali te boli?" sem jo vprašal nežno.	>
Odkimala je trudno, a odgova-rila ni.
^ (Dalje prihodnjič).
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
6. junija 1950
O deželi dobrih ljudi
Brda ...
Ves dopoldan me je hajkala švabska divizija tam po furlanski nižini. Pol mrtev sem se privlekel v prvo slovensko vasico. Toda komaj sem vstopil v hišo, da bi se odpočil, in mi je gospodinja ponudila vina in kruha, žer plane skozi vrata dekle: "Tovariš, pojdi hitro naprej, švabi so že za vasjo!" — "Kam?" se mi je iztrgalo. Nisem poznal ne krajev ne poti, lahko bi prišel švabom naravnost v naročje.
Naglo sem pograbil brzostrelko in šinil skozi vrata. Toda tam me je že prijelo za roko drugo dekle: "Teciva tukaj!"
V kakih treh vaseh je bilo tako. Švabi so mi bili povsod za petami. Iz Krmina je prišla namreč cela divizija in se kot povodenj razlila po Brdih. Pa niso bili več hrabri kot nekoč, prišli so le ropat. Cele kolone dobrega briškega vina so vozili v Krmin in Gorico. Prašiči in kokoši so šli z njimi in vse, kar ni bilo priraslo ali pribito in je imelo kakšno vrednost v švab-skih požrešnih očeh.
Popoldan sem prispel v Ime-nje, prijazno, a revno vasico. In vendar mi ni bilo treba prositi za hrano. Kar sami so nosili. "Na jej, tovariš! Gotovo si zelo lačen. Na še malo vina, ne bo ti škodovalo!" so me silili.
Tudi Imenju se je bližal so vražnik. Hotel sem iti naprej.
"Ne hodi! Varno te bomo skri li. Saj sam itak ne moreš nič proti tisočem. Partizanskih brigad ni tukaj!"
Moral sem se vdati. Z dokaj nezaupanja sem se prvikrat življenjif splazil v bunker. Skopan je bil v zemlji pod listni kom poleg hiše. Malo niže se je na Ustnik naslanjal hlev, ki je bil kot prilepljen k bregu. Na ravnem ga niso mogli postaviti saj v Brdih ga ni gospodarja ki bi imel sto metrov ravnega sveta. Kmet je odgrebel listje dvignil pokrov — in že sem bil v temni luknji, "Na svečo! Še to košaro primi!" je dejal in po krov se je poveznil nad menoj Bil sem sam v temi. Slišal sem še, kako je grabil listje; konč no je zavalil nanj nekaj težke ga, brano ali plug. Dolgo časa je ropotal, nakar je vse utihnilo.
Prižgal sem svečo in posvetil z njo po prostoru. Ne, luknja ni bila tako slaba Precej prostorna in suha je bila. Imel sem kar štiri odeje in lepo zalogo živil; še na cigarete ni možak pozabil. Pa vendar, kaj če niso izdajalci? je glodala misel. Kaj če me niso zvabili sem, da bi me predali Nemcem? Če sem se sam ujel v past?
"Tovariš, tovariš, čuješ!" mi je udarilo na uho. Zdrznil sem se.
"Zdaj bodi tiho in svečo ugasni!" je nekdo pritajeno govoril nad menoj. Utrnil sem svečo in s tesnobo in nemirom v srcu poslušal, da so švabi že na koncu vasi, da se bližajo hiši, da bodo zdaj tukaj.
Kako strašno počasi teče čas v bunkerju! Čakaš, čakaš, kdaj boš ujel kakšno besedo od zunaj, da boš zvedel, kje je sovražnik, Vsaka minuta je dolga ura.
Dolgo časa nisem nič slišal. Že sem se pomiril, češ da švabi so že odšli: morda so pa našli kje od dobrega vina in je to sedaj za njih važnejše kot pa takle samcat bandit. Tedaj pa je vzbudilo mojo pozornost govorjenje, ki je prihajalo iz hleva. Ljudje so morali biti tam. Toda razumeti nisem mogel nič. Kmalu pa je nekaj butnilo v zid, ki je bil stena mojega bunkerja. Butnilo je drugič, tretjič, kar naprej, "Kaj je to?" sem se zdramil in roka mi je nehote segla po revolverju. Kmalu se je pasvetila ozka špranja. Brez
diha sem se stisnil k drugi steni bunkerja. Samo nekaj tega prokletega listja, ki ga je kmet nasul na tla, se je vsulo skozi špranjo. Še dvakrat je butnilo. Železna konica palice, s katero lomijo kamenje, se je pokazala, se dvignila in izginila nazaj. Mrzel pot mi je lil po obrazu. "To so švabi," me je sprelete-lo.
