Ljubljana, četrtek, 5. septembra 1957
LETO XIII. Stev. 209
ILOAJA IN TISKA
Časopisno založniško
PODJETJE •LJUDSKA PRAVICA*
DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC
List Izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
•LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA i. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNBVNIK CN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD l. JUNUA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
Selwyn Lloyd naš gost
Včeraj je s posebnim vojaškim letalom prispel na štiridnevni uradni obisk v našo državo britanski zunanji minister s svojim spremstvom
Beograd, 4. sept. (Tatjug) S posebnim letalom se je pripeljal danes na štiridnevni uradni obisk o našo državo britanski zunanji minister g. Selmyn Lloyd. Na letališču d Batajnici ga je sprejel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič.
Stirimotorni »Cometc, letalo britanskega vojnega letalstva, s katerim se je pripeljal zunanji minister Lloyd, je pristal na le-
predstavil državnemu sekretarju Koči Popoviču elane svojega spremstva, ga je Popovič sezna-
- - ,j- j-  — — nil z jugoslovanskimi funkcionar-	¥ rajguvuru L (Ujwivnu.»».m
tališču v Batajnici točno ob 14. ji. V Batajnici so bili član Zvez-|;n tujimi novinarji je izrazil bri !*n- JPot od Londona do Beograda 1 nega izvršnega sveta Milentije taiiski minister za zunanje
kot bi si jo rad, potrudil pa se bom, da bom videl čimveč, ter upam, da se bom pogovoril s predsednikom Titom in z drugimi jugoslovanskimi državniki o tekočih mednarodnih vprašanjih. Varnost in mir v Evropi in na vsem svetu sta skupen smoter naših dveh dežel.«
V razgovoru z jugoslovanskimi
je »Comet< preletel v dveh urah in 40 minutah. Državni sekretar Koča Popovič je pozdravil svojega gosta tik ob pristajalni stezi.
Popovič, predsednik beograjskega ljudskega odbora Djurica Joj-kič, državni podsekretar za zunanje zadeve Mladen Ivekovič, ve-
Z ministrom l.loydom so se; leposlanik FLRJ v Veliki Brita-pripeljali namestnik državnega . niji Ivo Vejvoda, načelnik oddel-podsekretarja v britanskem zuna- ! ka v državnem sekretariatu za njem ministrstvu William Hav- I zunanje zadeve Jože Zemljak, ter, osebni parlamentarni tajnik ! generalni podpolkovnik Ratko Selwyna Llovda polkovnik Ro- j Martinovič in šef protokola Da-bert Grosvenor, pomočnik držav- j libor Soldatič. Ministra Lloyda so nega podsekretarja v Foreign | pozdravili tudi britanski velepo-Officeu Achibald Ross, osebni i slanik v Jugoslaviji John Ni-tajnik britanskega zunanjega mi- cholls z osebjem veleposlaništva,
Svetozar Vukmanovič odpotoval na Kitajsko
Hanoj, 4. sept. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča, ki se je ne-' kaj dni mudila na obisku v DR Vietnamu, je davi z letalom odpotovala v LR Kitajsko. Na letališču so jo ob odhodu pozdravili predsednik vlade Fam Van Dong ter več članov njegovega kabineta,
Priprave na gospodarsko združitev Sirije in Egipta
Damask, 4. sept. (Reuter). Predstavnika Sirije in Egipta sta včeraj v Damasku podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega odbora, ki naj bi v treh mesecih
DjSjra ^enn's Laskev in načelnik oddelka za tisk pri britanskem zunanjem ministrstvu Hope.
veleposlanika Kanade in Indije v Jugoslaviji George Ignatieff in Radžašvar Dajal ter pakistanski
med nami so se okrepile med drugo svetovno vojno in posta-
Potem ko je minister Lloyd poslanik Abdul Malik L L O Y D O V A IZJAVA ZA NASO JAVNOST
Vesel sem obiska
ki je izraz simpatij ljudstva Velike Britanije do narodov Jugoslavije
Pfeden minister Lloyd v Premstvu državnega sekretarja
• ce, Popoviča obšel častno četo Jugoslovanskega vojnega letalstva, it V?->aška godba zaigrala britansko in našo državno himno. Po-tem je dal minister Llovd za jugoslovansko javnost naslednjo izjavo:
»Vesel sem, da sem prišel na obisk v Jugoslavijo. Z zadovoljstvom se spominjam obiska predsednika Tita v Veliki Britaniji leta 1953 in obiska podpredsednika Kardelja leta 1955.
Veselim se ponovnega srečanja z vašim državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem,
* katerim sva se večkrat sestala v Združenih narodih.
Moj obisk je dokaz simpatij ljudstva Velike Britanije do jugoslovanskih narodov. Tesne zveze
vile trdne temelje za prijatelj- tanski veleposlanik Nicholls. stvo med našima deželama. I Kasneje je državni sekretar
dokončno ekonomsko obeh dežel.
združitev
deve upanje, da se bo z. jugoslovanskimi državniki pogovoril o	v	ulooIiulJ
problemih med Vzhodom in ^'a‘ proučil in predlagal ukrepe za hodom, o vprašanjih, ki jin bo - -obsegal dnevni red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine OZN, o razorožitvi, o evropski varnosti in o drugih aktualnih vprašanjih. Poudaril je, da je prišel v Jugoslavijo kot prijatelj, da ni prišel z namenom, skleniti ta ali oni sporazum, ali zato, da bi si zagotovil podporo Jugoslavije pri tem ali onem vprašanju.
»Do vseh problemov nimamo enakih stališč, vendar to ni ovira za prijateljske odnose,« je rekel Selwyn Lleyd.
Po kratkem razgovoru v letališkem poslopju sta se minister Lloyd in državni sekretar. Koča Popovič odpeljala v Beograd.
Državni sekretar Popovič je pospremil svojega gosta do rezidence britanskega veleposlaništva, kjer bo minister Lloyd stanoval med bivanjem v Beogradu.
Britanski zunanji minister je ob 17. uri obiskal državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča. Z njim je bil tudi bri-
Ob otvoritvi mednarodnega vinskega sejma: Predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher v pogovoru z deželnim glavarjem Koroške g. Ferdinandom Wedenigom
Z GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA V LJUBLJANI
Mednarodni vinski sejem odprt
Ob veliki udeležbi domačih in tujih gostov je sejem odprl predsednik Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic Ivan Bukovic
Zelo cenimo jugoslovanske narode kot vztrajne borce za svo-
Ljubljana, 4. septembra. Med vsemi sejemskimi prireditvami z mednarodno udeležbo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se izkazali kot najpomembnejši mednarodni vinski sejmi, kar nam potrjuje čedalje večja udeležba inozemstva na teh sejmih. Današnja otvoritev lil. mednarodnega vinskega sejma je dobila še posebno slovesno obeležje z navzočnostjo delegatov "i? držav, ki sodelujejo na plenarnem zasedanju mednarodnega urada za vino.
Slovesnost je začel predsed- I priznala 33 zlatih, 165 srebrnih nik pripravljalnega odbora za j in 49 bronastih kolajn.
organizacijo sejma Jože Levanič, I	________
ki je v svojem govoru posebej po- NASE VINOGRADNIŠTVO IMA zdravil predsednika Izvršnega \	SLOVES
sveta LRS Borisa Kraigherjat de- j Za njim se je oglasil predsed-
odprl predsednik Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic Ivan Bukovič. Dejal je, da nam tak mednarodni sejem daje_ priložnost, prikazati najvidnejšim predstavnikom vinarske in vinogradniške stroke po svetu naše uspehe v proizvodnji kvalitetnih vin, po drugi strani pa nam udeležba inozemskih razstavljavcev omogoča ocenjevati naša vina na objektivni podlagi. V svetovni vinski proizvodnji se Jugoslavija glede kvalitete uvršča med vodilne države. Čeprav naši vinogradj
bodo in neodvisnost. Med kratkim obiskom si vaše dežele ne bom mogel ogledati tako dobro,
xvasiicjt:	uiiavm	j«, v,v. ,	miui	jc	vgiaau	prcuscu*	utr	urzave.	čeprav	ua»i	viuugtaui
Koča Popovič vrnil obisk zuna- žetega glavarja sosednje Koro- ! nik Mednarodnega urada za vino ne zavzemajo velikih površin, pri
ške Ferdinanda Wedeniga. predsednika Zveznih kmetijskih zbor-
Danošnii nroaram i yicJD?na, b,i*:od'c'®- predsednika
* “	“	Mednarodnega urada za vino ba-
Dopoldne se bodo začeli v dr- | rona Le Eoya, predsednika OLO žavnem sekretariatu za zunanje j Ljubljana dr. Marjana Dermastio jugoslovansko-britanski j ter navzoče člane Izvršnega sveta LRS in ostale goste. Dejal je, da rastoče zanimanje za to že tradicionalno prireditev potrjuje
njemu ministru Lloydu.
zadeve
uradni razgovori. Nadaljevali se bodo tudi popoldne, udeležili pa se jih bodo razen državnega se
kretarja za zunanje zadeve Koče j okolnost, da sodeluje letos y stro-Popoviča in britanskega zunanje-I ko vnem delu sejma 118 razstav-ga ministra Selwyna Lloyda še | ljavcev z nad 600 vzorci vin iz 20
drugi britanski in jugoslovanski državni funkcionarji.
Po programu se bo minister Lloyd jutri zjutraj vpisal v knjigo predsednika republike, nato pa bo na Avali položil venec na grob Neznanega junaka.
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič bo priredil britanskemu zunanjemu ministru na čast j,utri opoldne kosilo, zvečer pa slavnostni sprejem.
POGOVOR S KOMANDANTOM JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE
Naša vojna mornarica se nenehno krepi
Njen strateški namen je jasno določen kot strogo obrambni
Split, 4. sept. (Tanjug). »V strokovno-kadrovskem in mo-ralno-političnem oziru je Jugoslovanska vojna mornarica povsem dorasla, da v primeru vojne spretno uporablja, oziroma da v miru uspešno ravna z zaupano ji tehniko, orožjem in ostalo opremo. Jugoslovanska vojna mornarica se tudi v materialno-tchničnem oziru iz leta v leto nenehno krepi docela v skladu z industrijskim razvojem naše dežele ter lahko dandanes glede tega zrcali dokaj verno sliko njene ekonomske in tehnične moči.«
Doslej dva kandidata za predsednika Generalne skupščine OZN
Kairo, 4. sept. (AFP) Odbor Arabske lige je soglasno sklenil Podpreti kandidaturo libanonskega zunanjega ministra Sarla Malika za predsednika Generalne skupščine XII. zasedanja. Razen libanonskega ministra kandidira tudi predstavnik Nove Zelandije v OZN sir Leslie Munro.
Odbor Arabske lige je prav *ako sklenil podpreti ponovno izvolitev Daga Hammarskjolda za generalnega sekretarja OZN.
Hova britanska pobuda za konferenco o Cipru
London, 4. sept. (Reuter). V Londonu pravijo, da bo Velika Britanija poslala Grčiji še eno spomenico v zvezi z možnostjo 'fiednarodnega sestanka, na katerem bi razpravljali o bodočnosti Cipra. O Cipru je včeraj razpravljal britanski zunanji minister Selwyn Lloyd.
Kakor je znano, je Britanija nedavno že predlagala Grčiji in Turčiji sklicanje mednarodne konference o bodočnosti Cipra.
Sovjetska delegacija pojde v Sirijo
Moskva, 4. sept. (TASS). Tu so danes objavili poročilo o sovjetsko sirskih razgovorih, v katerem kot strogo obrambni. Jugoslovan  r	---
le rečeno, da bodo v kratkem pro- j ska vojna mornarica se ravna po kaj spremeniti, kar je treba priučili v Siriji vsa vprašanja eko- naši politiki, katere bistvo je na- pisati daljnovidnosti vrhovnega nomskega sodelovanja med obe- tančno zapopadeno v formulaciji: komandanta, ki je že tedaj, ko je *na deželama. V Sirijo bo nam- miroljubna aktivna koeksistenca, j bil položen temelj sodobni vojni reč odpotovala sovjetska delega- Kar se tiče naših operativno-1 mornarici, začrtal ustaljeno In eija pod vodstvom podpredsedni-J taktičnih načel, ne morejo biti j jasno smer tudi za to nevarno ka državnega komiteja za eko-! drugačna kot defenzivna. Bolj jas-! atomsko obdobje, nomske stike s tujino Nikitina, ki no povedano, to, kar sem dejal Govoreč nadalje o položaju v
držav, v komercialnem delu pa 63 razstavljavcev iz šestih držav, ki razstavljajo razen vin in drugih alkoholnih pijač tudi stroje in tehnično opremo ter zaščitna in tehnična sredstva za vinogradništvo in vinarstvo. Poudaril je pomen sejma za pridobivanje in utrjevanje poslovnih zvez, nato pa je razglasil rezultate ocenjevanja vina po mednarodni degustacijski komisiji, ki je v celoti
S temi besedami je začel komandant JVM admiral Mate Jerkovič v Splitu tiskovno konferen^ co ob bližnji proslavi 15. obletnice JVM, ki jo bodo praznovali 10. septembra V spomin na isti datum leta 1942, ko so v uporniški luki Podgori pri Makarski z ukazom vrhovnega komandanta NOV Josipa Broza Tita ustanovili prvi partizanski pomorski odred.
MIROLJUBNA AKTIVNA KOEKSISTENCA »Strateški namen naše vojne mornarice,- je nadaljeval admiral Jerkovič, -je jasno določen
in ne more nikoli zapluti v tuje vode z namenom, da bi napadla tujo deželo in njeno svobodo, da pa bi najsrditeje napadla in napadala vsakogar, ki bi posegel po naši deželi In svobodi, dokler ga ne bi uničila.*
MNOGO PRIČAKUJEMO OD MORNARlSKO-TEHNlCNEGA INSTITUTA Admiral Jerkovič je nato govoril o atomskem orožju kot tudi o drugih vojaško-tehničnih pridobitvah na svetu, katerih pojav je prinesel temeljite spremembe v koncepcijah vojnih mornaric ^tev*lnih dežel na svetu. V tem oziru pa se v naši mornarici nima
vsa vprašanja in da ni več kaj napraviti.
»Ne,- je rekel admiral Jerkovič, -to samo pomeni, da je bila naša dosedanja pot pravilna in (Nadaljevanje na 2. str.)
Kolajne za kvaliteto
Mednarodna komisija za oceno najboljših vin, v kateri je sodelovalo poleg treh domačih še osem inozemskih vinskih strokovnjakov, je v celoti priznala za najboljša vina 97 zlatih, 289 srebrnih in 65 bronastih kolajn, in sicer Jugoslaviji 33 zlatih, 165 srebrnih in 49 bronastih. Sovjetski zvezi 25 zlatih in 30 srebrnih, Španiji 10 zlatih in 2 srebrni. Romuniji 8 zlatih, 22 srebrnih in 6 bronastih, Nemčiji 7 zlatih in 4 srebrne, Franciji 3 zlate in 21 srebrnih. Portugalski 3 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti, Cipru 3 zlate, 4 srebrne in 2 bronasti, Grčiji 3 zlate. Veliki Britaniji 1 zlatp in 5 srebrnih, Južni Afriki 1 zlato, Italijil2 srebrnih in 2 bronasti, Avstriji 8 srebrnih, nadaljnje srebrne in bronaste kolajne pa so še prejeli razstavljavci iz Avstralije, Kanade, Alžira- Cila, Malte in Nizozemske.
Od kolajn, podeljenih jugoslovanskim razstavljavcem, je odpadlo na Slovenijo 30 zlatih, 82 srebrnih In 9 bronastih. Največ priznanj so bili deležni naslednji razstavljavci iz LR Slovenije: »Slovenija vino« 11 zlatih in 6 srebrnih. Vinarska zadruga Maribor 6 zlatih in 9 srebrnih, Vinarsko gospodarstvo Ljutomer 4 zlate in 6 srebrnih. Kmetijsko gospodarstvo Zavrč 3 zlate in 2 srebrni, Kmetijsko gospodarstvo' Podlehnik 2 zlati in 3 srebrne, Slovenske Gorice, Ptuj 2 zlati in 3 srebrne. Vino Brežice 1 zlata in 4 srebrne ter vinogradniško gospodarstvo Kapela I zlata.
Hrvatski razstavljavci so prejeli 2 zlati. 35 srebrnih ln 13 bronastih, razstavljavci iz Srbije 1 zlato, 39 srebrnih in 18 bronastih, razstavljavci iz Makedonije 7 srebrnih in 2 bronasti in razstavljavci iz Bosne in Hercegovine 2 srebrni.
v Parizu baron Le Rou, ki j e izrekel priznanje jugoslovanskemu vinogradništvu za kvaliteto razstavljenih vin. Sejem je nato
Mednarodni urad za vino za nekaj dni v Ljubljani
Včeraj so začeli plenarno zasedanje te mednarodne strokovne organizacije, na katerem sodelujejo delegacije 5? dežel
Ljubljana, 4. sept. — Mednarodni urad za vino, ki prireja vsako leto plenarna delovna zasedanja, vsako tretje leto pa kongres, je letošnje 37. plenarno zasedanje sklical v Ljubljani v (asu III. mednarodnega vinskega sejma. Tako so se v Ljubljani zbrale delegacije 37 držav, od tega 22 delegacij članov urada in 17 delegacij, ki sodelujejo kot opazovalci. Razen teh uradnih predstavnikov držav pa so prišli tudi številni predstavniki drugih mednarodnih organizacij za kmetijstvo (FAO), zaščito rastlin, trgovine Itd. Strokovne komisije Urada so začele svoje delo že v ponedeljek In so obravnavale vsa važna vprašanja vinogradništva in vinarstva v svetovnem meril«, danes dopoldne pa je bila v magtstratni dvorani slovesna otvoritev plenarnega zasedanja.
čemer gre za površine, ki niso sposobne za druge kulture, je brutto dohodek t e porizvodne panoge zelo pomemben. Nadaljnja naša prizadevanja morajo iti za tem, povečati tudi proizvodnjo kvalitetnega namiznega grozdja. Znatna investicijska sredstva so že predvidena za nadaljnjo obnovo vinogradov po sodobnih proizvodnih načelih. Izvoz jugoslovanskega vina. ki gre v 50 držav in narašča od leta do leta, najbolje dokazuje, da so naša kvalitetna vina na svetovnem trgu zelo cenjena.
Po otvoritveni slovesnosti so se gostje udeležili poskušnje razstavljenih vin, popoldne pa je prireditev obiskalo že veliko število obiskovalcev med njimi tudi mnogo zunanjih, ki imajo 50'/o popust na jugoslovanskih železnicah.	S.
bo v Siriji podpisala sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju.
Namesto obolelega pokrovitelja zasedanja člana Zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja je zbra-o strateških in operativno-taktič- JVM, je admiral Jerkovič dodal, nim delegatom izrekel dobrodošli-nih koncepcijah, pomeni, da naša da to ne pomeni, da so v izgrad- co član Zveznega Izvršnega sveta vojna mornarica ne bo zaplula nji naše vojne mornarice urejena in predsednik Zveze kmetijskih in
gozdarskih zbornic FLRJ Ivan Bukovič, ki je lzrazU prepričanje, da bo to zasedanje" pripomoglo tudi k zbližanju in utrditvi prijateljskih odnosov med narodi, kakor (Nadaljevanje na 2 »tr.j
VREMFNSKA NAPOVED
za četrtek 5. septembra
Lepo vreme i delno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči med 6 ln 10. v Primorju 16, najvlSja dnevna do >0, v Primorju do 24 stopinj C.
Stanje vremena Od Azorov do Urala se razteza močno področje visokega zračnega pritiska, ki ustvarja v pretežnem delu Evrope suho lepo vreme Frontalne motnje. ki «o danes prešle Slovenijo polagoma slabijo ln se pomikajo proti Jugovzhodu.
