Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 13. V Lloblfanu v pondeljek, u. januarja K Leto XL!II. s Velja po pošti: ~ Za oolo leto naprej . , K 26'— si en mesoo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na domi Za celo leto napre] . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'— V oprav* preleman mesečno „ 1*70 — Sobotna izdaja: = za celo leto......„ V— za Bemčllo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— Enostolpna petltrrsta (72 mm): sa enkrat . ... po 18 » za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popust. Ptroina oznaiili, zM, isvtiln II: enostoipna petttvrsts po 2 J Tin. ■ ■ Poslano: g 1 enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, isvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni red. (CS" DredniStvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopis! se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravništvo je v Kopitarjevi nllol št 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Kela grofa Uvarova. Peter Veliki je prvi odprl ozko okence evropski prosveti v širno Rusijo in njegovi nasledniki so ga nekaj časa verno posnemali. Evropstvo, za-padnjaštvo, zlasti kolikor ga je prihajalo iz Francije, je našlo v visoki ruski družbi, med plemstvom in pri dvoru ugodna tla. Katarina II. jo protežirala francoske enciklopediste in francoski jezik je postal občevalni jezik bogatih in visokih ruskih rodbin. Tako je šlo naprej tja do francoske revolucije. Veliki preobrat je odprl tudi ruskim mogotcem oči, kam pravzaprav pelje nevarna pot, po kateri hodijo in njihova ljubezen do Francozov se je močno ohladila. Francoski vpliv je padal od dne do dne, ruski izobraženci so se postavili po robu prevladi francoskega jezika in se zavzeli za ruščino, dvor in vlada pa sta branila načelo zakonitosti po celi Evropi s potoki krvi in na Ruskem z najhujšo reakcijo. V tej kritični dobi je vladal Rusijo car Nikolaj I. Naučili minister tega »prosvitljenega« vladarja, ki je pri priliki imenoval vseučilišča »volčje jame«, je postal leta 1833. grof Uvarov, ki je ruski uradni vladni program tako izvrstno izpovedal, da njegova opredel-ba velja še dandanes. »Naša naloga« — tako je govoril šolskim nadzornikom — je delovati na to, da se narod izobrazi v duhu p r a v os 1 a v j a , s a m o d r ž t v a in narodnost i. To so glavne podlage družabne izobrazbe. Rus, ki je domovini vdan, si ne bo dal vzeti nobene dogme našega pravoslavja; samodržtvo je glavni steber našega političnega obstanka in enako visoko stoji tretja, ne manj važna točka, to je naša narodnost.« Torej: kdor ni pravoslaven, kdor se ne ogreva za absolutizem, ta ni Rus, ali ni vsaj cel Rus, čeprav govori ruski. To je Uvarovov program in program ruske vlacle do današnjih dni. Izražen je, kolikor se tiče carja samega, tudi v osnovnih ruskih zakonih: »Car cele Rusija je samodržec in neomejen monarh. Njegovi najvišji oblasti se pokoravati ne le iz strahu, ampak tudi vsled vesti, to zapoveduje Bog sam. Dalje: Ruski car je kot kristjanski vladar najvišji čuvar in hraniteij verskih resnic grško-ruske vere, nadzornik pravoverja in vsakega dobrega reda v sveti cerkvi. V tem zmislu jc on glavar cerkve (pravoslavno). Uvarovo trojednico je treba dobro pogledati in si jo tudi — zapamtiti! Ruski program narodnosti je tudi mnogim zapad-nim Slovanom prevzel pogled, da ga niso pogledali v celoti, ampak lc deloma: videli so le narodnost, ne pa absolutizma in ne pravoslavja! Kako so umevali — in še umevajo — pojem narodnosti tudi Rusi svobo-doumnejše smeri, nam priča najbolj znani dekabrist Pestcl, katerega je imenoval Aleksander Herzon »socialista pred socialisti«. Kakor je bil drugače revolucionar od nog do glave, tako se je na drugi strani vnemal za centralizacijo, katero jc hotel doseči s popolnim porušen jem vseh na Ruskem živečih narodnosti (izvzemši Poljake iz gotovih verskih ozirov!). No samo narodnosti naj izginejo, ampak tudi njihova imena; spojenje se mora izvršiti ne samo jezikovno, ampak tudi kulturelno. Pravico narodnosti priznava Pestel samo onim narodom, ki so dovolj veliki in močni, da tvorijo lastne države, manjši narodi pa naj žrtvujejo svoje narodnostno pravo pravu obstoja velikih držav. Dokler loči zapadne Slovane od Rusov na pravoslavju sloveči absolutizem, se zapadni Slovani ne morejo ogrevati za pojem slovanske narodnosti, kakor ga je načrtal Uvarov, in tako dolgo moramo strogo ločiti ruski narod od ruske vlade in njenega vladnega zistema. Široko maso ruskega naroda tvori ruski kmet, ruski mužik, ki sam pod ruskim vladnim zistemom največ trpi in zato tudi včasih nekoliko kaže svoje zobe, kakor dokazujejo številni kmetski upori. Da umiri razburjeno kmečko kri, se je ruska vlada kakor nerada morala odločiti za obširne reforme, ki naj potolažijo zemlje lačnega mužika. Polni in siti želodci se ne puntajo radi. Vse take reforme so pa le zadržujoče sredstvo, ki grozečega prevrata ne morejo ustaviti, ampak ga le zakasnijo. Rastoče blagostanje jo podlaga za razširjanje omike in kolikor bolj se bo širila izobrazba, toliko glasneje bo pel mrtvaški zvon smrtno pesem cezaropapizmu. Tudi izid sedanje vojske za rusko oficielno politiko ne bo brez pomena. Mogoče je dvoje: zmaga ali poraz. Če Rusija zmaga, se bo absolutizem nekoliko okrepil. Vsaj za prvi čas gotovo, a za vedno komaj. Notranji preobrat bo dobil močno zavoro, toda trajno se napredku in naprednim idejam verske strpljivosti in ustavnosti tudi ruska sila ne bo mogla upirati. Če pa doživi ruska sila nov poraz, kakor ga je doži- vela v krimski in japonski vojni, potem se bo pa kolo pravice zasukalo nekoliko hitreje. Japonska zmaga je prinesla Rusiji dumo, ki sicer ni druzega kakor parlamentarna karikatura, ampak začetek je le narejen; carizem jc dobil velik udarec. Kakšen udarec bi pa doživel carizem danes v slučaju poraza, kdo naj to prerokuje? Za ruski narod poraz carizma nc bi bila nobena škoda. Vsem ruskim narodom pravična ustava bi sicer pomenila za Rusijo mogočo konec, centralizma, a kaj to d6? Nemčija jo sestavljena iz cele kope držav in državic in kako je močna! Tudi Rusiji decentralizacija ne bi škodovala, ravno tako tudi ruskemu narodu ne, ker bi že vsled svoje številnosti igral vedno prvo vlogo tudi v p r o st i demokratični državi kjer bi našel vsak svoj p r a v. Prosta, demokratična Rusija, ki bi bila vsem narodom pravična, bi pač za zapadne Slovane lahko mnogo pomenila in imela nanje vse drugačno privlačno moč kakor cezaropapistični zistem, ki živi samo o