Nepričakovano je vse utihnilo, železna palica je izginila, koraki so se oddaljevali. Bržkone so odhajali, ker je bil zid predebel in ga niso mogli pretol-či. "Zdaj gredo na vrh," sem pomislil in še trdneje stisnil revolver. čakal sem minuto, dve, zadržujoč dih. V smrtni grozi sem strmel v strop, kdaj se odpre pokrov in zagledam zadnjikrat V življenju sonce.
Tišina! Strašna, grozo vzbujajoča tišina, ki stiska srce in sili, da bi v grozi zavpil: "Tukaj sem! Toda ne boste me dobili!" — in si pognal kroglo v glavo.
Zdelo se mi je, da sem čakal celo večnost, ko sem končno zaslišal besede: "Tovariš, končano je". Kamen se mi je odvalil od srca. In še v tistem trenutku sem si obljubil, da ne grem
nikdar več v bunker, pa naj bi bil še tako dober.
Ko sem prilezel spet na dan je sonce še vedno razlivalo svojo bleščavo po briških gričih. "Dolgo sem bil v njem, kaj?" sem vprašal. "No, kakšno poldrugo uro je moralo biti," so mi prijazno odgovorili. Poldrugo uro, zame pa pol stoletja!
Ljudje so bili spet dobre volje. Sam smeh jih je bil. Vprašal sem po švabih.
"Tam naprej v drugi vasi nakladajo vino, roparji!" so mi odgovorili.
"Potem je pa še vedno nevarnost, da pride kakšna patrola v vas?"
"Brez skrbi bodi! Naša straža stoji za vasjo, nobeden ne more neopažen mimo."
"Kdo pa straži?"
"Marička," odgovorijo.
"Marička ?"
"I, kako pa, dekleta so za stražo boljša, švabi so še vedno preneumni, da bi doumeli, da je dekle, ki mirno dela v vinogradu ob poti, stražar. Če bi bil moški, bi bilo drugače."
Kmalu nato je pritekla brhka Brika in javila, da so Švabi odšli čez Kojsko nazaj proti Gorici.
V vasi je zavladalo veselje. Dekleta so me obsula z vprašanji po svojih bratih in fantih, ki se borijo v brigadah onstran
Soče. Vse jih je zanimalo, pa kaj bi jim pravil, saj so mar-1 sik a j vedele bolje od mene. Niči takega ni bilo, če se je v Čepo-vanu pojavilo dekle z nabasa-nim nahrbtnikom in smehom na licih in iskalo svojega brata. Kmalu si zvedel, da nosi pozdrave iz Brd. Niso se ustrašile dolge in nevarne poti, samo da bi za urico videle brata, fanta ali očeta, ki je bil borec. Niso poznale lepše besede kot: "Moj brat je partizan!" Nikdar v življenju se nisem počutil tako lepo kot tistega večera. Sedeli smo na širokem ognjišču in si pripovedovali doživljaje. Pol vasi je bilo zbrane. Sami dobri, zlata vredni ljudje, ki so žrtvovali vse za nas. Nič jim ni bilo mar, če so jim dopoldne Švabi odpeljali vino, ali vzeli prašiča. "Kmalu, tovariši kmalu bo bolje! Takrat pride v Brda. Takrat boš videl, kaj smo Brici. Če nam vzamejo vse, zemlje nam ne morejo!"
Od nekod so prinesli harmoniko in že smo se zavrteli po podu. Zjutraj hajka, zvečer miting! To je, bilo življenje! Nisi videl mrkih obrazov. Še stari oče se je vrtel s priletno mam-ko, pa jo je kmalu izpustil in zagrabil mlado Maričko. Udaril je z nogo ob tla in zavriskal; "Naj živi svoboda v Brdih!"
Ko sem zjutraj odhajal, je bil
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena soproga in skrbna mati ter stara mati
MARY
1888
Zabukovec
rojena DEMŠAR
ki je previdena s svetimi zakramenti zaspala v Gospodu, dne 21. aprila 1950.