Voutne	gla
dobe	tudi
Mladinska vodstva in osnov- bolje zastopane prek izvoljenih ne organizacije mladine po pod- odbornikov. Še važnejše mimo jetjih, šolah in vaseh kranjskega te ugotovitve pa je dejstvo, da okraja so pretežni del priprav ta zbor ni predstavljal mlade za VI. kongres posvetile jesen- delavske generacije, ki je o to-skim volitvam o ljudske odbore, varnah in podjetjih v večini. V Na posvetovanjih, zborovanjih, okrajnem zboru proizvajalcev sestankih in predavanjih bodo sta bila doslej samo 2 odbornika mladino seznanili z nalogami, mlajša od 30 let. organizacijo in problemi komu- Prav nerazveseljive so številke nalne uprave. Na ta pomemben o udeležbi mladine v občinskih dogodek bodo mladino skrbno ljudskih odborih. Od skupno pripravili, še posebej mlade v o- 339 odbornikov občinskih odbo-livce, ki bodo letos prvikrat rov so bdi samo štirje stari do volili.	25 let. Te številke vsekakor ka-
Letošnje predvolilne akcije \ei° ,,na Podcenjevanje priza-mladine na Gorenjskem pa ne devmh mladih ljudi, na politič-težijo samo za splošnimi or g a- no kratkovidnost in nerazume-nizacijskimi in agitacijskimi oanle teženj in interesov mlade ukrepi. Letos gre mnogo resneje Seneractje. Razumljivo je, da se za kandidaturo mladih, zasluž- tahko mladi ljudje usposobijo nih ljudi iz vrst mladinske or- 7:a, x v komunalni upravi le ganizacije v ljudske odbore in ,1' .? ,.]? sr j starejših, njih svete. Dosedanja udeležba gkusemh ljudi, vendar pa se-mladine v delu komunalne danja praznina, ki je nastala uprave je bila sila šibka. V med st,a[e,]so ln. m\ai™ genera-podjetjih na Gorenjskem je za- c‘!°’,° Prwjde do nepo-poslen pretežni del mladine. P^vljimh posledic v pnhod-Nekatere tovarne bi smeli ime- n?stl- ¥.ed gladino na Gorenj-novati izrazito »mladinske«. skemj h™s}. v. P™izm>dnji sko-Mladi ljudje so se uveljavili kot dve tretjini vseh bremen, ki strokovnjaki in kvalificirani de-	dokončala	vrsto	in-
lavci v industriji, kmetijstvu, du*tri,skih, strokovnih in višjih
trgovini in prometu. Njih dela- fAf ? za,* f.n 7.’ voljnost, pripravljenost in od- l*™h mladih Ipidi Zato je govomost pa se ni v ničemer Prav’ fa dobe mladi kandidati zrcalila v delu ljudskih odbo- na molitvah priznanje, ki so si rov, začenši od občin do okraja. *a izbojevali v proizvodnji
na delovnih mestih m v druz-
Vzemimo za gornje trditve benem življenju, nekaj številk. V okrajnem zbo- Mladinske organizacije kranj-ru, ki šteje 58 poslancev, so bili skega okraja bodo na zborih doslej le 4 predstavniki mlajše volivcev in predvolilnih sestan-generacije, ki še niso presegli kih predložile'več mladih kan-30 let starosti. Še slabše je o didatov, ki zaslužijo zaupanje, zboru proizvajalcev. V predvo- Predvidevajo, da bodo kandidi-lilnih pripravah so v kranjskem rali za OLO 1? mladih odbor-okraju sicer že izrekli nekaj nikov, v njegove svete pa 32 sodb o delu tega zbora. Zlasti mladincev in mladink. Za občin-drže ugotovitve, da je bilo v ske ljudske odbore bodo prednjem premalo neposrednih pro- lagali zborom volivcev 88 mla-tzvajalcev, pa preveč vodilnega dih kandidatov, za delo v sve-osebja, in da mnoge gospodar- tih pa bodo predlagali 121 mla-ske organizacije niso bile naj- dinceo in mladink.	-do
ŽIVAHNA PREDVOLILNA DEJAVNOST PO VSEJ DRŽAVI
Ocena političnega in gospodarskega razvoja
DAJE SMER PRI IZBIRI KANDIDATOV
Pri pripravah na volitve je še zlasti važna vloga, odmerjena sindikatom in SZDL
Tako kot v Sloveniji se tudi pojasnjevanje in prikazovanje kaj lahko spoznali, kako pomemb-v vseh drugih republikah pri- razvoja mesta v zadnjih letih, iz- no mesto zavzemajo občine in pravljajo na bližnje volitve v ob- popolnjevanje komunalnega siste- kako potrebno je, da v ta oblast-činske in okrajne ljudske odbore, ma, gospodarski napredek itd. Na ni organ izvolijo ljudi, ki bodo V Beogradu so na seji pred- sestankih pa bo moč članstvu kos vsem nalogam, sedstva Mestnega odbora Sociali- prikazati tudi bodoči razvoj me'
stične zveze, ki ji je predsedoval sta, to tem laže, ker imajo v Beo-Djurica Jojkič, sklenili, da je naj- gradu že izdelan perspektivni na-važnejša naloga organizacij SZDL: črt za razvoj mesta. Volivci bodo
S slovesne otvoritve
V BiH sestanki, predavanja, diskusijski večeri
Takoj po razpisu volitev so se tudi v Bosni in Hercegovini za-
Sindikalne organizacije so zlasti delavne v Makedoniji
Sestalo se je že predsedstvo republiškega sveta sindikatov in nakazalo najvažnejše naloge svojih organizacij pri pripravah na volitve. Njihovo glavno delo bo po podjetjih, kjer bodo organizirali predavanja in razprave o do-
plenamega zasedanja Mednarodnega urada za vino
(Nadaljevanje s 1. strani) 1 enakopravni podlagi o vseh med- kasneje pa so začeli tudi s polije to ponovno že poudaril pred- narodnih vprašanjih. Živo je za- tičnimi pripravami, ki so sedaj sednik urada baron Le Roy.	interesirana na usod isvojega vino- zajele vso republiko. Imeli so se-
Znano je, da je naša država za gradništva, ki neposredno ali po-	d™zbeno-
čeli resno pripravljati na to ve- sedanjem razvoju komunalnega liko politično akcijo. Volilne ko- sistema ln 0 gospodarskem na-misije so poskrbele za organiza- Predku-cijsko-tehnične ukrepe, nekoliko
Sklicali naj bi občinske konference žensk
Okrajni komite ZK v Murski
je, ua je uaaauiidva	~	Dolitičnih	or?ani7aHi	in	ti<;kn	nn	UKrajm	komite	ZK V Murski
iskreno in šoroko sodelovanje na sredno zaposluje milijone naših katerem sorazpravl jaH o sode- Soboti ie včeraj razpravljalo
lovanju teh organizacij v pripravah na volitve. Po tem sestanku in po sestanku predsedstva Glavnega odbora Socialistične zveze BiH so začeli na vsem področju republike sklicevati sestanke SZDL, sindikalne sestanke itd., na katerih razpravljajo o vseh najvažnejših političnih in gospodarskih problemih. Živahno se na j volitve pripravljajo tudi mladinske organizacije in ženska dru-i štva, pridružujejo pa se jim zdru-i ženja novinarjev, kulturnih in | javnih delavcev, ki pripravljajo predavanja, ustne časopise, diskusijske večere itd.
pripravah na volitve in o nekaterih drugih tekočih nalogah, kot so zadružna kooperacija, odkupi, plačevanje davkov, mnenje prebivalstva o reorganizaciji šolstva in drugo.
Seje se je udeležila tudi organizacijska sekretarka CK ZKS Vida Tomšičeva, ki je med drugim dejala, naj bi sklicali občinske konference žensk, kjer bi se lahko pomenile o kandidatkah za ljudske odbore. Tako pripravljene ženske se bodo zavzele za to, da bi predlagana kandidatka bila tudi izvoljena. Podobno velja tudi za mladince.
Predsednik Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic FLRJ Ivan Bukovič odpira plenarno zasedanje Mednarodnega urada za vino
MNENJA ZDRAVSTENIH STROKOVNJAKOV
Preplah zaradi »azijske« gripe je brez osnove
Bolezen, ki se je pojavila ponekod pri nas, se ne razlikuje od poprejšnjih
bolezni te vrste
Beograd, 4. sept. (Tanjug). Spričo vesti o širjenju »azijske« razlikuje od navadne gripe, Če-gripe v naši državi je dejal sekretar za narodno zdravje ptav je bil v nekaterih primerih pri Zveznem izvršnem svetu dr. Herbert Kraus, da je načet tudi živčni sistem. Bolniki preplah zaradi te gripe povsem brez osnove.	imajo temperaturo največ do
...	,	...	...	,	.	.	.	37°C, virusa pa še niso ldentifi-
Virusa »azijske« gripe pri nas lezni na dihalih kot sicer v tem , Profesor Aroad Han. član niso laboratorijsko indentificirali letnem času. Bolezenski primeri gveta' za narodno zdravje LR - je rekel dr. Kraus - zato ni sodijo v vrsto običajne gripe, Hrvatskc je dejal da so ugoto-osnove za trditev, da je primere bolezen traja dva do tri dni, če- ,,, t„dj ’ J niihovi’ renUbliki več gripe	v nekaterih	naših pokraji-, prav	se	ponekod kažejo	znaki	primerov gripe) vendar ni zna-
nah	povzročil	virus	»azijske«	da je	bolezen zajela tudi	živčni	r	katerih bi se dalo skle-
gripe. Bolezen, ki se je pojavila! sistem. Hujših primerov ni bilo, O DOsebni vrstl gripozne bo-ponekod pri nas, se ne razlikuje virusa pa še niso identificirali. ieZn\ Tudi član Sveta za narodni orivfn	'L*1;! :	Dr. Jovan Cekič, predsednik no zdravje BiH dr. Ernest Grlu ' vrsto novih kleti, predvsem na za-
»rf	1«,	Sveta	za	narodno zdravje	Srbije,	je povedal, da se bolezenski pri-	družni podlagi. Za napredek	vino-
£	P^vi,	da	so tudi v Srbiji	ugoto-	meri v Bosni in Hercegovini ne	gradništva	in	za	zaščito	potrošni-
m, kot na primer pljučnica, ka- ^ ;ekaJ primer0Vt vendar ne razlikujejo od siceršnjih oblik | kov pa je bil sprejet tudi nov za-
državljanov in ima vse pogoje za nadaljnji razvoj. Vojna pustošenja so sicer povzročila našemu vinogradništvu veliko škodo, toda z napori vinogradnikov in družbene skupnosti, ki je samo v zadnjih letih dala vinogradništvu okrog 16 milijard dinarjev, smo naše vinograde v veliik meri obnovili, pa tudi razširili, tako da obsegajo zdaj 280.000 ha, to je okrog 50.000 ha več kakor pred vojno. V prihodnjih letih pa je predvideno, da bomo uredili še za 30.000 ha novih vinogradov. V skladu z resolucijami kongresov mednarodnega urada za vino pazimo na pravilno izbiro sort in zemljišč. Rajoniranje vinogradniških področij je zaključeno in se novi vinogradi lahko posade le z izbranimi sortami in na določenih zemljiščih, hkrati pa trebimo samorodnice. Zgradili smo
kor je bilo med epidemijo gripe pred dvema letoma.
Dr. Kraus je dejal, da je težko označiti vrsto te gripe, dokler ne bodo v laboratorijih identificirali njenega virusa, sleherni preplah pa bi napravil samo škodo.
V Beogradu so se danes sestali zdravstvenih delavci iz posameznih republik. Dr. Tone Ravnikar, pomočnik sekretarja Sveta za narodno zdravje Slovenije, je dejal, da so povsem neosnovane govorice o širjenju gripe v Sloveniji. V bližini italijanske meje so ugotovili blizu 20 primerov bolezni, ki se ne razlikuje 6d navadne gripe. Po podatkih republiške epidemiološke službe v Sloveniji ni občutnejšega povečanja primerov gripe.
gre za epidemijo. Bolezen se ne gripozne bolezni.
Admiral Jerkovič ob 15-letnici JVM
(Nadaljevanje s 1. strani) . podrobneje pojasni, kaj je mislil
da je treba nadaljevati v tem
s tem, da v JVM še niso ure-
j?,, jena vsa vprašanja v zvezi s tako smislu. Mi zlasti mnogo pričaku- imenovanim atomskim položajem, jemo od našega mornariško-teh- ^ naših razrnerah« je paničnega inštituta, ki se relativno n-j komandant JVM, »moramo naglo razvija ne samo v Organi- celovjteje opremiti posadke, lad-zacijskem in kadrovsko-strokov- j pomorgka oporišča ln druge nem oziru, marveč tudi v smislu ejemente vojne mornarice s pro-
materialno - tehnične nostl.«
opremlje-
POGOJI ZA UREDITEV ATOMSKEGA POGONA LADIJ
tiatomskimi zaščitnimi sredstvi in moramo zagotoviti dodatno taktično in tehnično ABH (atomsko, biološko, hidrogensko) znanje starešinskega in vsega kadra vozne mornarice. Razen tega,« je
SPOROČILO DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA ZUNANJE
ZADEVE
o dvojnih državljanih
Gre z« državljane FLRJ in ZSSR, da se izrečejo za državljanstvo ene ali druge države
Dvajset novinarjev iz vseh Sekretar , Sveta za narodno 1 ljudskih republik, zbranih v dvo- : posebej poudaril admiral Jerko-zdravje Makedonije dr. Gligor1 rani Doma Jugoslovanske vojne vič, »mislim, da so dozoreli teh-Tofoski je dejal, da so v Make- mornarice v Splitu, je nato ad- nični, znanstveni in materialni donlji ugotovili več primerov bo- mirala Jerkoviča zaprosilo, naj pogoji, da se intenzivneje lotimo
ureditve atomskega pogona ladij, kakor tudi nekaterih odpremnih elektronskih sredstev za potrebe raznih bojnih odredov.«
POMOČ MORNARICE PREBIVALSTVU Ko je govoril o povezanosti JVM z ljudstvom, je admiral Jerkovič navedel vrsto primerov, ko so pripadniki JVM pomagali prebivalcem vseh naših krajev, zlasti pa tistim na obalnem področju in na otokih. Jugoslovanska vojna mornarica je dala doslej 35.000 raznih specialistov, motoristov, strojnikov, šoferjev, električarjev, radiotelegrafistov itd., kar je velikega pomena za naše gospodarstvo. Razen tega so enote JVM očistile naše pomorske poti min in omogočile promet, ribištvo in turizem na morju ob naši obali, s čimer so Drihranile naši deželi nad 200 milijpnov dinarjev. JVM je zgradila razne ceste, mostove in operativno obalo v vrednosti okrog 350 milijonov dinarjev, njeni pri-oadniki pa so prispevali prostovoljnih delovnih ur v denarni vrednosti več kot 2 milijardi dinarjev.
BEOGRAD, 4. sept. (Tanjug). — V Drtsvnem sekretariatu za zunanje zadeve so danes objavili naslednje sporočilo o podaljšanju veljavnosti dogovora o dvojnih državljanih, ki Je bil sklenjen med vladama FLRJ ln ZSSR.
»Z Izmenjavo ratifikacijskih listin med vladama FLRJ ln ZSSR je zaCel veljati 31. julija 1958 dogovor o ureditvi vprašanj v zvezi z ljudmi, ki Imajo dvojno državljanstvo.
Ta konvencija Je dala možnost vsem tistim, ki Jih pogodbeni stranki ttejeta za svoje državljane, da se izrežejo za državljanstvo ene ali druge države. Rok za Izjave Je trajal leto dni ln je potekel 31. julija letos.
Da bi se vsi prizadeti, kt so zaradi neobveSCenostl ali Iz drugih vzrokov zamudili rok, lahko Izrekli v skladu s to konvencijo, sta se vladi FLRJ ln ZSSR sporazumeli, da se rok za prijave, ki je omenjen v 3. Členu konvencije, podalJSa Se za leto dni, se prav*, do 31. julija 1958 Prizadeti lah-
ko do omenjenega roka podajo ustrezne Izjave glede svojega državljanstva.
Dvojni državljani, ki imajo stalno bivalliCe na ozemlju FLRJ, pa bi želeli ohraniti državljanstvo ZSSR, naj pošljejo Izjavo sovjetskemu veleposlaništvu v Beogradu. Tisti dvojni državljani, ki stalno bivajo v Sovjetski zvezi, pa bi radi obdržali državljanstvo FLRJ, naj to sporočijo Jugoslovanskemu veleposlaništvu v Moskvi.
Izjave glede državljanstva naj dajo vsi ljudje, ki so stari nad 18 let, Ce so poroCenl, pa tudi mlajll. Mladoletniki, ki so stari 19 let, lahko s posebno Izjavo obdržijo državljanstvo druge pogodbenice, Ce ne želijo ohraniti državljanstva, za katero so se Izreki! njihov) starti.
Dvojni državljani, ki do 31. julija 1958 ne bodo z Izjavo uredili svojega državljanstva, bodo dokonCno postali državljani tiste dežele, na katere ozemlju stalno prebivajo. NatanCnejla navodila v zvezi s to konvencijo lahko dobijo prizadeti pri veleposlaništvu FLRJ v Moskvi, odroma pri veleposlaništvu ZSSR v Beogradu.«
kon o vinu.
Ob zaključku svojih izvajanj je Ivan Bukovič izrazil željo, da bo delo kongresa uspešno, da bodo delegati ameli priložnost oceniti kvaliteto jugoslovanskih vin, po-čenši od tipično severnjaških do izrazito južnjaških, in da bodo po končani obravnavi važnih vprašanj vinogradništva in vinarstva tudi obiskali naša vinogorja.
Za njim je govoril predsednik Mednarodnega urada za vino baron Le Roy, ki je v svojih izvajanjih zlasti poudaril tradicijo vinogradništva na jugoslovanskih telh, ki sega še v grško in rimsko dobo.
Delegacije so se nato udeležile otvoritve III. mednarodnega vinskega sejma, popoldne so si ogledale kleti podjetja »Slovenija-vino« v Šiški, nato pa so se odpeljale na Bled.	—g
DNEVNIK
Plenum Zveznega odbora tijsko posestvo »Gladnož« pri SZDL bo 9. septembra v Beo- Indjiji v Vojvodini. Člani de-gradu. Na dnevnem redu bodo legacije so se zanimali za de-volitve v občinske in okrajne lavsko upravljanje in za raz-ljudske odbore. Plenum bo v delitev dohodka na tem po-Zvezni ljudski skupščini in se sestvu, pa tudi za vlogo usta-
bo začel ob 9. dopoldne.
nov s samostojnim finansira-
Na sestanku predsedstva CK njem. Danes si bodo gostje iz LM Jugoslavije, ki je bil vče- SZ ogledali kmetijsko zadru-raj v Beogradu, so obravna- go v Somboru. vali deklaracijo o šolstvu, ra- Ladjedelnica »Tretji maj« zen tega pa so govorili tudi bo zgradila dva doslej naj-o aktivnosti članov LM pred večja tankerja, zgrajena v na-volitvami v občinske ljudske Si državi, vsakega z nosilnostjo odbore. Sklenili so, da bo de- 32.600 ton. Obe ladji bodo javnost članov LM pred volit- zgradili do leta 1960 oziroma vami zelo široka in raznovrst- 1961.
na zlasti zaradi tega, ker bo Prvi domači elektronski prvikrat šlo volit nekaj sto stroj bodo razstavili na Med-tisoč mladincev in mladink. narodnem zagrebškem velesej-1700 kombajnov, 800 trak- mu, ki se bo začel 7. septem-torjev in raznih drugih polje- bra. Ta elektronski stroj do-delskih strojev v vrednosti 18 grajujejo zdaj v tovarni »Pr-milijonov dinarjev je prodala vomajska« in bo nedvomno domača industrija na novo- vzbudil veliko zanimanje obi-sadskem sejmu. Med osem- skovalcev seima. Stroj je moč dnevno avkcijo so' prodali za upravljati s pomočjo gumba.
46 milijonov dinarjev živine.
Ameriška trgovinska dele-
Soclolog dr. Jaromir Jermaž, gači ja, ki je zdaj na obisku v profesor dialektičnega mate- Jugoslaviji, je včeraj prispela rializma na filozofski fakulteti v Sarajevo. Ameriški gospo-v Pragi, se že nekaj dni mudi darski strokovnjaki so imeli v Beogradu. Smoter njegovega v Trgovinski zbornici delovni bivanja v Jugoslaviji je, se- sestanek, na katerem so bili znaniti se z življenjem in de- prisotni tudi člani Izvršnega lom narodnostnih manjšin Slo- sveta BiH, nato pa je bila vakov in Cehov v naši državi, tiskovna konferenca. Sestanek o čemer bo napisal knjigo. z novinarji je trajal eno uro.
V okviru izmenjave znan- Člani ameriške misije so iz-stvenikov in kulturnih delav- javili, da jih v BiH najbolj cev, ki jo organizira jugoslo- zanimajo lesni izdelki, vanska nacionalna komisija za Na včerajšnji seji odbora UNESCO, bo prišla 16. sep- ta gospodarstvo Izvršnega s ve* tembra v Beograd znana an- ta Vojvodine so ugotovili, da gleška znanstvenica ga. dr. Ho- so kmetijska posestva dosegla nor B. Tell, ki je že več kot letos velike uspehe, zlasti v 30 let direktorica laboratorija pridelovanju sortnih semen za eksperimentalno biologijo v Samo hibridne koruze so go-Cambridgeu. Pri nas bo pre- jila posestva na 2000 ha izmed davala na beograjski, zagreb- skupno 3000 ha. Poudarili so ški, ljubljanski in sarajevski tudi, da je večina kmetijskih univerzi.	posestev omejila število kme-
Sovjetska zadružna delega- tijskih rastlin in se usmerila cija si je včeraj ogledala kme- na specializacijo pridelovanja
Tri dni v steni nad Tamarjem
Hrvatska alpinista Hanzer in Verša rešena s severne stene Travnika
Kako je potekalo reševanje
Planica, 4. sept. — (Po telefonu) — Iz planinskega doma Tamar v Planici sta se v ponedeljek ob pol petih zjutraj napotila na plezalno turo hrvatska alpinista Ervin Hanzer iz Zagreba in Silvie Verša iz Reke, ne da bi oskrbnico planinskega doma obvestila o svojih namerah. Dejala sta samo to, da se bosta vrnila pozno zvečer.