Rojena je bila 31. januarja 1888 pri sv. Lenartu nad Škof jo Loko.
Pogreb pokojne se je vršil dne 24. aprila iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico z asistenco je daroval č. g. Rev. Victor N. Tome, ob asistenci č. gg. Rev. Francis M. Baraga in Rev. Vintarja. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se iskreno zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojno previdei s svetimi zakramenti, zanjo opravil pogrebno sveto mašo ter druge pogrebne molitve in spremil truplo pokojne iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida ter od tam na pokopališče Kal-varijo vse do njenega groba. Za vse to njemu naš prav iskreni: Bog plačaj stotero.
Dalje se iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi in Rev. Vintarju za asistenco pri sv. maši in pa za vse molitve, ki sta jih opravila za pokojno.
Iskreno se zahvalimo tudi vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojne ter jo tako ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo drage pokojnice.
Dalje naša iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Zahvala društvu sv. Ane št. 4 SDZ, ter podružnici št. 25 SŽZ za vso pomoč in naklonjenost.
Prisrčna zahvala vsem dobrim sosedom na Orton Ct. in E. 63 cesti za vso pomoč in naklonjenost. Prav tako tudi za izraze sož^ja bodisi pismeno ali ustmeno.
Naša zahvala vsem, ki so prišli pokojno kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru, ter so molili za mir in pokoj njene duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba zlasti svete maše ter pokojno potem spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
Končno se zahvalimo vsem, ki so nam kaj na en ali drugi način pomagali ter nam kaj dobrega storili.
A Ti predraga soproga in ljubljena mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje trpljenje in skrbi, ki si jih doprinesla za svojo družino. In Bog daj, da se enkrat vsi snidemo nad zvezdami!
Vse mine vse zgine,
le večnost trpi;
a Tebi predraga naj luč večna gori.
TVOJI ŽALUJOČI:
JOHN ZABUKOVEC, soprog
FRANK, JOHN, RUDOLF, HENRY, sinovi
JENNIE poročena WENZEL, MARY poročena OKIČKI, hčeri
JOHN WENZEL in STANLEY OKIČKI, zeta
CLARA, JEAN in AGNES, sinahe
Vnuki in vnukinje
V stari domovini zapušča brata ANTONA in sestro FRANCES TAUČAR
Cleveland, Ohio, dne 6. junija 1950
moj nahrbtnik poln dobrot. Erike so mi ga napolnile. "Da ne boš lačen in žejen, tovariš! Pot čez Sočo je dolga. Pa še pridi!" so me pozdravljali in vabili. "Pridem, prav gotovo bom prišel!"
Čudoviti ljudje živijo v Brdih. Preprosti in dobri. In svojo zemljo ljubijo in življenje in — svobodo. Nekam drugače je pri njih kot drugod po Slovenskem. Vsaka najmanjša vasica ima vaško zaščito. Večinoma so bile same mladinke. Na vseh hribih, na koncu vsake vasi so stražile noč in dan. Če se je le premaknil svab iz Krmina, so takoj vedeli v Brdih. Kot po telefonu je šlo od vasi do vasi: "Švabi v Fajani. švabi v Kozani. š v abi gre do proti Šmartnem. Tristo jih gre proti Konjskem." In že so hiteli skrivat hrano in mast in vino v bunkerje. Cela Brda so en sam bunker. Vsaka hiša ga ima. Ne enega. Dva, tri. Nikdar niso Švabi našli ne masti, ne eno svinjsko pleče, ničesar, kar je moči skriti. Nikdar niso našli velikih intendantskih bunkerjev, ki jih je bilo v Brdih vse polno, odkoder se je pošiljala hrana na deveti Korpus. Seveda bi lahko našli, toda s ponosem so rekli Brici: "Pri nas ni izdajalca!" in res nisi našel v celih Brdih človeka, kateremu bi lah-
ko rekel, da ni zanesljiv. Od malega otroka do starega moža so bili trdno in neomajno za nas. Noben Bric ni mogel razumeti, da so na Kranjskem ljudje, ki jim pravijo "domobranci". Nikjer ni bilo ljudi, ki bi z večjim ponosom zatrjevali: "Mi smo Slovenci in Jugoslovani!" Nisi našel človeka, ki nebi trdno verjel, da bodo Brda v Jugoslaviji. Da, naša lepa, sončna Brda, naši ponosni Brici so bili vsi za nas, so nam dali vse, kar so imeli, zato, da bi po dolgih stoletjih hlapčevanja prišli v naročje svoje velike domovine Jugoslavije. Kateri partizan, ki ga je pot zanesla v Brda, ne reče, da je bilo tam najbolje in najlepše. Vsak, ki je bil kdaj v Brdih, nosi v srcu svetlo podobo zemlje, ki je naša, ki nas ljubi kakor mati svojega sina.