Kakor so pozneje povedali njuni prijatelji, sta ta dva alpinista stopila v zajedo Travnika (2368 m). Ta njun vzpon pa bi bil, če bi uspel, prva ponovitev te približno 700 m dolge smeri, ki je ocenjena s stopnjo V. in na nekaterih mestih celu s VI. stopnjo.
Sredi popoldneva pa je v planiškem kotu začelo deževati, gore nad dolino Tamarja pa Je pobelil sneg. Hanzer in Verša se nista vrnila niti zvečer, niti v torek dopoldne do 11. ure, ko 1e oskrbni ca planinskega doma v Tamarj': obvestila postajo gorske reševal ne službe na Vršiču, saj Je bila zaradi dvodnevnega deževja ln
neurja upravičeno lahko zaskrbljena za usodo obeh alpinistov. Z Vršiča so obvestili reševalne postaje na Jesenicah, v Kranju in v Ljubljani.
Reševalna akcija je danes potekala iz dveh smeri hkrati. Na vrh Tamara so se napotili ljubljanski reševalci, pod steno Tamarja pa jeseniški. Okrog 8. ure je vodja postaje GRS Ljubljana Igor Levstek prejel radijsko vest Jeseniških reševalcev, izpod Tamarja, ki so sporočili, da sta pogrešana alpinista odgovorila na njihove klice, da pa sta dejala, da bosta s stene izplezala sama in da ne potrebujeta nikakršne pomoči. Ljubljanski reševalci so se
potem vrnili na Vršič in nato Tamar, Jeseničana Uroš Zupar čič in Ciril Praček pa sta plezal Verši in Hanzerju naproti. Ki sne je okrog 12. ure sta ta d v reševalca sporočila, da hrvatsk alpinista kličeta na pomoč, k« se jima je zadrgnila vrv in ne m( reta nikamor. Jeseniški reševali so takoj odšli, na pomoč, in sice najprej Jeglič, Kunaver, Mahkc I ta in Shara, kasneje pa še osta reševalci, ki so medtem prispe z Vršiča. Ob pol treh popoldn sta Zupančič in Praček naposlei sporočila, da sta alpinista že na vezala na svoje vrvi in da st oba nepoškodovana.
Tako torej sta bila Hanzer i: Verša po treh dneh »ječe« ii dveh bivakih naposled »ešenč Skupaj 7. reševalci sta prispela ' kočo v Tamar okrog pol šest ure. Razen manjših odrgnin h premraženosti nista utrpela no benih drugih poškodb. G.
Nerešeno vprašanje
vzhodu, pa tudi nekateri novi ele- odvisnost
ra;*voju Severne Afrike so bolj ali manj prisiljena — Vietnama,
pravzaprav je bila k temu
at
 --—;—	—au umuj piuujcua — Tieuuuiia,
m? . P°zorn°st svetovne javnosti. Laosa, Kambodže, Tunizije in Maro-Maroko se pripravlja na to, da zdru- ka, vendar pa se s tem še ne more “	stre*i0 vsf. maroške Arab- opravičiti ne pred lastnim narodom,
Francija je sprožila v ne pred zgodovino In človeštvom, da ™	Aziji veliko diplomat- je storila vse in da naprej ne more
sko akcijo za svojo tezo o alžirskem in ne sme.
vprašanju. Tunizija je zapretila, da se Nihče seveda ne zanika, da ni al-ž	narodom,	če	žirsko vprašanje veliko bolj zapleteno
Dodo francoski vojaki še naprej vdirali in razbeljeno, kot je bilo na primer tu-. m ta o ^ tuniško su- niško vprašanje. Francozi so v Alžiru .	investirali ogromno kapitala in poskr-
il y.ld*z me^ vsemi temi potezami beli predvsem za tehnični razvoj de-nl d.ostI skupnega in žele. Nedvomno je, da so bile te inve-vendar nl težko zadeti, da gre za očito sticije tudi v interesu domačega pre-?mur Pr,lkrit9 borbo med fran- bivalstva, vendar pa so jih v prvi vrsti ™ arabsko diplomacijo. Franco- narekovali interesi francoskega življa. “a. Je sicer pnznaia neodvisnost Francija je po vojni storila nekaj in_MarSlta> vendar tretira a silno težkih, usodnih in lahko bi rekli SS®?*! vedno kot nekakšen pro- tudi zgodovinsko nujnih potez. Umak-i ut. ^ ?ranc.y.a vzdžuje i v Tuniziji nila se je iz vse Indokine, pristala je u,se Vl (! vojaške sile. Se več, na oborožitev Zahodne Nemčije, dalje maroška tla izkorišča za je sklenila z bonnsko vlado sporazum svoje operacije proti alžirskim upor- o postopni priključitvi Posarja Nem-nikom. Francija utemeljuje to inter- čiji, pristopila je celo k zahodnoevrop-vencijo s tem, da dobivajo alžirski ski zvezi, v kateri ima Nemčija vse pomoč iz Egipta in da gre večjo bes«do, pred letom in pol pa je odtod orožje prek Ubije in južne Tu- priznala neodvisnost Tunizije in Ma-
nlzije v Alžir.
Za Francijo je
torej neodvisnost
roka,
Vse to je pravzaprav storila prej v
...	"	 j	»	ac	m	(itav£ui>ia«	siuiua	picj	’
JLniuzije in Maroka prej nekaj formal- interesu svetovnega miru kot pa v svo-kot pa dejanskega. Očito je, da jem lastnem interesu. In vendar sedaj smatra obe ti dve državi še vedno kot v alžirskem vprašanju ne najde prave ouiii operacijsko področje proti reSitve. Francoska vlada razvija veliko alžirskim upornikom. Vse francoske diplomatsko ofenzivo, v Alžiru samem poteze v Severni Afriki, vse misije, ki nadaljuje operacije proti upornikom, sedaj potujejo po svetu, vse razprave hkrati pa pripravljajo v Parizu nov po-v Parizu si lahko razlagamo kot en litični statut. Francija je torej angažiranj velikopotezen poskus, da se za rana kar na treh -frontah
vsako ceno reši Alžir.
Zato je šla ena misija v Južno Ame-
Jasno. je zato, da Tunija in Maroko ne moreta uživati pravega miru, do-
,»	.	’	»*** j.u -»* •»V-	uv itiui c tt. ucii t cm Ji 1 ** v v fr c. ftiii Uj u v
c, ’«	v Azi^°* zato i® prišlo v kler bo ves francoski vojaški, diplo-
? *!	sestanka	med fran- matski in finančni aparat osredotočen
cogKimi in Španskimi predstavniki. Na na to, da ostane v Alžiru vse pri sta-prvi pogled je šlo za to, da Francija rem. Prav sedaj si Francija še pora Španija vskladita svojo politiko in sebno prizadeva dokazati, da je popoln svoje stališče glede Maroka, v zadnji gospodar v Alžiru. Ali ni to zapiranje instanci, torej v bistvu, pa so Francozi oči pred resnico? Ali ne pravi že naS mislili samo na Alžir.	“	-	•
To je sedaj tisto veliko vprašanje,
pregovor: ne odlašaj na jutri..
M. O.
Pineau v Ekvadorju
Ouito, 4. sept. (AFP). Francoski zunanji minister Christian Pineau, ki potuje po deželah Južne Amerike, je sinoči prispel v glavno mesto Ekvadorja Quito. Sestal se je z ekvadorskim zunanjim ministrom Zahumbidom, potem pa tudi s predsednikom republike Enriquezom. To je zadnja dežela, ki jo je Pineau obiskal na svojem potovanju.
Wheeler spet v Kairu
Kairo, 4. sept. (Reuter). Posebni predstavnik OZN general Wheeler, ki je prispel v Egipt, da bi se razgovarjal o plačilu stroškov za očiščevalna dela na Sue-šem prekopu, je danes izjavil, da egiptovska uprava »izvrstno upravlja« to vodno pot Wheeler se je mudil en dan v Ismailiji in imel razgovore z direktorjem egiptovske uprave Sueškega prekopa.
Iz te moke ne bo kruha
Vodji zahodnonemške in sovjetske delegacije na pogajanjih v Moskvi sta izmenjala pismi, v katerih vsak po svoje gledata na vprašanje repatriacije, ki je, kakor kaže, temeljni kamen za trajnejši sporazum med obema deželama
Moskva, 4. sept. (Tanjug). Danes je bilo objavljeno besedilo pisem, ki sta ju izmenjala vodja zahodnonemške delegacije na pogajanjih v Moskvi veleposlanik Lahr in vodja sovjetske delegacije Semjonov.
Lahrovo pismo izraža nezadovoljstvo spričo izjave sovjetske delegacije, da je obravnavanje vprašanja tako imenovane repatriacije končano in da so to točko odstavili z dnevnega reda. Lahr opozarja na protislovje med to izjavo in prej določenim dnevnim redom pogajanj, kakor tudi vsebino pisma ministrskega predsednika Bulganina z dne 5. fe-
ZASEDANJE RAZOROŽITVENEGA ODBORA V LONDONU
Zorin zavrača
zahodni načrt, češ da ne vsebuje nič novega
London, 4. sept. (Reuter). So- stališče zahodnih držav glede opu-vjetski delegat v ožjem razorožit- stitve atomskih poskusov. Ponovil venem odboru OZN Zorin je danes je gledišče sovjetske vlade, da je na seji odbora izjavil, da načrt za- treba takoj doseči sporazum o hodnih dežel o razorožitvi, ki so opustitvi atomskih poskusov za ga predložile 29. avgusta, ne vse- obdobje dveh do treh let, tako da
buje ničesar novega.
Zorinov govor na današnji seji je trajal 30 minut. Kritiziral je
bi na ozemljih nekaterih dežel ustanovili kontrolne postaje. Ponovno je tudi poudaril, da sporazum o opustitvi atomskih poskusov ne sme biti vezan s plošnim sporazumom o drugih ukrepih v zvezi z razorožitvijo, pri čemer je kritiziral zahodne dežele, ker si prizadevajo vprašanje atomskih poskusov povezati s splošnim raz-orožitvenim sporazumom.
Prihodnja seja bo jutri popoldne. O čem bodo razpravljali, ni znano.
danje skupščine.
Sovjetska nota zahodnim državam
bruarja 1957 ter vsebino not, ki
pismo, da je takšno sklicevanje brez vsake podlage.
Sovjetsko pismo pravi na koncu, da stališče sovjetske delegacije v vprašanju tako imenova-
...	.______...	.	.	,	.	ne repatriacije ni določeno po
IX J	izmenjali sovjetska in nekih začasnih prehodnih vidi-
"	pre^	za'!kih, marveč glede na dejanski
četkom pogajanj Lahr predlaga, položaj in da to stališče seveda naj sovjetska delegacija znova ne more fciti spremenjeno zato,
inf in nli w ^ V - Vpra*! ker bodo pogajanja preložili na šanju in naj bi zato začasno pre- ta aIi oni
Sovjetska delegacija izraža
kinili razgovore.
V pismu Semjonova je ponovno rečeno, da živijo v Sovjetski zvezi nemški državljani, ki so vključeni v gospodarstvo, in da imajo možnost oditi v Zvezno republiko Nemčijo ali v DR Nemčijo, če želijo. Kar se tiče ljudi nemške narodnosti, ki so sovjetski državljani, je v pismu rečeno, da skuša igrati nemška delegacija vlogo strani, ki si prilašča pravico do sovjetskih državljanov.
Razumljivo je, je rečeno dalje v pismu Semjonova, da sovjetska delegacija ni začela in ne more začeti pogajanj z delegacijo Zvezne republike Nemčije o podobnih vprašanjih, ki se' tičejo sovjetskih državljanov, ker so ta vprašanja izključno notranja zadeva Sovjetske zveze.
Glede sklicevanja na posla-
Naraščajoči val protestov
in zahteve po večjih plačah bodo privedle francosko vlado v zelo kočljiv^položaj že na prvih sejah poslanske zbornice po parlamentarnih počitnicah
Pariz, 4. sept. (Tanjug). Vsa združenja francoskih delo- francoska skupščina sestala na izdajalcev so danes ostro obsodila vladni program »-ekonom- rednem zasedanju in razpravljala i skega ozdravljenja dežele« in zato se je zdaj vlada Bourges- o »težavnem gospodarskem polo- |
Maunouryja znašla pred največjimi težavami na socialnem žaju dežele, neposredno poveza-torišču, odkar ji je skupščina 12. junija izglasovala inve- nem z dolgoletno vojno v Alžiru, stituro.	ki je Francijo izčrpala«,
n.,,,. . ...	„	.	, ,	.	.	TT1 ,	„	S	komunisti	vred,	ki	imajo	v
že nriri	3tl	56	na™e5	1°, ^0t 10blcajn°- J13?* 3^naTf Bourbonski palači 146 mest, se je
cen nh n	1	upr	>	P°™=anju	blokirala cene industrijskih odel- doslej izreklo za t da w skUcali
mezri.h H^men-ienih delavskih kov, kakršne so bile v veljavi 31. skupščino na izredno zasedanje,
kmetoval .lnduSt“jcl’ trgov,cl in	jUhja’i°da po	skupno nad 250 poslancev. Za av-
nOTe«rw1Sai0dantef 0CCmlLra3'	S0 medtem..za	5 d?	tomatično sklicanje izrednega za-
Lko lo+ L	ta S6nŽ blfg° Cene mnoglVUr°T’ * jlh5ra-: sedanja pa je potrebna absolutna
ške dr^ da SV tem veIlke stro' 5ua v naJvečjem obsegu uvaža iz večjna 3U pJoslanskjh glasov. jse arzavne administracije napr- tujine.
™ Privatnim družbam. Politični Temu protestu velikih deloda- Tudi nacionalni biro desničar-krogi zato sodijo, da bo ta »sploš- jalcev so se pridružila tudi zdru- ske Stranke neodvisnih je proteza fronta« protestov na eni in za- ženja malih in srednjih podjetij stiral proti vladni kmetijski poli-nteva po večjih plačah na drugi kot tudi federacija trgovcev ter tiki ter pozval svoje poslance, naj strani privedla vlado v zelo kočljiv napovedala vojno vladnim refor- zahtevajo takojšnje izredno zase-Položaj že na prvih sejah parla- mam.
ttienta po poletnih počitnicah. i Predsedstvo poslanske zborni-Predsednik vlade je sinoči po- ce je danes sprejelo 20 poslanskih z val voditelje združenj kmetijskih interpelacij o vladni ekonomski Proizvajalcev, naj opustijo zahteve politiki v celoti. Predstavnik kopo svobodnih cenah, vendar je ta munistične parlamentarne skupi-	----------------- Podpredsednik	novozelandske
organizacija že davi na svojem iz- ne Waldeck Rochet je pozval mi-	Moskva, 4. sept. (Reuter). Diplo- vlade Holioake je včeraj izjavil,
rednem kongresu zavrnila »celot- mstrskega predsednika Maunour.v- matski krogi v Moskvi pravijo, da da njegova dežela noče dobiti
no nesmiselno vladno politiko v ja, naj nujno revidira svojo kme- je sovjetska vlada izročila Veliki atomskega orožja niti noče kopi- _  .
kmetijstvu«. Predstavnike 32 zdru-	ti*sko politiko,	generalna konfede-	Britaniji, Franciji in ZDA note v	čiti	zalog tega orožja na svojem zadeval	puščati novega	predseduj kmetovalcev, ki sodelujejo na	racija dela m	katoliški	sindikati	zvezi z vprašanji Bližnjega vzhoda,	ozemlju.	nika	strdke	ld	bo	hkrati	tudi
pripravljenost, da prouči razvoj trgovine in konzularne odnose, o katerih je po njenem mnenju moč doseči sporazum. Predlog* naj bi razgovore prekinili, označuje sovjetsko pismo kot dejanski poskus, da bi našli izgovor za opustitev pogajanj o trgovini in konzularnih odnosih, kar ni v skladu s prejšnjimi izjavami o želji zahodnonemške vlade, da bi se zboljšali odnosi s Sovjetsko zvezo.
ZDA posrednik v alžirskem vprašanju
Berkeley, 4. sept. (AFP). Ameriški senator John Knowland je poslal konferenci arabskih študentov, ki študirajo na ameriških univerzah, osebno poslanico, v kateri opozarja na možnost, da nico predsednika ministrskega bi ZDA posredovale v iskanju sveta Sovjetske zveze nemškemu ureditve alžirskega vprašanja, kanclerju z dne 5. februarja letos Knowland poudarja, da bi bilo in na note sovjetske vlade še treba to ureditev poiskati v okvi-pred začetkom pogajanj pravi ru Atlantske zveze ali OZN.
Macmillan namerava
še pred oktobrom preosnovati britansko vlado
London, 4. sept. (Tanjug) Kakor piše londonski tisk, namerava predsednik Macmillan preosnovati vlado še pred letnim kongresom konservativne stranke, ki bo oktobra. Reorganizacijo vlade pripravljajo tako glede notranjih sprememb v stranki kakor tudi zaradi priprav na morebitne parlamentarne volitve.
Predsednik Macmillan je prejšnji teden obvestil britansko kraljico o svojem namenu. Čeprav morda še dve leti ne bo volitev, meftijo konservativni vo-| ditelji, da se bo treba pripraviti nanje, ker je sedanji parlament že v drugi polovici svojega za-
član kabineta. Randolph Churchill je omenil v »Dailv Expres-su< kot možna kandidata lorda Hailshamaim Heathcoata Amorva, vendar daje prednost Hailshamu, dosedanjemu ministru za prosveto, ki bi postal čuvar državnega pečata, da bi se potem lahko posvetil izključno stranki. V tem primeru bi voditelja Spodnje zbornice Butlerja oprosnli im dolžnosti.
Tudi laburistični >Daiily' He-rald« meni, da bodo zaradi priprav na volitve preosnovali vlado, vendar pa se njena politika ne bo spremenila. List pondarja, da je lord-Hailsham, ki naj bi za-
konodajnega obdobja, spričo po- menjal dosedanjega predsednika dražitve življenjskih stroškov in , stranke Oliverja Poola, hud kri-zaradi inflacije pa se javnost na- j tik tradeundonov. giba k laburistom.
Londonski politični krogi menijo, da si bo predsednik Macmillan glede na sorazmerno miren zunanji politični položaj pri-
tem kongresu, so pozvali, naj skle- pa so se že lotili priprav za orga-Pajo o praktičnih nasprotnih ukre- nizacijo velikih stavk v industriji, pih proti vladnim ukrepom o ob- vtem ko so poslanci Kmečke stran-davčenju in blokadi cen 15 kmetij- ke ponovili svoje zahteve, naj se skih pridelkov. Kmetovalci s fran- parlament sestane na izredni seji coskega juga so objavili, da bodo in prouči položaj v kmetijstvu, že z nedeljo ustavili vse dobave Kakor poudarjajo, si bo vlada žita, vina in mleka trgovski mreži po najnovejšem pozivu predsedni-v mestih.	ka Maunouryja na »kolektivne
Federacija velikih delodajalcev žrtve, da bi uredili stanje v dr-v industriji, katere predsednik je žavnih financah«, odslej še bolj sprva podprl načrt ministra Gail- prizadevala, da bi potolažila delo-
larda o blokadi cen, pa je objavila,1 dajalce in sindikate.	p.	.	,	...	.	v ______________   ,	.	.	.	...	.	,
da nikakor ne bo privolila v to, da	Parlamentarnai skupinaRomuni-	socialn’mu dePmokratu Mondolfu,' nedkvJim^ 16
MNENJE TAJNIKA SOCIALISTIČNE STRANKE ITALIJE PIETRA NENNIJA
Pot do združitve ne bo več težka
če bo socialdemokratska stranka na bližnjem kongresu izbrala vodstvo, ki se bo zavzemalo za cilje in metode socialistične enotnosti
bi poslovala z manjšo rentabilnost- stov je nocoj zahtevala, naj bi se
Arabska liga bo podprla
zahteve, naj pridejo vprašanja Omana in jemenskih obtožb proti Britaniji pred Generalno skupščino OZN
Kairo, 4. sept. (Reuter). Po tridnevnem zasedanja je danes v Kairu zaključil delo politični odbor Arabske lige. SMenili so, da bodo podprli zahteve omanskega imama in Jemena, naj pridejo vprašanja Omana in jemenskih obtožb v zvezi z napadi britanskih enot na nekatera jemenska mesta na dnevni red Generalne skupščine Združenih narodov.
Na včerajšnjem sestanku je politični odbor Arabske lige poslušal poročilo stalnega zastopnika omanskega imama v Kairu o dogodkih, ki so se v minulem mesecu zvrstili v njegovi deželi. Tudi jemenski zastopnik je razložil odboru obtožbe njegove dežele proti Veliki Britaniji.
Henderson: Večja pomoč sosedom — odgovor na dogodke v Siriji
Washington, 4. sept. (Reuter). Kakor pravijo uradni krogi, se posebni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Loy. Henderson, ki se danes vrača z Bližnjega vzhoda v Washington, zavzema za večjo pomoč sirskim sosedom, zlasti pa Jordaniji. Po Hendersonovem mnenju bi moralo biti povečanje pomoči prvi In neposredni odgovor na »pro-sovjetski razvoj« v Siriji.