Jeseni sem bil v Brdih. Hodil sem od vasi do vasi. Pa saj to niso bila več Brda! Tukaj niso živeli več veseli ljudje. Mrko so obirali grozdje. Izpod oči so zrli na tuje vojake, ki so pijani hodili skozi vas.
Sonce v Brdih je umrlo. Ne najdeš več nasmejanih deklet. Molče delajo, delajo in ne vedo, zakaj delajo. Saj je vseeno. Vse je izgubilo svoj pomen. Prej so se borili, padali so, a so upali, so živeli. Zdaj pa.. . Kar
razumeti ne morejo. Mar je vse to res? Mar naj bo vedno tako? Ali niso tuji vojaki, ki so jii» preje bili zavezniki, prinesli svobodo in pravico? Ali so tudi oni zakopali pravico, iz strahu pred briškimi koloni, pred sončnimi slovenskimi Brdi? Ne, ne morejo verjeti. Pa vendar . ■ • Ko vidijo svoje bivše priganja-če, ki so jim skozi dvajset let in več trgali meso s telesa in PJ-li kri iz srca, kako se spet šopirijo po vaseh, tedaj jim je najhuje. "Zadavil bi ga, hudiča! pravi pogtaven Bric. "Pa kaj • • In vendar, Brici upajo! Verujejo v pravico, v nas in v vaso moč!
"Kdaj boste prišli?" so »e 1, "ti ?
vprašali. Zakaj smo se borm-Ženam silijo solze v oči: "Zakaj je padel moj sin?" Možje stis' kajo pesti: "Vse bomo prodali in šli v Jugoslavijo, če ne bo drugače!"
"Ne pozabite nas!" so mi kl^" cali v pozdrav, ko sem odhajal.
In ne bomo pozabili! V Brdih bo kmalu spet zavriskal in zapelo dekle. Spet bodo z® cvetele češnje in breskve. Br da bodo en sam pisan vrt cvetja. In naša bodo. Za vedno!
Naročajte, širite in "Enakopravnost!"
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je za vedno zatisnil svoje blage oči naš ljubljeni oče, brat in stari oče
JOSEPH GORNIK
Umrl je dne 2. maja 1950. Pogreb se je vršil dne 5. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni maši-zadušnici in pogrebnih obredih na pokopališče sv. Pavla, kjer je našel svoj večni dom v naročju matere zemlje poleg svoje drage družice, naše ljubljene, nepozabne mame.
Blagopokojnik je bil rojen 27. februarja 1876 leta v vasi Gora pri So-dražici. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ in delničar Slovenskega doma.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Dalje srčno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Hvala tudi vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene.
Našo najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki ste ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Zahvalo izrekamo čst. g. g. Alojzij Ruparu in Victor Cimpermanu za tolažilne obiske v bolezni in opravljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Zahvalo naj sprejme Mr. John Prusnick za lep poslovilen govor v imenu društva Mir in nečakom, ki so nosili krsto ter sobratom društva Mir za častno spremstvo.
Prav posebno zahvalo pa želimo izreči vsem sosedom in prijateljem, ki so nudili tako veliko pomoč v bolezni in ob smrti
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi oče. Odšel si tja, odkoder ni povratka, tja, kjer,vlada večni mir. Poli let Te je smrt združila s Tvojo soprogo našo mamico. Skupno snivata večno nezdramno spanje v deželi smrti.
Mi se Vaju bomo spominjali z ljubeznijoi v naših srcih za vedno.
ŽALUJOČI OSTALI:
JOSEPH, FRANK, JOHN in ALBERT, sinovi MARY, ANNA poročena GRZYBOWSKI, hčeri MARY, JEAN, LILLIE in JOSEPHINE, sinahe HENRY GRZYBOWSKI, zet vnuki in vnukinje ter sorodniki V stari domovini zapušča sestro JERICO MIHELIČ in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 6. junija 1950