Zastopnik Arabske lige Bela-ma je izjavil, da je politični odbor soglasno podaljšal dosedanjemu generalnemu sekretarju Arabske lige Hasuni mandat za na-
med kli, da imajo socialistične sile —B razgovorom z vodite- dokončno za seboj zgodovinski ki ga je objavil list »Critica so- j Ijem socialnodemokratske stran- proces, ki je — po Nennijevem ciale«, |6 tajnik socialistične; ke Saragatom. Nenni pravi, da mnenju — nujen. Za zagotovitev stranke Pietro Nenni razložil sta-; je treba z vsakdanjimi akcijami socialistične enotnosti potem ne lišče_ svoje stranke do problema! zbliževati obe socialistični stran- bo primanjkovalo niti moči niti zdruzitve italijanskih socialistic-; ki, zaradi bližnjih splosnih voli- volje,« je zaključil sekretar so-
nih skupin. Nenni je v svojem	t— -	"	1	‘	  -	............
pismu ugotovil, da obstoje zdaj vsi objektivni pogoji za združitev socialistov.
Eden teh pogojev je po Nennijevem mnenju dejstvo, da so socialisti in socialni demokrati enotni v opozicijskem stališču do vlade, čeprav trenutno zago
daljnjih 5 let. Članice Arabske i varjajo različna stališča. Sekre-lige so: Egipt, Sirija, Jordanija, tar italijanske socialistične stran-Irak, Saudska Arabija, Libija, ke meni, da je pot, ki pelje k Jemen, Sudan in Libanon.	I združitvi socialistov, istovetna z
Pella ni poročal
o zunanji politiki, kakor je bilo napovedano
Rim, 4. sept. (Tanjug). — Na predsednika Gronchija o italijan-sinočnjem sestanku italijanske ski politiki do dežel sredozem-vlade zunanji minister Pella ni' skega področja in Bližnjega vzho- mkiTodjetiTn^o’ sprejeli njiho-poročal o zunanji politiki, kot je da natanko opredelil stališče vla- vih zahtev naj bi jim skrajšali bilo hapovedano. Po seji vlade de v tem vprašanju, ki mu tukaj delovni čas in poV3eaH dodatne se je Pella omejil samo na izjavo, posvečajo največjo pozornost. mezde sindikati so sklenili, da da bo to poročilo predložil po Gronchi se je izrekel za to, da bodo organizirali občasne stavke obisku predsednika republike bi imela Iitalija v tem delu sveta p0 ure na dan, vse dokler ne Gronchija v Iranu, kamor ga bo aktivno vlogo, in pripomnil, da bodo sprejeli njihovih zahtev, spremljal tudi on.	j se je treba osvoboditi -nekaterih:
tev pa zavzeti skupno sociali- cialistične struanke Italije Nenni stično stališče. Po njegovem mne- svoje pismo, nju je vodstvo socialistične stranke že mnogo storilo v ta namen, j »Ce bo socialnodemokratska j stranka na svojem bližnjem kongresu pod vplivom levega krila oblikovala pravilno politično stališče ter si izbrala vodstvo, ki se bo zavzemalo za cilje in metode socialistične enotnosti,« je rečeno na koncu Nenni jevega pisma,
»pot do združitve ne bo več težka. Nasprotno, lahko bomo re-
»Za red in mir«
Gimnazijsko ravnateljstvo v Little Rocku ne mara sprejeti črnih dijakov
Little Rock (Arkansas), t. sept. (Reuter). - V skladu z lanskim sklepom Vrhovnega sodišča ZDA o odpravi rasnega razlikovanja v Šolah Je okrožno sodlš£e pozvalo gimnazijsko ravnateljstvo, naj sprejme devet Črnih učencev, ki se želijo vpisati v to gimnazijo. Guverner Photjus pa Je v nasprotju z odlokom okrožnega sodišča ukazal policiji, naj zastraži gimnazijsko poslopje, da bo »red in mir«.
Na vprašanje novinarjev, ali je izdal ta ukrep z namenom, da bi preprečil integracijo v Šolah, je Phobus odgovoril: »To bi moglo biti točno. Odločitev sem prepustil poveljnikom narodne straže. Dodam naj še, da so zadnje čase črnci pokupili mnogo več samokresov in nožev kot sicer.«
Spričo takega guvernerjevega stališča Je gimnazijsko ravnateljstvo v Little Rocku zagrozUo črncem, »naj ne skušajo vpisati otrok v gimnazijo niti v katero koli drugo šolo za belce.«
Stavka prometnih uslužbencev v Rimu
Rim, 4. sept. (Tanjug). Uslužbenci rimskih prometnih podjetij so sklenili, da bodo danes znova začeli stavkati, ker predstav-
HAMMARSKJOLDOVO POROČILO GENERALNI SKUPŠČINI
ZAPRLI BI VRATA
če bi se oddaljili od Organizacije združenih narodov
New Vork, 4. sept. (Reuter). — 1 tovil, da sta resnost in odločnost, Generalni sekretar Združenih na-| s katerima vodijo pogajanja, rodov Hammarskjold je izjavil, hrabrilna.
da ustvarja premirje na egiptov-sko-izraelski meji ugodno vzdušje | za rešitev glavnih vprašanj v tem j delu sveta. V ^ročilu Generalni skupščini, ki je bilo danes ob- : javljeno, pravi Hammarskjold, da so še vedno velike težave na poti k miroljubni rešitvi sedanjih vprašanj, da pa jih je treba
Svojo zaskrbljenost pa je izrazil Hammarskjold zaradi čedalje manjše podpore, na katero zadeva mednarodno sodišče. Navedel je, da priznava njegovo pristojnost le 32 držav, medtem ko jih je prej priznavalo 84.
Ko je govoril o Organizaciji
Pred sejo je imel predsednik kompleksov, ki so doslej tlačili Gronchi s predsednikom vlade deželo, predvsem zaradi skrbi,
Zolijem daljši sestanek, nato pa da to nekomu ne bo všeč«, se je sestal tudi s Pello. Kakor Politični krogi si razlagajo te New York, 4. sept. (Reuter). —
Jordanija zahteva sklicanfe VS
premagati. To pa je po besedah združenih narodov, je Hammar-Hammarskjolda v prvi vrsti od- , skjold izjavil, da je v današnjem visno od stališč in pobud zainte- položaju nujno potrebna. »Spore resiranih vlad.	med narodi je treba odpravljati,
Hammarskjold je dal prizna- ne pa jih še bolj zaostrovati. Ce nje silam Združenih narodov na se bomo posluževali Združenih
Bližnjem vzhodu in rekel, da je njih veljava v polni meri prišla do izraza.
Generalni sekretar OZN se je
narodov na ustrezen način, nam bodo lahko koristili kot sredstvo za pomirjenje in to mnogo bolj, kakor vsa druga sredstva, ki so na
dotaknil tudi nekaterih drugih razpolago državam članicam te vprašanj, kakor na primer raz- , mednarodne organizacije. Odda-. orožitve, atomske energije, mad-; ljiti se zdaj od Združenih na-žarskih beguncev, ravnotežja ; rodov zato, ker se ne morejo ta-
menijo, so se razgovarjali o bliž-	0cjg0cjitve kot željo, da ne bi iz-	Jordanija je nocoj zahtevala nuj-
njem obisku Gronchija v Iranu,	zvajj nezaželenega odziva in da	no sklicanje Varnostnega sveta,
kamor potuje 7. septembra. Od- ne bj ustvarili težav zdaj, ko po- ker je nekaj Izraelcev pod vo- .................... .......... ...........
vodena je bila tudi tiskovna Won-	tuje predsednik Gronchi v Iran.	jaško zaščito vkorakalo na ozem-	gospodarskega in socialnega na-	\ koj 'preobraziti v mednarodno
terenca, ki naj bi jo imel Pella	Sodijo tudi, da v Demokrščanski	lje brez gospodarja v južnem delu	predka v svetu in vloge Združe-	avtoriteto, bi pomenilo zapreti
3utrl-	I	stranki	in vladi še niso povsem Jeruzalema in se začelo vkopava- nih narodov. Ne da bi se spu- vrata vsem tistim upom,	ki jih
Te odgoditve so presenetile	razčistili vprašanja različnih gle-	ti. Poročajo, da se bo Varnostni	ščal v ocenjevanje posameznih	gojimo v pogledu uresničenja
politične kroge, ki so pričakovali, j dišč o politiki do dežel Bližnjega |	svet sestal v petek popoldne, da	aspektov razorožitve ali predlo-	j svetovne skupnosti«, je izjavil ge-
da bo Pella po nedavni izjavi f vzhoda.	bi proučil jordansko nritožbo. gov o njih, je Hammarskjold ugo-1 neralni sekretar OZN.
VINSKA OLIMPIADA
• V LJUBLJANI TOČIJO VINO IZ KLETI VSEGA SVETA
V LJUBLJANI 2E VES TEDEN DlSl PO VINU. PA NE MORDA PO ENEM SAMEM. Z VSEGA SVETA SO JIH POSLALI IN VES TEDEN SO JIH OCENJEVALI STROKOVNJAKI IZ NAJZNAMENITEJŠIH VINORODNIH PREDELOV.
SVETOVNA PRIREDITEV
V Ljubljani so odprli vinski sejem. Na razstave prihaja vedno vse polno ljudi. Vendar ne moremo samo novinarsko zapisati) da se je otvoritve udeležila velika množica ljudi. Prišli so dejansko od vsepovsod. Z ■ vseh kontinentov in iz vseh naših republik. Če se še natančneje izrazimo, je prisostvovalo otvoritvi razstave res vse, kar je v svetu
i takega, da se za vino zanima in na vina spozna. Od domačih pa je bilo na razstavi vse polno ljudi od najvišjih predstavnikov političnega življenja do neposrednih proizvajalcev renomiranih slovenskih in jugoslovanskih vin.
1 »Morda še nekoliko podcenjujejo ljubljanski vinski sejem,« je bilo slišati. Tujci so mu dali vse priznanje, tujci so navdušeni nad prireditvijo in nad kvaliteto vzorcev. Domače je za domače le še vedno domače.
TOČA ZLATIH KOLAJN
Dvajset držav razstavlja blizu tisoč vzorcev. Samo zlatih medalj j je prejelo okrog sto vinskih vzor- j cev. Jugoslavija od tega 33. Tudi j srebrnih kolajn so dobila jugoslovanska vina največ (165). Stro-! kovnjaki-degusterji so bili na- j vdušeni. Pridelovalci pa morda še bolj. Dejstvo je, da je tretji vinski sejem v Ljubljani presegel vsa pričakovanja, kot temu pravimo. Tujci so se začeli pripravljati na letošnjo prireditev že mnogo prej, kot so prejeli vabila iniciativnega odbora. Poslali so dejansko tudi najboljše, 'kar so pridelali. Zato ni čudno, če so zlate kolajne kar deževale.
Z ENO SAMO SLADKO KAPLJICO...
Pregovor pravi, da z eno samo sladko kapljico ujameš več muh kot s sodom kisa. Ta pre- j govor so omenjali tudi takoj po! otvoritvi, saj je vse zašumelo po j stojnicah, kjer so bila razstavljena vina iz raznih krajev. Brhka dekleta v narodnih nošah so bila i kar v zadregi.
»Dajte mi najboljše. Nekaj sladkega.«
Marsikateri je bil Izbirčen, zato je morala točajka visoko na police
Zabeleženo
Čemu ta senca na |
našem tun z mu ? |
Delovni flovek, ki se odloči = preživeti svoj letni dopust na = sončnem Jadranu in ki mora v = ta namen več mesecev temeljito s varčevati, ne more niti slutiti, = kakšne težave ga čakajo na poti. 5 Ko pride zjutraj z železniške po- = staje na Reki do pisarne Jadran- = ske linijske plovidbe, že čaka pred 3 poslopjem mnogo ljudi. Ze pred 5 vrati pisarne nastane prerivanje. 3 Potniki čakajo na ladijske vozne 3 liste. Ob 6. uri odprejo pisarno. 5 Vozne listke prične prodajati le 3 ena blagajničarka, a potnikov, ki a hočejo odpotovati z ladjami že 3 čez pol ali eno uro, je več sto. g Nastane silno prerivanje. Slabot- 3 nejšl morajo odstopiti mesto moč- 3 nejšim. Do otrok in žensk Je zelo 3 malo obzira. Potniki so nervozni, 3 ker se boje, da jim bo odšla ladja, 3 a ena sama ali pa 2 blagajničarki 3 pri najboljši volji ne moreta hi- 3 tro odpraviti tako velikega števila 3 potnikov. Borba za vozni listek 3 traja lahko tudi dve uri, ladja pa = Sre med tem časom svojo pot. In = pravijo, da se dogaja to lz me- = seca v mesec ln iz leta v leto. S
Ne moremo razumeti, da Ima = Jadranska linijska plovidba tak- =g gen nemogoč odnos do potnikov. 3 Tl pa se vprašujejo tudi, kaj de- 3 lajo turistični ln drugi organi na = Reki, ki ne uvidi]o potrebe po 3 boljši organizaciji prodaje ladij- = skih voznih listkov.
Tako prerivanje pa je tem = bolj neprijetno za tiste turiste, ki 3 prispejo na Reko z večernimi vla- 3 ki in jih ob polnoči naženejo 3 iz kolodvorske čakalnice, tako da 3 morajo prebiti noč v parku.	3
Letos je bila jadranska obala ~ polna tujcev. Zal pa lokalni organi niso ukrenili vsega, kar bi bilo treba, da bi bili turisti primerno postreženi, kar velja zlasti za Crikvenico. Tamošnje restavracije so imele vsekakor mnogo premalo strežnega osebja. Natakarji so se sicer zelo trudili, vendar pri najboljši volji niso mogli zadovoljiti gostov. Restravracije so bile večidel brez piva in tudi večkrat brez drugih p4Jač, ki jih je lahko dobiti na našem tržišču. Vino so imeli gostinski obrati zelo slabe kvalitete.
Na crikvenlški plaži je bilo zmerom na tisoče kopalcev. Povsem nerazumljivo Je, da tamo-Inja občina ni organizirala na kopališču prodaje pijač in sadja. Kako zelo bi bilo ustreženo kopalcem, če bi lahko kupili ne samo na oddaljenem trgu, temveč tudi na samem kopališču n. pr grozdje ln drugo sadje, česar Imamo vendarle več kot dovolj. Človek Je Imel vtis, da tujcem niso omogočili, da bi potrošili pri nas denar, ki so ga prinesli na počitnice.
Trgovina v Crlkvenlcl med latošnjo turistično sezono ni izpolnila svoje naloge.
Desk, na katerih so se sončili kopalci, Je bilo mnogo premalo.
Ja pa to vsekakor nizka Investicija, ki Je zelo rentabilna in bi ae upravi kopališča splačalo ustre-81 kopalcem.
Zaradi pomanjkanja kapacitet so bile pekarne tako v Crlkvenlcl kakor tudi na Rabu za posameznike večidel brez kruha, kar Je na tujce slabo vplivalo. Želeti bi bilo, da bi merodajni člnltelji v bodoče odpravili razne pomanjkljivosti v našem turizmu. R. P.
Tri nove JAT linije
Spričo naglega večanja Števila potnikov bo JAT tudi pozimi redno vzdrževal promet na linijah: Beograd—Zagreb, Beograd—Titograd, Beograd—Skopje in Zagreb—Titograd. Doslej je bila stalna samo linija Beograd—Titograd. S tem bodo povečali število JAT linij na 20, v promet pa bodo dali tudi 6 novih avionov IL-14. Vsi ti ukrepi so pomembni tudi spričo vedno večjega števila službenih potovanj, saj v mesecih izven sezone polovica vseh potnikov potuje službeno. Potovanje z letalom lahko precej prispeva k znižanju števila dnevnic, ki jih ne kaže podcenjevati.
Lani je JAT na notranjih linijah prepeljal okoli 70.000 potnikov, letos pa že okrog 100.000. Dobro organizirana služba JAT se odlikuje tudi po stalnih cenah. Medtem ko so se cene na železnici in avtobusih od leta 1952 že večkrat spremenile, so ostale pri JAT vse dosedaj iste.
»Ne vem, katero je sladko, saj ga nisem pokušala. Ne pijem.«
In gostje so si morali izmenjavati izkušnje kar sami.
»V Francijo, fantje, tam točijo kapljico, da ti kar sline tečejo.«
»Samos! Pa tako malo. Saj to ni da bi govoril!«
Točajka še ne pusti prepričati. Tu ne pijemo, tu le pokuša-vamo.
»Samosa ni več, nekaj ga hranijo za jutri. To ni prav, otvoritev je danes.«
In tako so točili Samos, Ga-rafeiro, Malago in še druge take specialitete, ki so jih našli ob različnih stojnicah različni pokuševalci.
Za njimi so šli taki, ki se na vina razumejo. V tem primeru točajki ni bilo nerodno.
»Dajte mi številko to in to.« Točajka je takoj postregla. Pokušali so, izmenjavali mnenje in se mirno poslovili.
Med prvimi pokuševalci je bilo mnogo tujcev. Ti so si našli svojo stojnico med tistimi, kjer razstavljajo razna podjetja iz komercialnih razlogov. Tu je šlo vse bolj resno in poslovno. j
PRVI NAVAL JE MIMO, SEJEM JE ODPRT	i
Dobro uro je trajalo, da so1 si tudi najbolj vneti obiskovalci ogledali razstavo in pokusili tistih nekaj vzorcev. Najbolj vneti so se preselili k stojnici Slove-nija-vino ali Vino-koper. Tudi ljutomerska vina in stojnica Mariborske vinarske zadruge so privlačila marsikaterega obiskovalca. Najbolj vneti so se preselili pa kar v restavracijo Gospodarskega razstavišča in tam »strokovno« obravnavali pokušnjo.
Začeli so prihajati prvi obiskovalci in nekam plašno zrli v stojnice. Toliko bogastva je na njih razstavljenega, da človek res ne ve, po katerem vinu bi najprej segel. Prihajajo vedno novi -in vedno več jih je. 7akaj si človek ne bi privoščil kozarec pristnega? Za pokušnjo in za potrebo. Morda bo kdaj celo prekoračilo potrebo. To tudi nič ne de. Užitek je pa le.
PRIREDITEV, KATERE POMENA SE NE ZAVEDAMO
Gostje odhajajo. Vsak nosi s seboj vtise in okuse. Resni obiskovalci so dobro razpoloženi, ne zaradi zavžite kapljice. Veselje ima morda globlji vzrok. Lepo se zdi človeku, če vidi nekaj velikega in pomembnega. Nekaj takega, kot je zdaj v Ljubljani. Ves vinski svet je zbran, z vseh vetrov so prišli ljudje, ki se razumejo na vina. Važno je tudi, da naše domače vino cenijo. V tem je tudi ves smisel te lepe prireditve.
»Premalo se zavedamo važnosti take prireditve,« izjavljajo gostje. Naša vina so tretjič v treh letih prišla v javnost ob drugih svetovno priznanih vinih. In naša vina so se dostojno predstavila domačim in tujim obiskovalcem. To je za vse naše pridelovalce žlahtne kapljice ne samo priznanje, pač pa nova. spodbuda za vse boljše in sistematično delo, za nove in večje uspehe v vinogradništvu, da bi bila naša vina ne samo enakovredna najboljšim na svetu, pač pa da bi bil ves naš pridelek dober. M. St.
Prijazen nasmeh in pristno vino — vabilo je preveč mikavno...
NABAVA MODERNE OPREME 2A GOSTINSTVO
Uvozili bomo različne kuhinjske stroje in druge naprave v vrednosti skoraj 4 milijone obračunskih dolarjev — Kupljeni stroji že prihajajo v Jugoslavije
Letos in v prihodnjih dveh letih bo naše gostinstvo nabavilo moderno opremo v vrednosti skoraj 3 milijone obračunskih dolarjev. Kako važna je nabava te opreme, je najbolj razvidno iz podatkov o sedanji opremljenosti naših gostinskih podjetij: celo na Hrvatskem, kjer so večinoma boljši hoteli, mnogi izmed njib nimajo najosnovnejših naprav, pogosto tudi ne hladilnika, da ne govorimo o univerzalnih kuhinjskih strojih ali o čem drugem. Pomanjkanje moderne opreme je eno izmed vprašanj, s katerim se tudi gostinci sami najpogosteje ukvarjajo.
Z uvozom se bo to stanje znatno popravilo, čeprav" s tem, kakor pravijo v Zvezi gostinskih
džarski, CSR, Vzhodni Nemčiji in Poljski komisija, ki je sklenila v teh deželah pogodbe o do-
zbornic, še daleč ne bodo krite bavi aparatov in naprav za sko-vse potrebe. V začetku avgusta raj milijon dolarjev. Nekaj pose je vrnila s potovanja po Ma- godb so sklenili tudi s tvrtkami
Pri atojnicah ob brhkih dekletih v narodnih nošah se je vse k ar trlo za dobro kapljico
v Zahodni Nemčiji, Avstriji in Italiji, vtem ko pogajanja o novih pogodbah še trajajo.
Naše gostinstvo bo uvozilo kuhinjske stroje, stroje za pomiva-i nje posode, hladilnike, ogrevane mize, aparate za ekspresno pripravo kave in čaja, kavine mline, stroje za izdelovanje sladoleda, porcelansko posodo, jedilni pribor in drugo. V CSR je pri tvrtki »Motokov« nabavilo tudi 60 vozil z zaprto karoserijo za prevoz živil.
Blago, naročeno pri zahodnoevropskih tvrtkah, že prihaja, medtem ko bomo blago iz Madžarske, ČSR in Vzhodne Nemčije začeli dobivati že letos, večidel pa prihodnje leto.
Gostinci pa skušajo z razpoložljivimi sredstvi tudi pri naš
zagotoviti morebitno proizvodnjo opreme, ki zdaj še ni donosna. Pogajanja z domačimi podjetji, ki se za to zanimajo, so se že začela. Tako bo zagrebški »Goran« v povezavi z neko nemško tvrtko proizvajal ogrevane mize, štedilnike in električne rešetke za peko, iz svojega deviznega kontigenta pa bo dala Zveza gostinskih zbornic podjetju določen znesek za uvoz posameznih delov, ki jih sama ne more izdelati. Podobna pogajanja o proizvodnji avtomatov za glasbo (ki so prav taka na uvoznem seznamu gostincev) so se začela s tovarno »Nikola Tesla« iz Beograda. Za to se zanima tudi tovarna -Rudi Čaievac-- iz Banje Luke. Tudi tovarna »Tito« iz Vogošča pri Sarajevu se zanima 'Za proizvodnjo gostinske opreme.	s.	T.
MNENJA - KRITIKA - POLEMIKA
KMETIJSKO-GOSPODARSKE ŠOLE
kot množične izobraževalnice kmečke mladine
Spričo velikih investicijskih sredstev, mehanizacije ln kmetijske pospeševalne službe prek ljudskih odborov, okrajnih zadružnih zvez in kmetijskih zadrug se tudi naše kmetijstvo vidno dviga iz svoje zaostalosti. K splošnemu stremljenju za njegovo Izboljšanje mnogo prispevajo tudi strokovna predavanja, radijske oddaje, filmi, naš tisk ln naše kmetijsko šolstvo. Razen agronomske visoke šole, mariborske srednje kmetijske šole deluje Se vrsta eno- ln dveletnih kmetijskih in gospodinjskih ter razmeroma gosta mreža kmetljsko-gospodarskih šol.
KMETIJSKO-GOSPODARSKE SOLE V SLOVENIJI KmetiJsko-gospodarske šole skušajo množično zajeti vso kmečko mladino, tante in dekleta iz naših vasi ter okolice mest in industrijskih središč, da bi jim op dovršeni šolski obveznosti nudile nadaljnjo sp»šno in strokovno Izobrazbo, kakor jo uživa vsa ostala mladina, ki se pripravlja na svoj poznejši poklic.
Po podatkih Sveta za prosveto in kulturo LRS, objavljenih v »Prosvetnem delavcu* z dne 19. novembra	1955	je bilo v	Sloveniji
v šolskem	letu	1950/51	7	šol	s	320	učenci
v šolskem	letu	1958/53	92	šol	s	1912	učenci
v šolskem	letu	1954/55 214	šol	s	7350	učenci
Po letošnjih podatkih za minulo šolsko leto 1956/57 Je število šol spet naraslo, ln sicer na 257, medtem ko je število učencev - giblje se med 6800 in 7200 - za malenkost padlo. V pojasnilo, zakaj tako nihanje, Je treba omeniti, da delujejo te šole na osnovi prostovoljnega vpisa in obiska ln da je v šestih letih v krallh, kjer so šole delovale neprenehoma, mnogo mladincev in mladink to šolo že dovršilo. Zato smo imeli med 257 šolami 32 takih, ki so imele samo po en letnik. Te šole so, ali začetnice ali pa vpisujejo nove učence vsako drugo leto. Če upoštevamo, da Je v Sloveniji kmečke mladine v starosti med 15 ln 18 letom okrog 27.000, tedaj Je v te šole vzlle neobveznosti obiska zajeta že približna četrtina kmečke mladine, kar Je vsekakor lep uspeh.
ANALIZA NOTRANJEGA DELA KGS V CELJSKEM OKRAJU Ker ima celjski okraj največje število teh šol ln ker so o njihovem delovanju na razpolago podrobnejši podatki, naj v ilustracijo prikažem njihovo stanje in delo, čeprav so razmere v posameznih okrajih različne.
V minulem Šolskem letu je delovalo v tem okraju 47 šol s 1671 učenci. Med letom Je to število padlo na 1563. Povprečni učni uspeh je 91 %. Zaradi naglega porasta števila šol so prišle nekatere oddaljene šole v težave, ker ni bilo dovolj strokovnih predavateljev, zato so jih morali nadomeščati nestrokovnjaki.
Teoretični pouk je trajal od začetka novembra do konca marca, oziroma junija tam, kjer so šolsko leto zaključili po izvršenih praktičnih vajah. Ponekod pa so se te nadaljevale še do septembra. Razen predpisanih predmetov so nekatere šole na pobudo šolskih odborov uvedle še druge predmete, in sicer osnovne pojme iz živinozdravstva, čebelarstva, hmeljarstva ln moralne vzgoje. Metoda pouka se je znatno zboljšala, ker so učitelji splošnih ln strokovnih predmetov namesto prejšnjih predavanj začeli poučevati v obliki razgovorov z učenci. Vendar pa se opaža, da je pri podajanju učne snovi še premalo socialistične stvarnosti, povezave z življenjem na vasi in oblikovanja naprednega svetovnega nazora.
Pomanjkanje učbenikov ln učil znižuje kvaliteto pouka. Strokovne knjige založbe kmečka knjiga so po mnenju nekaterih predavateljev za te učence pretežko umljive, ker niso dovolj poljudne. zato služijo bolj kot priročniki predavateljem. Potrebna bi bila tudi učila za strokovne predmete in najpotrebnejše orodje za praktične vaje.
Šolski obisk Je često nereden, vendar še zadovoljiv. Učenci često izstopajo med šolskim letom ali pred njegovim zaključkom. Pomanjkanje strokovnih učiteljev ovira reden pouk. Manjka tudi učiteljic za gospodinjstvo. Zlasti so prizadete šole v oddaljenih krajih. Koder so zaradi praktičnih vaj zaključili pouk šele meseca Junija, se mnogi učenci niso prijavili k zaključnemu Izpitu.
Praktični del pouka so marsikje izvajali skupaj z aktivi mladih zadružnikov na šolskih vrtovih ln na zadružnih zemljiščih, ponekod pa na državnih posestvih ali na kmetijah zasebnih lastnikov. Povsod pa primanjkuje orodja, ker hkrati nastopa večje število učencev.
Nekatere šole nimajo primernih učilnic zato se zatekajo v zasebne hiše in v nekem primeru celo v gostišče. Uradne knlige niso enotne. Neenotna Je tudi Izdaja šolskih spričeval. Glede Izpitov so vodstva nekaterih šol mnenja, da so nepotrebni, dokler šolski obisk ne bo obvezen ln dokler z dovršitvijo šole ne bo določena poklicna kvalifikacija.
Pri večini šol delujejo šolski odbori, ki se ukvarjajo s problematiko teh šol. Glede inšpekcije, ki so jo delno opravili inšpektorji osnovnih šol na svojih sektorjih, omenja poročilo, da je zaradi njihove zaposlitve z rednim delom ostalo več šol nepregledanih. Treba bo misliti na Inšpektorja, ki se bo ukvarjal samo s temi vprašanji.
Zanimivi so predlogi za izpopolnitev KGS.
Sestaviti ja treba primerne učbenike za splošne ln strokovne predmete. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra bi bilo primerno urediti večje internatsko urejene tečaje v zimskih mesecih december-februar. Sole je treba opremiti s potrebnimi učili in praktičnim orodjem za praktične vaje. Šolsko leto se naj skrči na 3 zimske mesece, zato pa nai bodo šole tril“ine. Kjer so ugodni pogoji, je treba pri kmetijskih zadrugah opremiti primerne učne prostore z uporabo kino- ln diaprojektorji. Administracijo šol je treba poenotiti. Urediti je treba Inšpektorsko službo. Vpisovanje novih učencev naj se opravlja vsako drugo leto, ker za dva Istočasna letnika marsikje zmanjka učencev.
NADALJNJI RAZVOJ KMETIJSKO-GOSPODARSK1H SOL
Da so te Sole za pospeševanje našega kmetijstva velikega pomena, kaže prostovoljni naraščajoči obisk in vsakoletna razširitev njihove mreže. Iz mladega kmečkega rodu hočejo te šole vzgojiti napredne kmetovalce in vzorne kmečke gospodinje.
O sistemu šolskega dela samem bi se dalo reči, da so te šole še vse preveč tečaj niško predavateljske ln podvržene poljubnim ravnanjem in ukrepanjem posameznih oseb, zato Je čutiti premalo resnosti ln odgovornosti tako prt učencih kakor prt predavateljih samih. Reden začetek in zaključek pouka z natančno odrejenimi odmori, s točnim prihajanjem učencev ln predavateljev k pouku bi vzbudili več resnosti tudi prt učencih.
Ce že imamo tako lepo organizirano kme-tijsko-gospodarsko šolstvo, ga opremimo vsaj z najpotrebnejšim. Res Je, da so sedanje uradne knjige izposojene od različnih šol, za naše KGS neprimerne ln bo treba založiti nove, ustreznejše.
Predavatelji strokovnih predmetov - prav ti so povzdignili KGS na višjo raven v primerjavi s šolami v predaprilski Jugoslaviji - so zaradi svoje kmetijsko pospeševalne službe često
zadržani. Vprašajmo se, mar ni tudi njihovo predavanje na šoli kmetijsko pospeševalno? Mar ni škoda, da prihajajo učenci od daleč v šolo, potem pa zaman čakajo na predavatelja, ki si ga tako žele?
Učbeniki so vsekakor potrebni. Toda kakšni? Pouk slovenskega Jezika Je potreben že zaradi tega, da kmečko mladino navaja k branju ln razumevanju strokovnih knjig in časopisov. Izkušnja je pokazala, da mnogi učenci niti kmečkega glasila »Kmečki glas«, ki je poln dobrih nasvetov in koristnih razprav, ne razumejo. Kako naj potem razumejo strokovno, čeprav poljudno pisane učbenike »Kmečke knjige«? Treba 'ih Je na to navajati. Z »Berilom* za vajenske šole tega pač ni moč doseči.
Pri pregledu 6 učbenikov »Kmečke knjige« je treba reči, da so te knjige res pisane v stro-kovno-tehničnem Jeziku, vendar pa dovolj poljudno, da bi Jih učenci ob razlagi učitelja ali strokovnjaka lahko razumeli.
Marsikak učenec sl bo te knjige nabavil, ko bo v šoli dobil smisel zanje. Za začetek uvajanja teh učbenikov v naše KGS bi bilo potrebno. da iih ima vsaka šola vsakega vsaj po 10 izvodov. Izkušnje nas uče. da kmečka mladina ne nosi rada knjige v Solo ali pa nanje pozabi, ko odhaja z doma. Zato mora biti rezerva v šoli, dokler mladine ne bomo navadili pravilno ceniti knjige.
Ce dajemo velika denarna sredstva za pospeševanje kmetijstva, bi lahko majhen del tega denarja koristno naložili tudi v te rtamene. Te knjige imajo tudi mnogo gradiva za strokovno računstvo. Z njihovo uvedbo v šole bo prenehalo običajno računanje po osnovnošolskih ln gimnazijskih računicah, ki nimajo nobene zveze s kmetijstvom. Obvezna uvedba učbenikov v KGS bi samo pospešila tempo izobraževanja naše kmečke mladine.
O učiteljih, ki poučujujejo kateri koli splošnoizobraževalni predmet, je treba reči, da bo njihovo delo na teh šolah uspešno le tedaj, če se bodo v kmetijstvo poglobili vsaj toliko, da se bodo z učenci lahko razgovarjall o stvareh, ki jih zanimajo. Zato morajo poznati vsebino kmetijskih strokovnih knlig ali vsaj naštetih učbenikov. Potrebna bi bila posebna kmetijska čitanka, sestavljena iz odlomkov leposlovnih del, ki obravnavajo kmečko življenje od Jurčiča, Kersnika, Tavčarja do sodobnih pisateljev, to pa zaradi estetske ln kultumo-politične vzgoje našega mladega kmečkega pokolenja.
Ob zaključnih izpitih so mnenja različna. Imajo namreč namen, da učenci pregledno ponovijo obravnavano učno snov z ugotavljanjem, kako Jo bodo znali praktično uporabljati. Ti izpiti bi morali biti Javni. K lavnemu Izpraševanju bo treba pritegniti tudi starše, da se pri Izpitih prepričajo, kaj nudijo te šole in da se sami pri njih nekaj naučijo, učenci sami bi pa našli ob tej priliki krepko moralno oporo.	-nik
2S* I Dobri zgledi vlečejo
^ Zadružnice iz Bosne_
° l* a *T ^^°Ven*Ž°v	»Za sodobno kmetijstvo kažejo največ zanimanja kme-	Ivalci	se	hitro	navdušijo	za	novo
nic Bosne i.r HtTegov^ b«;	tov.alcj v bl!žini Vinogradniške sadjarske šole Svečina,	';kultur°>	^	se	^	»di	donosna.
11. septembra prišla na 4-dnevno	najteže pa je pritegniti polkmete, ki so zaposleni v in-
ekskurzijo v Slovenijo. Obiskale	dustriji,« pravi upravnik Kmetijske zadruge Šentilj
bodo razne kraje v naši republiki	-	—	-	—	-
in si ogledale razne zadružne obrate ter se seznanile z dejavnostjo sekcij žena zadružnic v Sloveniji. Ker so oblike dela zadružnic v obeh republikah različne, bo izmenjava izkušenj nedvomno koristna.	K.
Dopolnilna vzgoja vajencev
Upravni odbor Trgovinske zbornice v Celju je na svoji predzadnji seji med drugim razpravljal tudi o predlogu komisije za yzgojo kadrov. Omenjena komisija predlaga, da bi naj vajenci v trgovinah s čevlji, zelenjavo, us-
Mirko Furlan
Kmetijstvo zaostaja za razvojem industrije, ker posamezni mali kmetovalci gospodarijo preveč neodvisno drug od drugega. Kmetijska zadruga, ki je njihovo prostovoljno združenje, ima na njih samo toliko vpliva, kolikor so ga voljni sami sprejeti. Kmetovalci pa neradi vlagajo svoja sredstva in trošijo delovno silo za nekaj, o čemer se niso dovolj prepričali, da jim bo koristilo. Zaostalosti kmetijstva torej ni toliko posledica starih navad, ki sc jih kmetovalci ne bi mogli otresti, kot pretirane previdnosti pri izdatkih, za katere niso vnaprej prepričani, da se bodo amortizirali. Razvoj kmetijstva ovirajo tudi mali kmetje, ki imajo redni postranski zaslužek. Do takšnih ugotovitev so prišli v Šentilju in okolici. -
JESENSKA KMETIJSKA RAZSTAVA JE POTREBNA
V septembru bo v Šentilju kmetijska razstava. Zadružniki so zavrnili nasvet, naj ne bi imeli občinske razstave, marveč naj bi se bolje pripravili za okrajno. Ne samo občinska razstava, temveč tudi razstave po zadrugah so koristne in potrebne, da kmetovalci ocenijo, kdo zna bolje gospodariti. Razstava koristi mnogo več kot predavanja. Tako pravijo v Šentilju in navajajo dejstva, ki naj potrdijo njihovo mnenje. Poglejte proti Svečini. Tam
MOTORNE KOSILNICE BI POTREBOVALI
njem, parfumerijo in drugih spe-	Na področju Kmetijske za-
cializiranih trgovin dobili v bodo- druge Šentilj so najugodnejši po-
kmetovalci	hitreje napredujejo
krmo in več kot lani, jim ne bo	k-°t pri njih, ker so bliže kme-
težko povečati molznost za nekaj	tijski šoli	in na njenem gospo-
sto litrov.	darstvu vidijo mnogo koristnih
Nekateri živinorejci posvečajo stvari; v Šentilju pa spet hitreje
fia	.	v'	 *“.	•	..	.	*	-	.	"	“j.	pridelovaniu	krme vso pozornost, 0^ naprej proti vzhodu, kjer so
nai k- s v,no ™an'le- Tako g?3 za živinorejo, sadjarstva m d j - siedijo ko se pre- še bol3 oddaljeni od šole. Kmet naj	bi	vajenec	trgovine	s	čevlji	vinogradništvo.	Tudi	pšenica	daje	.| . p“ •< . n'r' ’ ti za „£ot-	bolj zaupa	svojim očem kot uše-
za	določeno	obdobje	odšel	na	dober	pridelek	in	je	29	zadružni-	no škodo Med pfonirji v žfvino-	som ~	verjame takrat, ko
prakso v trgovino z usnjeni in čev- kov tekmovalo za večji pridelek	a Plom J1	otiplje.	j	p
ljarskimi potrebščinami, kakor na 15 ha, vendar je ustreznih polj tudi obratno. Vajenka zelenjadne premalo.
rgovine naj bi odšla za leto dni V tekmovanje za večjo molz-špecerijsko trgovino in podob- nost se je vključilo 18 živinorej-no. Take menjave naj bi vodstva cev s 35 kravami. Mnogo pa je rgovin izvajala med učno dobo takih kandidatov, ki se jim bodo vajencev in sicer sporazumno. lahko pridružili prihodnje leto,
Komisija za vzgojo kadrov in če se tekmovalni pogoji ne bodo člani upravnega odbora zbornice spremenili. Pod molzno kontrolo menijo, da bi z dopolnilno izo- imajo zadružniki 85 krav in lan-azbo vajenci postali, strokovno skoletno povprečje je preseglo sposobnejši in seve tem bolj ko- 3000 litrov na kravo. Ce bodo le-m za trgovsko mrežo. K. tos živinorejci pridelali boljšo
Jesenska idila — Pohorski dvor
a d
OVE TRGOVINE V TRZICU upravno - gospodarsko poslopje, pa Elektrotehnično podjetje je na tucti kmetijska zadruga v Kovorju bo Trgu svobode preuredilo lokale in bo ! ^ let0* začela graditi tako poslopje. 0<Jprl° moderno trgovino.
Vol, ki tehta 1080 kilogramov
Obiskovalci kmetijske — gozdarske razstave na Lavi v sklopu »Celje 1957« so bili nemalo presenečeni z razstavo živine. V dveh vzorno urejenih hlevih kmetijskega gospodarstva je bilo razstavljeno več kot 200 najlepših goved, konj, svinj in ovac zasebnega in zadružnega sektorja.
Tu je med drugim vzbudil največjo pozornost 7 let star vol — pravi velikan, ki tehta 1080 kilogramov. Tega vola je vzredil kmet Ferdo Stegu iz Pečovnika pri Celju.	K.
Brezalkoholni oddelki po gostiščih
trgovino.
lniroi f na TrSu svobode preureja M trgovsko podjetje »Preskrba«, čin«t* J1? trgov™o z živili. Ob-n1o rU	odbor pripravlja notra-
v občini Žalec bodo cepili	reji naj omenimo Ivana Možeta
3000 OTROK^PRtm otroSki	iz cirknice, ki tekmuje v zvez-
njo opremo" M &xlp,^vlia	n”t'''a“	Občinski ljudski odbor v 2alcu	nem _ tekmovanju kar s tremikra
nah,	h	in	5	na	?aX~	že	pripravlja cepljenje proti otroški	vami. Na 9 ha redi 12 glav živine
do konca tp?a i!foP	odprli	ohromelosti. Dve ekipi bosta pričeli in se trudi, da bi VSO potrebno
poštev ^Sfecifroje^v Tetth V' krmo pridelal sam. do 1957, tel jih je več kot tri tisoč. ’ S pridelovanjem krme je po-
•r,.,.	----- Okrajna komisija za cepljenje proti vezana tudi košnja, ki bi si JO
.	gradnji! občinske hiiše na	otroški ohromelosti je že pričela zbiv-	npkntpri	7nrirn?niki radi	nlnišnli
orertaiT1 ,cest; v Tržiču hitro na-	rati sredstva in če bo zbranih dovolj	nekateri	zadruzniKi radi	olajšan
novania i'i Poslopju bo dobilo sta- sredstev, bo za omenjene otroke cep- S kosilnico. Kmetijska zadruga blok wSru2itl- Tuca 16-stanovanj- ijenje brezplačno, v nasprotnem pri- ima staro, ki pa ni več uporabna. Je zeraii^	X ga gradi ljudskii, odbor,	meru pa bodo morali del stroškov	7	n, takšno	da ie
Do SemK	Že do Prvega nadstropja,	nositi starši. Starši, ki bodo želeli	zanimanje pa je taKsno	aa je
hiša	^o dograjena trgovska cepita tudi starejše otroke, bodo mo- zadruzno vodstvo hotelo letos ku-
bellii hr? 2*ka. zadruga v Podlju-: rali _ prispevati primeren znesek, ki piti kar tri ali Štiri motorne ročne
POSPEŠENA GRADBENA DEJAVNOST
*eUu boCX
Pllllllllllllllllljlllll
konca leta zgradilai pa do zdaj še ni določen.
kosilnice, ki bi jih posojalo kmetovalcem. Pa jih ni nikjer dobilo.
Z drugimi stroji je zadruga bolje preskrbljena. Ima motorne škropilnice, mlatilnico in druge.
volj enake omejitve kot v drugih gostiščih — da jih ne dajo pijanim in mladoletnim osebam — toda točilno
I PRIDELEK JE TREBA §	ODKUPITI
Jf Lani so pridelali precej sadja,
B	zato so slabše morali	porabiti za	,____________ _______ ________ _______
B	sadjevec. Mnogi	pa	so	naredili	Imizo ial	sobo za S05te	je	treba ure-
C~	vet Karfipvm Irn*	! dita ločeno od ostalih.	V	alkoholnem
vec saajevca, kot	so	ga	potrebo-	, oddelku	bi lahko postregLi tudi z
_ vali doma. Radi bi ga prodali, a brezalkoholno pijačo, obratno pa ne.
kupcev je bilo malo in cena pre-Jr nizka. Vodstvo kmetijske zadruge
1“ je proučilo možnosti in odkupilo sadjevec po ustrezni ceni. Odkupilo je vse viške in jih tudi prodalo naprej. Po takem uspehu ni
Izkušnje brezalkoholne restavracije »Soča« v Mariboru in predlogi nasprotnikov alkoholizma
Prvo in edino brezalkoholno restavracijo v Mariboru »Sočo« v Gosposki ulici bodo reorganizirali. Ko bodo v nekaj tednih obnovili lokal, bodo začeli točiti tudi alkoholne pijače v omejeni količini. Reorganizacija je baje posledica nerenta-bilnosti.
Ali bodo alkoholne pijače rešile brezalkoholno restavracijo?
Gostišče se bo že obdržalo; za obnovo in modernizacijo lokala je dobilo osem milijonov dinarjev, alkoholne pijače pa so v vseh gostiščih dovolj donosne. Toda kakšna usoda čaka takšno brezalkoholno restavracijo? Ali se brezalkoholne in alkoholne pijače ne bodo bojevale med seboj za nadvlado? V boju, kjer velja zakon močnejšega in sposobnejšega, bi brezalkoholnim pijačam trda predla, če jih ne bi posebej zaščitili. To I vemo iz izkušenj v gostiščih.
OMEJENA KOLIČINA ALKOHOLNIH g;.m pa se zdijo nepotrebni, češ da v j
PIJAČ	vseh prostorih strežejo gostom tudi ______________ ___________ _ „_________
cw„	.. , , z brezalkoholnimi pijačami. To je že pa zavist, kako bodo to izvedli. Gmot-
Sklep, da bodo prodajaji alkohol- res, da gosti dobijo brezalkoholno ndh ovir gotovo ne bo, odvisno bo le ne pijače samo v omejenji količini, je pjjačo, a ilzbira je v nekaterih gosti- od njihove volje.	J. P.
v prvem trenutku še kar bodrilen za
tiste, ki' želijo brezalkoholno resta-	.
vraciijo. Izvedba sklepa pa ne bo lahka. Prodajo alkoholnih pijač je možno omejiti na več načinov. Upoštevata, pa je treba, kako bodo z omejitvijo zadovoljni gosti., ki naj bi s svojim, obiskom pomagali vzdrževati brezal- j kohoino restavraoijo.
postrežba z alkoholnimi pijačami1 j samo ob določenem času ne bo ustrezala. Več gostom bi ustrezala prodaja določenih meriie. Vendar strežno osebje pri tem ne bo moglo vztrajat®, če si bo nekdo zaželel še eno merico. Ljudje, ki bi potrošnjo alkoholnih pijač radi omejili z brezalkoholnimi!, mersido, da so takšne omejitve težavno izvedljive in tudi kontrolirati jih ni mogoče. Ce že ni mogoče ohranita brezalkoholne resta-
ščih zelo omejena. Upoštevati je treba tudi nekatere okoliščine, ki bi v brezalkoholnih oddelkih odpadle. Nekateri gosti radi delajo pripomb«, če slišijo, da odrasel človek naroči brezalkoholno pijačo. Tudi n«&ateri natakarji rajši strežejo z «lS®holnimi pijačami, ker je dohodek reč ji. V take prostore ni prijetno prtpeljatt otrok. V posebnih sobah bi se počutili bolj prijetno otroci in odrasli. Seveda bi za take goste morali imeti tudi večjo izbiro brezalkoholnih pijač, kot jih je sedaj dobiti v gostit-ščlh.
GMOTNIH OVIR NI
S takšnimi pogoji so prijatelji i brezalkoholnih pijač popustili in ne nasprotujejo, da bi »Soča« prodajala tudi alkoholne pijače. Brezalkoholni oddelki v raznih gostiščih bodo ustregli več ljudem kot ena sama, še tako veliika in sodobno opremljena brezalkoholna restavracija. Od gostincev
VEC PRIDELKOV
rdeča nit na posvetovanjih kmetijcev v Celju
Te dni je bilo v Celju več zborov in posvetovanj kmetijcev. Njih smoter je bil predvsem, da na osnovi dosedanjih izkušenj in v skladu z novimi materialnimi možnostmi skušamo v kmetijstvu doseči v prihodnje še boljše pridelke.
O številnih vprašanjih v zvezi s tem so tu dovolj konkretno razpravljali.
__  ___________________ • Živinorejci celjskega okraja ja na ocenjevanje goveje živine
v ra o; j e brez alkoholnih pijač, so do- so imeli minulo nedeljo možnost več sto glav. Podobna ocenjeva-J ■- -- vicjeti doslej največjo »revijo« nja živine po občinah so doslej živine. Rejci so prignali, odnos- vzbudila pri kmetovalcih in za-
NAMESTO ENE VELIKE RESTAVRACIJE VEC POSEBNIH SOB
Razprava o brezalkoholni restavraciji »Sodi« so rodile dobro idejo.
no pripeljali iz vseh koncev okra-Želja:
Vsako leto modna revija
Minuli ponedeljek zvečer so Celjani dvakrat do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano kina UNION, kjer so predvajali letošnjo revijo
drugah večji interes za vzgojo boljših goved; boljših mlekaric, klavne živine itd. Vsa dosedanja prizadevanja pri pospeševanju živinoreje v celjskem okraju se že zrcalijo v večji proizvodnji.
9 O najrazličnejših proizvodnih vprašanjih so te dni razpravljali tudi na zboru sadjarjev celj-
Ne bi imela pravice, da se po težavnem delu odpočijeta v prijetnem okolju?
Po cesti je kolovratil mlad človek, delavec, pijan onemoglosti. Na njem je mahedrala zmečkana oble-Ka, za vrat ga je stiskala umazana kravata; čevlji so Mii blatni, že lep čas potrebni loščila. Razpeta srajca brez- gumbov mu je štrlela čez ovratnik, polna gubic neoprane umazanije. Fant je vriskal in se spotikal ob mimoidoče.
"Zdaj poje,« je rekel nekdo, »čez dva dni bo jo-Kal, ker ne bo imel kaj jesti.«
“Kje dela?«
»V železarni.«
“►Kje stanuje?«
• “V baraki.«
Stanuje v baraki. S tem je povedano vse. Človek trna dovolj razlogov za razmišljanje. Ničesar nimam zoper barake, lahko so kar udobne za stanovanja sam-cev' Toda vprašanje je, če so te barake take, da imajo v njih stanovalci vsaj najosnovnejše za življenje. Prizor z mladim pijancem na neki jeseniški cesti ni.osam-Ijen, srečujemo jih lahko povsod po industrijskih kra-
kjer stoje samski domovi. Prav vseeno je, ali so ti domovi lepi, zidani, ali leseni. Mnogo pomembnejši red, ki je v teh domovih, način življenja stanovalcev.
Tako smo prišli do samskega doma. 2e ime nam Pove, da živijo v njem mladi ljudje, samci, ki so prišli od nekod in žive na svojem, ker so njihovi starši, sorodniki ali ožji zflanci daleč. Prinesli so svoj kovček in skromno garderobo. V podjetju so jih poslali k upravniku samskega doma. Fant ali dekle sta dobila sobico, najpogosteje le posteljo v prostoru, kjer spi ze več stanovalcev. Prav nič redki niso primeri, da so .ostali brez postelje in so se morali zadovoljiti s slamo na tleh in z žebljem v steni, na katerega so obesili svojo obleko. Samski domovi so pač različni. Toda nekaj skupnega imajo vsi: puščoba je v njih, dolgčas, praznina. Izjeme so silno redke.
Zmotno je mišljenje, da je samski dom kasarna. Ne. v kasarni je red. Tam mladi ljudje vedo, da je °u te? in te'i uri na programu to in to in da jih čaka ob tej in tej uri zajtrk, kosilo ali večerja. Samski dom Je marsikje mnogo slabši od kasarne. Mladi ljudje ho-
,,	,,,	lahko	v	»Soči«	ločijo prodajo brez- oblačil. Tudi ta prireditev Okrajne __________________________
tp*kn namili	alkoholnih in alkoholnih pijač, zakaj obrtne zbornice je bila v sklopu pri-	nkraia Tospn	in
tezKo navajati sadjarjev k nego-	ne bi mogli podobno narediti, tudi v	reditev	in razstav -Celje U57-.	SKega OKraja. oesen se bliža in
vanju sadnega drevja. Do prihod-	fini?h gostiščih? vsa večja gostišča	Na	reviji so pokazali več kot 65	v zveza s tem tudi nemalo skrbi
nje pomladi bodo naredili okroe ,	-‘"M?	brezalkoholne	oddel-	modelov - od jutranje halje do velike in dela pri obnovi sadovnjakov.
r	j	.. ke. Zadoščala bi ena sama, nekje celo večerne obleke. Oblačila so pripravile r o to iv,
e lk sadm nasad na zemlji-	,ods,	kjer	bi se lahko krep- celjske obrtne delavnice socialistične- Le‘Ja bo letos zajela še večji raz-
Ščlh več zadružnikov.	eala mladina in odrasli, v njej bi	ga sektorja	ter zasebni obrtniki. S	mah. — Na dan Agrotehnike SO
Tudi Vino odkupuje kmetijska	?tregl> samo z brezalkoholnimi pija-	i svojimi izdelki so sodelovali tudi to-	v Celju zborovali tudi kmetijski
zadruga, če vinogradniki ne naj-1'^	! S.,TOr^'Cr Kja Hojniki. ..	..
dejo kupcev.	„„ Jl t11 V s'l revlla je pokazala predvsem kakovost i 9 Na zadnji seji Odbora za
Siri se tudi pridelovanje ma-	uvedbo brezalkoholnih oddelkov, dru-	oblačil	obutve, pokrival In drugih po-	poljedeljstvo pri Glavni zadružni
lin, ki jih potrebuje Veležganjar- i	modnimi novitetam! V	*	zvezi Slovenije, ki je bila v Cena v Šentilju. Letos so jih posa- j Vnliv«! »Končino	_i;	Revijo	je dopolnil umetniški pro- lju, je bilo največ govora o bliž-
dili 2,7 ha, prihodnje leto	pa jih	I ’OIlvcl» prepričajte se, an	gram, ki so	ga izvajali solisti Ladko j	nji jesenski setvi in v zvezi s tem
bodo mnogo več. Nekateri	kmeto-	1 ste vpisani v volilni imenik	I up^cek.	Gašperšič in Marjan j	0 potrebnih količinah umetnih
iiniiiuMoiuiiniinniiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiii
MlWIIIII!IIIIW!!l|!!tlllll!|li:!ll||illR||||!l!WI||a
RAZMIŠLJANJA NA PERIFERIJI JESENIC
POZABLJENI SAMSKI DOMOVI
dijo zjutraj na delo, popoldne se vračajo, ali pa hodijo popoldne in zvečer na delo in so čez dan doma. Kdo jih vpraša, ali so bili v menzi? Kdo ve, če so se umili, če so zakrpani, če imajo vsaj delček tega, česar so deležni odrasli otroci v krogu svoje družine? Morda ve upravnik doma, če se za to zanima. Marsikje se ne zanima, ker zna le poveljevati, priganjati, ker nima posluha za vzgojne prijeme, ker skratka mladih Jjudi ne razume. So seveda tudi domovi, najčešče barake, kjer sploh ni upravnikov, kjer živijo mladi stanovalci kakor vedo in znajo..
Zakaj najdemo ljudi iz samskih domov in barak tako pogosto v gostilni (da ne govorimo o pobegih in drugih avanturah)? Ker v samskem domu nimajo’ni-česar, kar bi jih pritegnilo in zaposlilo. Neredko jim je gostilna tisti prostor, kjer se vsaj ogrejejo. In tako pridemo do tovarne in podjetij. Človek bi dejal, da v veliki večini tam sploh ne razmišljajo o samskih domovih, ali pa tu in tam nevoljno odmaknejo kak dinar, če je ravno treba popraviti okno ali vrata. Medtem ko imajo za vajenske domove še razumevanje, so jim samski domovi v nepotrebno breme. Saj živijo tam že odrasli ljudje, pravijo, ki jih ne moremo nadzorovati tako kot vajence. Ni stanovanj, zato smo jih dali v barako, pravijo. Problema ne bo, ko bodo dobili stanovanja.
Stvar pa je drugačna. Samski domovi so potrebni za vse tiste mlade delavce, ki so že zapustili internate in ki si ne nameravajo ali pa ne morejo (dandanes je to zelo razumljivo!) ustvariti lastne družine. Živeti morajo v samskih domovih in barakah. In tudi živijo. Toda kako? Različno, ponekod boljše, marsikje najslabše V mnogo primerih je kar neverjetna brezbrižnost vodstev podjetij do ljudi, ki stanujejo v samskih domovih.
Pa so vendar najpogosteje potrebne prav majhne investicije. Tu in tam je treba zastekliti okna, urediti higienske naprave. Kaj recimo stane, če bi v samskem domu uredili sobe za'družabno življenje, nekaj igrišč, _ nabavili rekvizite za šport in družabno življenje, radio i spremenljivejše za kmeta.
gnojil, kakovostnega semena, o poskusih z italijanskimi vrstami pšenice in podobno. Odbor je razpravljal tudi o ugotavljanju letošnjega pridelka krompirja ter o pripravah za kmetijsko tekmovanje v prihodnjem letu. Odbor za poljedelstvo priporoča, ustanavljanje semenskih pododsekov pri kmetijskih zadrugah ter strojnih pododsekov. Glede cen umetnih gnojil, semenskega materiala in strojev menijo, naj bi ostale
in podobno? Ali ne bi bilo bolje, če bi marsikje namesto administrativnih upravnikov, postavili ljudi, ki razumejo odraslo mladino, ki znajo ustvariti red in harmonijo, brez tistega: »Uprava mi je naročila, naj vsakega, ki -ne bo ... vržem na cesto.*
življenje v samskih domovih bi moralo postati drugačno. Samski domovi se s svojimi problemi uvrščajo med važna družbena vprašanja. Ni vseeno, kako se ljudje v njih oblikujejo, kakšnih lastnosti in navad se navzemajo. Gre za mlade delavce, za bodoče može. Kakšni bodo? Ali ne zastrupijo mnogih neurejene razmere v samskem domu. v baraki, sredi nereda in za-ouščenosti?
Čas je, da dobimo razen zakonov o hišnih svetih, stanovanjskih skupnostih, najemniških in podnajemniških odnosih, tudi zakon o družbenem upravljanju v samskih domovih, o pravicah, predvsem pa o dolžno-stihstih ustanoviteljev teh domov. Samo tako bodo lahko nastale v samskih domovih skupnosti stanovalcev, ki bodo spremenile način življenja v njih, skrbele (ne pa samo nadzirale) za urejeno življenje mladih stanovalcev. Bržkone bi mladinska organizacija najlaže pomagala, da bi postal samski dom drugačen, kot ga ooznamo že iz cehovskih časov dalje. Zdaj pogosto pod-ietja in birokratski upravniki pred njo zaloputnejo vrata, češ tu gre samo s strogo disciplino in brez demokracije. Prav gotovo bi tako odpravili dolgočasje, postopanje, pijančevanje in izgubljanje mnogih mladih ljudi.	-dV
9 Na seji republiškega odbora j Zveze zadružnic so predstavnice iz raznih okrajev poročale o delu g žena zadružnic na vasi ter med drugim razpravljale o uspešnih oblikah zadružne kooperacije. Vilma Pirkovičeva je odboru poročala o delu nedavnega mednarodnega kongresa žena zadružnic.
K.
Pijanec na pokopališča v Kokrici
Prebivalce Kokrice je močno vzna. mjrijo pustošenje na domačem pokopališču. v noči od nedelje na ponedeljek je bilo izruvanih deset nagrobnih spomenikov, med njimi tudi pet spomendikov na grobovih padlih borcev. Varnostni organi so takoj uvedli preiskavo in storilca tega dejanja kmalu izsledili. Storilec je M. T. IZ Mlake pri Kranju, ki je znan kot pijanec in pretepač ter se je zaradi različnih nemoralnih prestopkov že večkrat zagovarjal pred sodiščem in imel opravka z varnostnimi organi. Dejanje je priznal. Po izjavah očividcev Je minulo nedeljo popil precejšnje količine alkohola in se je za skrunjene grobov odločil v piijani objestnosti. Prebivalci, ki so ogorčeni zaradi tega nemoralnega vandalskega početja, pričakujejo, da bo doba zasluženo kazen.
TRAGIČNA KOMEDIJA
SLOVENSKI FILM »NE ČAKAJ NA MAJ«
Rojstvo slehernega slovenskega filma je precej redek, a toliko bolj težko pričakovan dogodek. Zmogljivost enega samega igranega filma je kaj skromno letno povprečje, ki ga nikakor ni več moč vskladiti s koantitetnim razvojem filmske proizvodnje o ostalih naših republikah. Letos je bilo v Jugoslaviji posnetih /5 celovečernih filmov in po Pulju lahko zapišemo, da kvantiteta že tudi počasi, a zanesljivo ustvarja primerno kvaliteto. Tako drugod. Nič kaj ponosni pa ne moremo biti na svoj filmski pridelek. V i proizvodnji enega filma bi zares pričakovali pri izboru teme od odločujočih veliko več treznega premisleka, odgovornosti in ne nazadnje malo manj komercialnih skomin. Ob tako težavnem porodu slovenskega filma se ne bi smelo zgoditi, da postane edini sad enoletnih prizadevanj in s tem merilo naše filmske kulture film brez umetniških ambicij, kot
v DUi
anjin.
gopanjih. Kdor vsaj malo pozna slovenske študentovske razmere, mora priznati, da v počitnicah med dvema Vesnama ni Čap prav ničesar storil za to, da bi realneje prisluhnil utripu našega študentskega življenja, če ga že za vsako ceno hoče prikazovati. Tako pa vse diši malce preveč po nafta- j linu. Spominjamo se še čeških študentovskih filmov pred drugo svetovno vojno. Odtlej pa se je gotovo marsikaj premaknilo naprej. Ne samo pri nas, tudi pri Čehih! Prevelika dediščina avstro-čeških vzorov Čapu samo škoduje, ko mu je stil postal šablona. Režijsko je film spretno napravljen in, kot pravimo v vsakem oziru, gladko teče nekako do polovice filma, ko Vesno domači osumijo nosečnosti. Prizor, ki; predstavlja glavni zaplet o zgodbi, je napravljen skorajda diletantsko, osa nadaljnja filmska
Kot logičen epilog se nam poraja vprašanje, ali mar res ni bilo škoda truda in dragocenih sredstev za nesmiselno nadaljevanje zabavnega filma povprečnih kvalitet. Dokler bo filmsko proizvodnjo podpirala naša skupnost, bodo morali slovenski filmski velmožje vsaj začasno omejiti svoje komercialne strasti. V socialistični državi producenti zares ne bi smeli izrabljati relativno še dokaj nizke stopnje filmske kulture povprečnega kino obiskovalca v kramarske namene. Dovolj je že„ da to skrb še nadalje prepuste našim vrlim distributerjem. Amortizacija vloženih sredstev v umetniško kvaliteto je sicer dolgotrajnejša in tve-ganejša. Zato pa more biti rezultat neprimerno bolj radosten dogodek, kot je za vsakega, ki mu je pri srcu razvoj našega filma, današnji. Sposobnih domačih režiserjev imamo dovolj. Treba jim je dati samo možnosti in uspeh
Komercialna
idila
*
Kljub naslovu filma bomo vztrajno čakali v teh jesenskih dneh slovenskega filma na naš maj, na slovensko filmsko pomlad, ki mora zanesljivo priti. Umetniške ambicije mladih na čelu z Boštjanom Hladnikom so nam jamstvo za to.	jp
MEŠTROVIČEV DAR DOMOVINI
To 3 e eden izmed številnih darov, ki jih je Ivan Meštrovid v zadnjih desetih letih podaril domovini. V mb-sliih imam namreč Njegošev mavzolej, ki ga bodo v kratkem zadeli graditi vrh Lovčena. Preden spregovorim o njem, naj le omenim, da so prejšnjo nedeljo v Dmišu, blizu kiparjevih rojstnih Otavtic, odkrili eno 'najzgodnejših njegovih del, imenovano »Vir življenja«, katero je Meštrovlč ustvaril, ko se Je še šolal na Dunaju, leta 1904. Sedaj ga je odkupil od dunajskega lastnika za 2000 dolarjev in ga podaril Dmišu.
Kako veličasten pa bo Njegošev mavzolej na Lovčenu, st lahko predstavljamo po nekaterih podatkih načrtov za ta mavzolej, ki so te dni razstavljeni na Cetinju. Pod samim vrhom Lovčena so prebili 120 m dolg predor s 372 stopnicami, ki bo dobival dnevno svetlobo skozi bočne odprtine. Skozenj se bo prišlo na plato vrh Lovčena, kjer bo stal mavzolej. Dolg bo 55 m. širok 15.40 m, visok pa 11 metrov. V njem bo Njegošev kip, izklesan iz Jablaniškega granita, težak 28 ton, visok več kot štiri in pol metre. Izklesal ga je Meštrovičev učenec, splitski kipar Andrija Krstulovič
v zadnjih dveh letih po Meštroviče-
vi skici. Prihodnje leto slavi Meštro-vič petinsedemdesetletnico življenja in petinpetdesetletnico ustvarjalnega dela in vse kaže, da bo ob tej priložnosti obiskal Jugoslavijo.
Največja likovna prireditev sezone — Druga mednarodna grafična razstava v Ljubljani — se bliža koncu. Odprta bo še do 15. septembra. Na sliki: Marc Chagall — Quai aux fleurs
DALMACIJA V PROZI
ROMANA JURETA FRANIČEVIČA IN NOVELE ŽIVKA JELIČIČA
je to Čaj njih o Vesni.
Nekomercialni nasvet: Ne čakajte na maj! Za tak primer Izdajte takoj zakon
• kontracepciji!
feljton v nadaljeva- pripoved do konca filma se kar ne more več opomoči. Prijetno
Verjemite, da nimam ničesar presenečenje predstavlja o filmu proti žanru. Naj živi komedija! izreden igralski razvoj Metke Ga-V teh sivih dneh, z vdrtim nebom brijelčič, upoštevaje seveda njene in nenehnim škrabljanjem dežja trenutne zmožnosti. Je sproščena, si bolj kot kdajkoli želimo spro- prisrčna, naravna, kot je še nismo ščenega, vedrega smeha, zabave, videli. Stereotipne manire Janeza In komu bi se lahko bolj nasme- Čuka sodijo med glavne komične jali kot veselim študentskim do- rekvizite. Z malo manj pretirava-godivščinam, ki jim nikdar ne n ja pa bi bilo gotovo vse še bolje, zmanjka življenjske svežine. Vsi ostali so se potrudili po svo-Končno pa tudi ni poglavitno, jih močeh. Relativno dobro ubran kakšen sujet izberemo. Važno je igralski ansambel kaže na solid-predvsem, kako ga povemo. Prav no delo z igralci-diletanti, kar je to je tisto, kar iz drobnih ali ve- nedvomno pomemben uspeh reži-likih dogodkov, veselih ali ža- ser ja. Fotografija je po tradiciji lostnih more napraviti enako ena najuspešnejših komponent v umetnost. Zato pa je potrebno že jugoslovanskem filmu. Janez Ka-več duhovitosti, okusa, občutka lišnik se je potrudil in dal dobro, za mero in precej manj banal- čisto fotografijo, čeprav morda nosti, kot jo je pokazal scenarist ni mogel vedno povsem zatajiti František Čap. Zdi se, kot da za nekdanje
vsako ceno išče komičnih efek- nosti.
fotoamaterske dejav-
Jure Franičevič — Pločar, mlaj- Pri »Kulturi« oziroma »Zori« ši brat pesnika Marina Franiče-	v Zagrebu sta zadnje mesece drug
vida, je zapovrstjo tiskal dva ro-	za drugim izšla dva njegova romana, napovedal pa je tudi že	mana, vsak ima več kot 300 stra-
tretjega. To dejstvo tembolj pre-	ni. Prvemu je pisatelj dal na-
seneča, če povem, da je bil do	slov »Gluhi zvonovi«, drugemu
pred kratkim znan po svojem	»Razpoke«. Tretji izide, kakor
pesniškem delu, saj je 'objavil	obljublja Franičevič, prihodnje
štiri pesniške zbirke, medtem ko	leto. Gre torej za romansko tri-	knjiga tudi naslovljena. Tudi pri
bo peta v kratkem izšla. Doma je	logijo, v kateri 'pisatelj prikazuje	Jeličiču imamo isti pojav: pred
ne	bo	izostal.	Upajmo	torej, da	z Vrisnika na otoku Hvaru, kjer	ljudi in dogodke na srednjedal-	nekaj leti se je, kot se je zgodilo
Čapovi	študentje nekoč	le	doštu-	ge je rodil konec leta 1918. Po	matinskem otoku, vsekakor na	s Franičevičem, preselil iz Zagre-
dirajo,	da Vesnin in Samov	zakon	zadnji vojni je živel v Zagrebu,	domačem Hvaru, od srede tride-	ba v domači Split in se prelevil
ne	blagoslove	nove male	Vesni-	pred nekaj leti pa se je preselil	setih let do zmage narodne revo-	v pripovednika.
ce... Premislite: tedaj bi se znald v Split, kjer je upravnik Mestne lucije. Kronika otoka Hvara je Zajel je Split in okolico in otok
z naslovom »Kaplja sramu« Živka Jeličica. Tudi Jeličič je pravzaprav prozni novinec in doslej znan predvsem kot pesnik in esejist. V knjigi sta vsega skupaj dve prozi, obsežni »Staklenko« na 280 straneh in dolga novela »Kaplja sramu«, po kateri je
vse znova ponoviti!
knjižnice.
PREVEC MUZEJEV
to, prikaz življenja v kraju Ka- [graf }n njihove ljudi, pristne ma-mensko, ki je verjetno pisate- lomeščane s prirojeno jim zgo-ljev rojstni Vrisnik, v času bolj vornostjo. Prikazal
V Makedoniji so začeli resno razmišljati o temeljiti reorganizaciji muzejev na svojem ozemlju. Po vojni so namreč v Makedoniji — kakor tudi po drugih nhših republikah — ustanovili celo vrsto najrazličnejših muzejev, ki so doslej opravili prav gotovo pozitivno delo, saj so zbrali najrazličnejši zgodovinski in umetniški material, so pa zdaj v zagati. Marsikateri od teh muzejev nima
,	... .	,	-------............. je tipičnost
podtalnih kot javnih^ bojev ^med njihovega vsakdana, ki niti zda-
 	^	^	vedno	pomemben,	je	pa
zabaven in zanimiv. Veliko gro-
Šuligojev »slavček
ZBIRKA MLADINSKIH ZBOROVSKIH SKLADB
«
V založbi Sveta Zveze Svobod | ved z medom, Pahorjevo Dedek
Čriček na bolečino
Vse skladbe zbirke sodijo med vrhunske dosežke naše mladinske
pogled v bohotno rast našega mladinskega petja, v tem pa tudi njen pomen.
Zbirko uvajajo napotki zborovodjem izpod peresa urednika Avgusta Šuligoja, Rafael Ajlec prispeval tehten prik
najdemo še opombe k objavljenim skladbam in kratke življenje-pisne beležke o skladateljih.
Pavle Kalan
te uredil Avgust Šuligoj ob sode
Jovan ju Rafaela Ajleca.	„„„„„___________________
Zbirka 20 mladinskih zborov- zborovske glasbe. Po zahtevnosti 1 ^®adfnskPe"aPeJlasbenegT gibanja gfcjfa gikladb želi podati prerez	—	-•	-	—	-
skozi vrhunske stvaritve naše mladinske zborovske glasbe. Težišče zbirke je na skladbah, nastalih v času »Trboveljskega slavčka«, našega odličnega predvojnega mladinskega zbora, s čigar imenom je tesno povezano tudi ime urednika te zbirke. Z izjemo Bravničarjevega Podžka-čarodejca, Prelovčeve Očka moj je delavec, Lajovčevih Veselih kolednikov in prekrasne zborovske kompozicije Ivana Matečida-Romjgova Čače moj, prinaša zbirka same doslej še neobjavljene pesmi iz dobe čudovitega razcveta našega mladinskega petja. Na prvem mestu najdemo tri skladbe našega pomembnega zborovskega in posebej mladinskega skladatelja Emila Adamiča (Pesem rudarskih otrok, Pesem beračev,
Ujeti vrabec). Kvartetu, zanimivi skladbi našega glasbenega revolucionarja Slavka Osterca, slede — če ne naštevam že zgoraj omenjenih skladb — Švarova Sirota
l^eri JurijTVČMl! ko^es£čko presegajo povprečne zmogljivosti Xško*Ubibi®tX*d»N™nr Kumar začel orati ledino naše sedanjih našiti _ mladinskih z bo- sindikatov, ki seje vanj
niti materialnih možnosti, niti dovolj strokovnega osebja, da bi
tesknega, tudi karikaturi podobnega je v Jeličevičevem pripovedovanju in značajih teh pristno čakavskih ljudi. Seveda se tudi pisatelju pozna, da je rojen v
oblastjo in 'opozicijskimi strankami v stari Jugoslaviji. Pred bralcem se zvrsti dolga procesija otočanov, rokodelcev, kmetov, do-lahko še naprej uspešno deloval, I mačinov, ki se vračajo iz Ameri-razen tega pa so ti muzeji prišli I fe> potepuhov in vaških modri-
v fazo, ko ne odgovarjajo več kul- I jnnov. pa še cela vrsta ženskega --------- _	^-----	—	^	^—
turnim potrebam. Mnogi	med nji- j sveta. Seveda so nujno prisotni	spijtu jn da je	dal	pristne svoje
mi so se iz objektivnih	razlogov	tudi	predstavniki cerkve.	ljudi. Prav tako	je	zgovoren, kot
zožili na provincialno kulturno F.raničevičevo pripovedovanje so oni, ne zna se omejiti, kar je ustanovo, ki ne more ne živeti, ne ni visoka literatura, je pa zani- njegovemu pisanju večkrat v ško-umreti. Prav v velikem številu ; mivo zato, ker prikazuje rast na- do kot v prid. Posebej »Kaplja neurejenih muzejev je iskati raz- prednih sil — podobno kot trilo-	sramu«	bo	težko	dostopna bral-
log, da je sicer bogat in obsežen | gija Mirka Božiča — na enem iz-	cem	izven	dalmatinskega kroga,
material zdaj raztresen	po vsej | med	največjih dalmatinskih oto-	ker je pisana v	pristnem čakav-
republiki in pravzaprav	nLnikjer	kov.	Pisateljev prijem je v te-	skem narečju.	T. P.
na vpogled v zaokroženi kulturni j meljih realističen, ponekod celo
ali zgodovinski celoti. Zaradi tega' naturalističen, čeprav sta oba ro-	JUGOSLOVANSKA
nameravajo v Makedoniji skrčiti! mana prepletena s precejšnjo me- DRAMA V PARIŠKEM
ro lirike. Ubožno otroško živi je- QLEDALIŠČU NARODOV
število muzejev, te pa urediti tako, da se bodo preorientirali na določene panoge, tako da bi vsak izmed obstoječih muzejev nudil
voja na ozemlju te republike.
Novosti NUK
Noči M.: L'oeuvre počttoue.
1956. (F 56/1957).
Plckertng O. W.: Hlgh blood pres-sure. London 1955. (134840).
„ -■ u 'li , “ r\u	'	»kiji«,	Reallexlkon	der	deutsehen	Litera-
na_ naših tleh. Ob koncu zbirke turgescbichte. BegrUndet von P. Mer-
nje v belem, razgretem kamnu,
antagonizem med Vasjo in meste- V soglasju i Idejami, ki Jih je naglasil cem, podtalni boji med oblastjo fadni' niednarodm kongres gledaliških de-kolikor mogoče popolno podobo , in ljudstvom, vse to je prikazano mve'atur manjših naciSn" “aLtulrJij* bo zgodovinskega ali kulturnega raz- j s svežim lokalnim koloritom. Mo- odslej Gledališče narodov posvečalo nekatere
Ški liki SO zdaleč bolj izdelani kot 0(1 svo.iih sobotnih večerov dramam posa-s, i »	tt t i .	•	mi	j«	i	meznlh narodov. Tako predvidevajo tudi po-
Ženskl.	Vsekakor	je	škoda,	da	se	peben večer jugoslovanske drame, ki bo-
Franičevič ni znal izogniti Črno- 14. decembra ietoa In to, kakor je običaj, Pariš belem	slikanju,	kar	V	precejšnji	* ,dve”a reprizama. Poseda.; le ni določeno
.w .	,	,	delo, ki naj bi predstavilo jugoslovansko
men zmanjšuje vrednost njego- dr,msk0 amW„0S, pv gledališč«Sarah Rotovega pripovedništva. Drugi ro- hardt. Kekor vse kaže, bodo Ubrali najbrž man, »Razpoke«, se je pisatelju en° d'ln M‘rMl»ya Kneža, či0ar prevodi »o
...	x..	,	,	t.	•	naleteli v Franclji na veliko zanimanje. In
bolj posrečil kot ‘'Gluhi zvonovi-*. eno enodejanko Branislava Nuilča, kakor Je
Pri zagrebški založbi »Mia- P«dl*9^ direktor Gledališča narodov. Ob« ,	.	.	.	.	.	... .	,	„4.«.-.	deli bodo prevedli v francoščino, izvajali
dost-* je izšla skoraj Štiri sto Stra- pa bodo najuglednejši francoski gleda-ni obsegajoča pripovedna knjiga mki igralci.
ker unči W. Stammler. 2. Aufl. Bd 1. Berlin 1955. (C II 131228-1).
Raabe H. k VV. Janlaki Elnftlhrung in dle Mikrofllmtechnlk Mikrodoku-mentatlon. Koblenz 1955. (127629).
OB TEDNU OTROKA
S polic otroških knjižnic
TEMA S SEMINARJA ZA MLADINSKE KNJIŽNIČARJE IN BIBLIOTEKARJE
m
lasti. Družbeni faktorji bodo ob podpori ljudsldUt odborov v nadaljnji perspektivi zagotovili otrokom vsake komune, da bodo prilil do avoje dobro urejene knjižnice
Drugačna Je stvar s knjižnicami, ki delujejo v okviru mladinskih ustanov. Za zdaj so takšne v glavnem le v pionirskih domovih, v internatih in podobno Potrebno pa bi bilo, da bi jih Imeli tudi v letoviščih, v otroških bolnišnicah In v okrevališčih Kjerkoli je mogoče, bi bilo treba tu za knjižničarje angažirati otroke same s tem, da jim krajevne knjižnice nudijo strokovno pomoč V nekaterih krajih že delajo tako. da prevzemajo mestne
V zadnjih dveh, treh letih se je	v vseh okrajnih in mestnih knjižni-	opreme in knjig, toda mnogo li
ž mreža otroških knjižnic zelo razši-1	cah ločili knjižni fond za otroke do	načrtov propade, ker za biblioteki
z rila. Skoraj v vseh središčih republik I	14. leta starosti. Te'knjige Izposojajo	moč najti primernih prostorov in
{delujejo moderno urejene otroške v določenih urah, ko se bibliotekarji knjižničarjev Delo v otroški knjiž-> knjižnice z bogatim knjižnim fondom,	izključno posvetijo svojim najmlaj-	nicl m omejeno na registriranje in
i-	/ Zagreb in Ljubljana Imata že nekaj	Šim bralcem. Po tej poti gredo zdaj	Izposojevanje knjig, temveč zahteva	.-	_	...
b:.	i let svoji Pionirski knjižnici Otroška	tudi v drugih republikah. Republiška	pedagoške izkušnje in mnogo iznajd- *^™icaml ln rezultati so kar dobri.
Bb Ž knjižnica v Skoplju Je bila odprta le- društva bibliotekarjev In Zveze bi- Ijlvosti. Otroci ne prihajajo v čltal- Malim bibliotekam Je zagotovljeno
-	-	•	•	•-	**-	—•«-	»-«*-■*•-.	* • -•« -	------»■—	—*—«	—- * ■« —	*-	•	—	—a -»	•—*—	•—11	pravilno oeio, v ljudske Knjižnice pa
bralci, že knjigo In
E 'j ta 1954 in do 1 Januarja se Je število bllotek bi lahko v marsičem prispe- nteo, da bd v njej, kakor odrasli, -	.	-
- i njenih bralcev povzpelo na čez 5000 vale k temu. da bi tudi manjše knjiž- samo brali V pravi otroški čitalnici *“°	prihajaj^	novi	bralci.
'Ima tudi čitalnico. Manj srečno roko nic« uredile vsaj svoje »otroške poli- izvajajo dramatizacije in rišejo ilu- oa.™1*“1h ”°K I13™?! ,na	^
'i Ima otroška biblioteka »Vlatko Foht« ce« po načelu prostega dostopa, da bi straclje priljubljenih tekstov Tu se * dopnm odnosom do nje.
Ig zapuščine Karle Mrak-Bulovčeve
mladinske glasbe in utiral mla- rov,	j	lES	X
draški pesmi nova pota, nas po- zen morda nekaj izjem — z uspe ; mesta ju Je treba omeniti pirot Kru ■vedejo tri izmed najlepših Kogo- hom lotevali le izvežbanejši zbo-	—- - - - -
jervih pesmi (Mladinska, Trobentice, Zvončki). Ob koncu pa prinaša zbirka šest pesmi iz povoj nega časa. ki so bile
'■ v Sarajevu, ki ima nad 7000 knjig, a otroci, listajoč po knjigah, lahko iz- sestajajo literarni krožki, organizirajo Mnogr problemov v zvezi z otro-’ si še ni mogla urediti posebnih pro- brali prav tiste, ki najbolje ustre- se literarne družabne igre in ure škimi knjižnicami Izvira iz neureje-storov za čitalnico. Konec	marca	Je	zajo njihovemu trenutnemu zanima-	umentiškega branja, torej razne ob-	nega statusa bibliotek sploh. Zakon
svojo	moderno	nju ali razpoloženju.	like, usmerjene na aktlvlzacljo otrok	o knjižnicah, ki se pripravlja, bo poti poročilih c stanju otroških bi-	v smislu propagande za knjigo. Zaradi	srndno določil tudi položaj otroških
bllotek v posameznih republikah, ka-	pomanjkanja strokovnega vodstva Je	knjižnic Vendar bo družba tudi v
kot tudi v razpravah na razširjenem	propadlo že nekaj knjižnic, ki so bila	prihodnje ostala poglavitni pobudnik.
Domu
komaj
davne
napisane za Sni’" gbor v okviru ri' momije: La E *i
glav
.%-> o.b-
,»ke filhar Žabe in Med-
ri. Čeprav najbrž še dolgo ne bomo imel: mladinskega zbora ki bi bi! kos tu objavljenim «ti-^| pa vendar pesmarico toplo priporočamo vsem. ki delu
ševac, Valjevo. Niš, Pulj, Zadar vin kovce, Osijek, Reko, Portorož, Celje »esenlce. Mursko Soboto. Ptuj In Bl-tolj. Pri mnogih mestnih In občin skih bibliotekah so posebni oddelk' za mladino. Kjer niso mogli najti po sebnega prostora, so uredili vsaj Ko tiček za otroke Najbolj dosledno
. I r 1 j t _______________ v«	„	-1.«.™	lice« za Ol-rune majuou uusicuuu «
jejo na mladinskem zborovskem izvedli to v Srbiji, kjer so na pobuč področju, saj nam posteduje lep ; Bibliotekarskega centra že leta 19’
-estanku Komisije za mladinsko lite- vanje vložena precejšnja sredstva, raturo so Izrekli priznanje društvom Otroci sc izgubili zanimanje, knjige prijateljev mladine, ki st poglavitni i so raznesli na vse strani ali pa so pobudniki za ustanavljanje otroških! kje zapakirane In čakajo na dan. ko knjižnic Toda poudarili sc tudi dva se bo rešilo vprašanje prostorov in problema, ki ovirata hitrejši razvo) knjižničarjev-pedagogov mreže bibliotek in to sta — prostori In kadri Zanimivo Je, da vprašanje ‘luačnlh sredstev n) bilo na prvem estu Družbena pobuda se je Izka-• la za zelo učinkovito glede zago-vltve denarnih sredstev pr! nabavi
V Tednu otroka so bile tudi zdaj odprte po vsej državi številne otroške knjižnice. Letos je Teden otroka posvečen predvsem ustanavljanju in razvijanju vseh ustanov, kjer se lahko zbirajo otroci o prostem času. Priča-tzkušnje so očitno pokazale, da se kovat] Je, da bodo razen Igrišč, šport-društva prijateljev mladine ne more- n'h terenov in pionirskih domov, od-lo nasloniti le na lastne sile Samo- prte tudi številne nove knjižnice, se-stojne otroške knjižnice se lahko ob- danje na dobil« nove knjige in opre-držljo in uspešno razvijajo samo tam, mo. Tako bomo tudi največ storili za kjer skrbijo zanje tudi krajevne ob- novi rod. MARIJA KRSMANOVIC
ono oiToo^c
Rite in pUe Vladimir Pirnat, dijak VII. r. gimn, Ljubljana
S p
E v Tg O L O
Dogodek na Galetovcu
Nemška vola so vzeli partizani
Vsako leto grem na počitnice ■ ,rJu^ej. ^eP° planinsko va-tlCo< ki leži t> območju temnozelenih. smrekovih gozdov, na robu Pokljuke. Zeleni travniki se jutrih lesketajo kot dragocena biserna preproga.
Milka,' deklica črnih oči in Kostanjevih las, živi z babico v nisici ob robu vasi. Sirota je, ker niTna očeta, a njeni mamici se je omračil um. Babica jo zelo ljubi, oaa nima časa, da bi se igrala f nJ°!,ka/h' življenje v planinah Je težko. Zaradi tega se Milka *edno razveseli, kadar pridem »a Gorjuše.
Letos sem ji prinesla žogico, i vedela, kako bi se igrala z 1.7 ' .,& a sem jo v zrak in jo ulovila v roke. črne oči so se ji
Vodoravno: 2. naslov križanke, moško ime, 7. vedel, 8. cesta 'Kadar težko delamo, izloča naša oža). 9. napadalec, 11. priimek rešernovega prijatelja, ki je uto-v Savi, 12. divja žival, 13. vrta kože, 15. veznik, 16. z njim °mečejo zidarji zid, 17. TG.
Navpično: 1. logar, 7. razlegati, azleči se, 2, namizni tenis, 3. oder, ?• “alijansko mesto, 5. veznik, 8. tatica za »posrednik«, 10. pokraca ob Siamskem zalivu, 14. IT.
od veselja razširile, ko se je žogica odbijala od tal.
Nekega dne, ko se je z žogico igrala v visoki travi, jo je izgubila, Iskala jo je in iskala — a zaman. Žalostno me je gledala, a tudi jaz ji nisem mogla pomagati. Da bi jo babica potolažila, ji je dala mlado belo ovčko.
»Vidiš,€ sem ji rekla, >to je več vredno kot žoga. In tudi lepša je.<
Gledala me je skozi solze in se smejala. Obljubila sem ji, da bova pasli jagnje skupaj.
Naslednje jutro je že zgodaj zjutraj prišla po mene. Na vrvici je imela belo ovčko. Hvalici sem dala sol. Hvaležno me je obliznila. Sedaj nismo več mogli vzdržati drug brez drugega.
Nekega dne smo šli na Gale-tovec. Sonce je sijalo, cvetice so dišale in pisani metulji so letali preko poljane. Iz daljave se je čulo klepanje kose. Jagnje je hodilo z nama in skakalo po poti.
Svet se je pričel dvigati. Razigrano sva stopale po mehki planinski travi. Nenadoma sem se ozrla v nebo. Nad nami je krožil orel. Jagnje je plašno zablejalo.
Orel je v velikih krogih odletel in izginil v pečinah.
Še dvajset minut hoda in bili smo na vrhu. Proti vzhodu se širi prepad. Vsa blejska kotlina se odpre pred strmečimi očmi. Na levi se dvigajo Karavanke, na severozahodu Jelovica, a takoj za njo Triglav, ki je bil takrat ves ožarjen od sonca.
Sedli sva v nizko travo in gledali. Milka je prvič videla dolino in čudila se je, da je svet tako velik. Jagnje se je paslo. Utihnili sva in gledali svet oko g naju.
Iznenada sva začuli žalostno blejanje. Pogledala sem in kriknila od strahu. Videla sem, kako se je orel bliskovito spustil nad jagnje, ki je v strahu odskočilo. Orel je krilil s svojimi močnimi krili, a 1 jagnje je zbegano od strahu, bežalo proti prepadu. Milka je hotela, da ustavi Bekico in pričela je teči za njo.
tMilka, stoj!« sem strašno zakričala in skočila za njo. Zadržala sem jo v zadnjem trenutku.
Objela sem nesrečno deklico in jo tolažila.
Nekje v globokem prepadu je ležala razmesarjena Bekica. Orel se je dvignil v višavo in vreščal s svojim hreščečim glasom.
Nevenka Rovan,
V. razr. IX. gimnazije 1	Ljubljana
»Čim bolj oškodovati, čim več dobiti od okupatorja in s tem pomagati za hitrejši konec vojne,« je bilo naše geslo.
Primer, ki ga bom opisal, naj bo kot prispevek k mnogim opisom medvojnih doživetij in ukan, ki no jih naši ljudje doživeli in ukane spretno izpeljali z željo, da bi bila domovina čim-prej osvobojena.
Leskovec Franc, doma iz Drenovega griča, je bil že v bivši Jugoslaviji zaposlen v ženski kaznilnici v Begunjah. Tu ga je tudi zatekla okupacija. Nemci so nekdanjo žensko kaznilnico spremenili v mučilnico in hišo smrti. Leskovec je ostal tudi potem v službi, ko so prišli Nemci. Bil je kot poljski delavec na posestvu, ki je pripadalo kaznilnici.
Marsikaj pretresljivega je doživel v tej službi. Ni bilo lahko poslušati trpinčene, ki so zaradi mučenja grozno trpeli, ni bilo
zo, z reševanjem, tolažbo; kakor je kdo mogel. Tudi Leskovec je bil med tistimi, ki je večkrat tvegal življenje, da je pomagal onim v celicah. Pa ne samo to, imel je tudi vezo s partizani in za nje organizirano delal, dokler ni tudi sam odšel med nje.
Nekega dne je sporočil partizanom, da bo prišel med nje. Takrat se je tudi začel med njim in partizani snovati načrt, kako bi Nemcem odpeljal par volov, ki so jih uporabljali za vožnjo.
Načrt je bil pripravljen. V nahrbtnik je zložil vse najnujnejše, izpraznil omaro in še eno noč prespal na svoji postelji. Naslednjega dne, t. j. bilo 13. sept. 1944. se je prijavil, da bo on vozil krompir z njive, ki je bila oddaljena kake dva kilometra od Begunj. In res, zaprcgel je v voz par volov, skočil je še, seveda previdno v gestapovčevo sobo, kjer je večkrat videl orožje v
jima je, da gre po krompir. Medtem ko si je žvižgal veselo pesem, je zavil s prave poti proti Dvorski vasi, za naslednjo vasjo pri »cegunci« je bil že pripravljen sprejem. Partizani so hitro odpeljali tolsta volička, sam pa je iz sena potegnil nahrbtnik in odšli so na »varnejše«. Ni bilo dolgo, ko so se partizani okrepčali z mastnim mesom nemškega vola.
Nemci so opazili šele čez štiri ure, da Franceta ni, ko so delavci začeli spraševati, kje je z vozom. Lager firer je sklical na se-
stanek vse civilne delavce In jim grozil s hudo kaznijo, če bi se še kaj takega primerilo. Povedal je tudi, da je Leskovca že dalj časa opazoval, ker se mu je zdel sumljiv. To je trdil tudi zato, ker ga je bilo sram, da ga je »podčlovek« tako spretno olajšal za par volov in da njegovi hlapci uhajajo med »bandite«.
Vse to ni pomagalo. Vola sta se spremenila v okusno jedačo, Leskovec je pa postal dober partizan.
Spelič Franc Begunje, Gorenjska
lahko gledati, ko so naše ljudi zvezane vodili v avtomobile in z avtomobili naprej na morišče. Marsikateri Begunjčan Je pomagal jetnikom s hrano, poštno zve-
Jesen
Mrzel veter je zapihal preko trat in gozdov. Zelene trave so se pripognile k tlom. Kot bi tiho
zašepetale, ali je že časi Da, da, rim je pokimal samotni glavinc, ki se je ponosno zibal s svojo raz-
nezaklenjeni omari. V sobo je srečno prišel, a omara je bila zaklenjena. Previdno, čeprav brez plena, je odšel k zapreženemu vozu. Na voz je vrgel še nekaj sena, v katerem je skril precej »rejeni« nahrbtnik ln pognal. Ni šel dolgo, ko ga je srečal gestapovec, nato še en vojak. Oba sta ga vprašala, kam gre. Povedal
Liki in produkt
  J - l “ U 'vjv 4 U/j-
cveteno glavo v jesenskem vetru. Ali ne vidite, da so se krošnje dreves pozlatile in da je češnja vsa zardela. Na robu gozda se baha češmin. S svojimi živordečimi grozdi. Le smreka in jelka stojita v svojih živozelenih oblekah in čakata novoletnega veselja. Razorane njive spokojno čakajo zimske odeje. Ptice selivke so odletele v južne kraje. Samotne vrane krakajo v zaimegleno jutro. Jesen je tu!
Sečnik Jožica,
4. E razred, Ledina Jenkova 11
SAHARIN
Kemik Falberg je odkril leta 1879 sladko snov, ki je dobila ime saharin. Nekaj let kasneje so ugotovili, da je ta snov skoraj 500-krat slajša od navadnega sladkorja, ki ga pridobivajo iz sladkornega trsa in iz sladkorne pese, vendar pa nima saharin prav nobene hranilne vrednosti.
V vsakem liku mora znašati produkt števil 32. Poišči primerna števila ter jih vstavi v prostore, kjer se posamezni liki sečejo!
KRITIKA
prejšnje mladinske strani
Dragi tovariš uredniki
Stalno berem »Ljudsko pravico« posebno pa stran »Našim mladim bralcem«, zelo mi ugaja nova slikanica »Modrijan v morskih globinah«, in komaj pričakujem nadaljevanja. Ne morem pa verjeti, da te slike riše dijak, pa čeprav je sedmošolec. Saj so mnogo boljše, kot marsikatere, ki jih rišejo akademski slikarji. Ali ni Pirnat Vladimir morda v sorodstvu s slavnim kiparjem in slikarjem Nikom Pirnatom? Moj očka pravi, da je bil Niko Pirnat res pravi, veliki umetnik. Ce bi mladi Pirnat (Vladimir) tako šel svojo pot, kot je njegov sorodnik (če je ali če ni, je vseeno), bo v ponos naši domovini. Želela bi poznati tega mladega umetnika. Prav gotovo je tudi dober človek.
Ce dovoliš, tovariš urednik, bi še povedala nekaj o Tvoji zadnji mladinski strani. Vem, da rad prisluhneš glasu in kritiki mladine. Zelo mi je namreč všeč odkrita in poštena kritika Albina Hribarja v zvezi z dobavo filma »Dolina miru« v Dolič. Njegovo pismo in pisfno njegove sestrice je silno prisrčno. Všeč mi je tudi pravljica Toneta Seliškarja »Polžek Počasne«. Ravno tako pesem »Izgubljena domovina*' Pelcla Borisa. Niso mi pa všeč »Tri pesmi« Pavla Mišmaša in sicer zaradi nečistega verza in šepastih rim. Ce je človek šepast, ga ne sovražimo, ker tega ni kriv. Ali je od nabave ali pa je po nesreči pohabljen, Ce pa so verzi, njih ritem in »hoja« šepasti, potem ne moremo takih verzov ljubiti. Ce Mišmaš ne zna pisati stihov, naj piše prozo. Prosim, naj tovariš Mišmaš ne bo užaljen. Saj smo mladi in željni odkrite kritike. Tudi njega si želim osebno spoznati. Po vsebini pa so njegove pesmi zelo simpatične.
Še nekaj. »Vreteno« nisem mogla rešiti. Ne vem namreč kakšna gora bi bila to: BOKA:... Barok, Roba itd. Rešitev križank pa po navadi pri vas ni. Prosim tudi za to.
Najlepše te pozdravlja s tovariškim pozdravom
iskrena Meta Robič, učenka VII. r. gimn. Zagreb, I. Tonsky 3/1 (začasno pa sem v Ljubljani, Vodnikova 90, pri Makarovič)
Draga Metal
Moram reči, da si Ti prva, odkar urejam mladinsko stran, da si tako izčrpno in odkritosrčno napisala svoje mnenje o naši mladinski strani. Želel bi samo, da mi tako večkrat pišeš in da tako začnejo pisati o naših straneh tudi drugi naši bralci in sodelavci. To za uvod. Ce mi dovoliš, bi Ti zdaj skušal odgovarjati na Tvoje misli, ki si jih napisala. — Naš mladi Vladimir Pirnat ni v sorodu s pokojnim Nikom Pirnatom. — Strinjam se s Tvojim mnenjem., da so njegove slike v »Modrijanu pod morjem« zelo lepe. Meni osebno so všeč zato, ker je Vladimir našel pri svojem risanju način, ki je vmes med stripom in slikanico. Pri stripu se zabavaš, a ti po njem po navadi nič ne ostaja v duši, pri »Modrijanu« pa st zabavaš in slikar te že prisili, da tudi razmišljaš. Mislim, da je v tem prednost »Modrijana«. Sicer pa, kadar moram hvaliti sodelavce, se zmeraj malo bojim, da se ne bodo prevzeli. Namreč mlad človek je po navadi nagnjen k temu, da je dober začetek že velik uspeh. Pa mora biti prav nasprotno. Ob uspehih je treba še bolj paziti nase, se truditi in se povsod učiti, - Glede »Treh pesmi« Pavla Mišmaša pa se s Teboj ne strinjam. Po vsebini sama praviš, da so njegove »pesmi zelo simpatične«. Torej o tem ne bova govorila. Moti Te predvsem oblika. Želela bi si namreč čiste rime. Tega pa ravno naš Pavel pri teh pesmi ni hotel. On zna napisati tudi rimane verze, toda pri teh pesmih si je izbral prosti verz. V tem pa pesnik lahko tudi mnogo pove. Spomnimo se samo na mnoge pesmi Otona Zupančiča. Zato glede Mišmaševih pesmi nisem Tvojega mnenja, pa mi to, prosim, oprosti. Najlepše Te pozdravlja in Ti želi mnogo uspehov v bodočem šolskem letu Tvoj
urednik
'XVV'X''XXV'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
dtod>ičjan v moKskid g,6o&£na(L
9.	Tujec si je kmalu opomogel in Modrijana je ie čakalo presenečenje. Janez., tako je bilo neznancu ime, je bil oče malega fantka, s katerim se je Modrijanov sinček vsak dan igral. Janez prosi Modrijana, naj ga vzame s seboj, saj ga že od mladih let žene v neznani podmorski “""t. Tako se je tudi zgodilo.
10.	Ko sta se Modrijan in Janez drugo Jutro zbudila, je v globinah vladala popolna tema. Sem namreč sončna sveloba ni nikdar prodrla. Modrijan je potopil podmornico še globlje, potem pa je prižgal reflektor in posvetil po okolici. Podmornica se je že skoraj dotikala morskega dna.
11.	Ko sta naša popotnika zrla v neznani svet, ju je stresal rahel drget. Pred njima se je vrstila množica čudnih spak. Janez je predlagal, da bi z »Bolho« napravila majhen pogon na te stvore. Modrijan je že privolil v to, a takrat Je pritisnil obraz k steklu. Z nestrpnostjo je zrl v mrak pred seboj.
18. »Kaj gledate«, je skoraj s tresočim glasom vprašal Janez. Modrijan je pokazal s nr-stom skozi lino. Janez je onemel: »Saj to je pravo mesto!« Med koralami se je na temnem ozadju odražala slika nekega mesta. Temna okna so zrla v življenje okrog sei>e kakor votline v lobanji. Modrijan Je zapeljal v neko ulico.
TELESNA KULTURA
KONČANO JE SLOVENSKO MLADINSKO PLAVALNO PRVEN STVO V VIDMU
Triglav spet najboljši
Videm, 4. septembra. — V Krškem se je danes končalo mladinsko | Zaključek tekmovanja je bil zelo prvenstvo Slovenije v plavanju. Najboljše plavalce in plavalke ima j slovesen. Potem, ko je delegat Plavalne Triglav iz Kranja, ki Je zmagal v skupni končni oceni z' 225 točkami.! zveze Slovenije Boris Lasič čestital Za njima so: Celuloza (Videm) 130, »Ljubljana« 113, Prešeren (Rad.)
68, Ilirija 41, Rudar (Trbovlje) 38. Branik (Maribor) 28 in Panonija (M.
Sobota) 3 točke.
Danes ni več deževalo, vendar je bilo vreme bolj hladno kot prva dva dni. Prvenstvo se Je vzlic temu razvijalo v borbenem vzdušju, v kolikor Izvzamemo, da je državni rekorder Vlado Brinovec podaril naslov republiškega prvaka na 1500 m svojemu 12-let-nemu bratu Petru, ki pa je sicer najboljši plavalec med slovenskimi pio-
mo prireditelju tudi to, da ni postavil 8 startnih mest, kar je sicer povezano s stroški, vendar bo to moral storiti, ali pa se bo moral odpovedati organizaciji tako pomembnih tekmovanj. Tako Je bil n. pr. trboveljski Rudar zelo oškodovan. Njegovi plavalci m plavalke petkrat niso mogli sodelovati v finalnih tekmah, ker so bili osmi. V
nirji. Najbolj zanimiva tekma današ- vsakem drugem regularnem bazenu z
vsem udeležencem, še posebej pa novemu prvaku Triglavu, so ob zvokih državne himne mladi plavalci in plavalke pozdravili zastavo, ki so jo dvignili na visoki betonski stolp.
Rezultati prvenstva bi bili nedvomno še boljši, če bi večina mladih plavalcev in plavalk ne imela za seboj napornih tekmovanj za mladinsko in državno prvenstvo v Splitu, s tem v zvezi pa utrudljive poti. Naši najboljši mladinci in mladinke, se bodo nedvomno udeležili treninga državne mladinska reprezentance (do 20 leta), ki bo
njega dne je bila štafeta 4X200 m pro- osmimi startnimi mesti bi seveda tek- 26. septembra tekmovala z italijansko
sto. Zmagal je Triglav, kar Je bilo pričakovati. Prvo predajo je prvi izročil Peter Brinovec, tik za njim pa sta bila Dimnik (Celuloza) in Naraglav (Celuloza II.). Tudi v drugi predaji Je vodil Triglav, toda njegova prednost Je bila le uaaree roke Gapeja. V tretji predaji je Peternel (T) še povečal vodstvo za Triglav, ki pa mu ga sicer ne bi mogel nihče odvzeti, saj je zadnji plaval državni prvpk Vlado Brinovec, ki je prej majhno prednost povečal za pol bazena.
Rezultati: 4 X 200 m prosto: Triglav 10:28,3, Celuloza I. 10:54, 4, Celuloza II. 11:19,2, Ilirija 11:34,8, 2PK 11:35,8; -50 m prosto-mladinke: Čebulj (Preš.) 0:33,7, Horvat (2PK) 0:34,4, Končan (2PK) 0:36,2, Andolšek (T) 0:37,0; -100 m prosto-mladinci: Vlado Brinovec (T) 1:04,8, Drofenik (Branik) 1:05,8, Umek (I) 1:10,5, Peter Brinovec (T) 1:10,8; — 100 m hrbtno-mladlnke: Kočar (R) 1:29,2, Hočevar (I) 1:31,3, Čolnar (T) 1:36,4, Purger (T) 1:37,1; - 200 m prsno-mladinci: Pikelj (Pr.) 3:07,9, Dragan (C) 3:08,1, Zemva (Pr.) 3:12,0, Zibert (2PK) 3:14,0 (zelo dobri rezultati); -1500 m prosto: Peter Brinovec (T) 22:13,6, Vlado Brinovec (oba Triglav) 22:20,1, Cilenšek (Pr.) 22:20,3, Naraglav (C) 22:32,2, Grundner (2PK) 22:35,1.
Plasma plavalk (točke je treba odšteti od skupnega plasmaja) je naslednji: Triglav 95, »Ljubljana« 94, Celuloza 35, Prešeren 33, Rudar 19, Ilirija IS, Branik 4. Prvenstvo je pokazalo veliko premoč plavalcev Triglava in izenačenost kar zadeva žensko konkurenco med Triglavom in »Ljubljano«. Očiten je velik napredek plavalcev Celuloze, ki Je osvojila drugo mesto pre<l »Ljubljano«.
Tekmovanja tega prvenstva so se v kolikor izvzamemo neljubo pomoto sodniškega zbora prvega dne, in sicer start na 1500 m, ki so ga morali danes ponoviti, kolikor toliko zadovoljivo končala. Za hudo napako lahko štek-
movala najboljša osmerica.
i v Genovi.
Za začetek - obe točki
Emen, t. sept. (Tanjug) v prvem kolu ženske šahovske olimpiade so bili dosežemi tile rezultati:
I. skupina:	Romunija	:	CSR	1:1,
Finska : Nizozemska 0:2, Francija : SZ 0:2.
II. skupina: Škotska : Luksemburg 1,5:0,5, Madžarska : Bolgarija o,5:0,5 (1) — Bolgarija je pred zmago, Avstrija : Vzhodna Nemčija 0:2.
Direkcija Radia Ljubljana
razpisuje več mest
ORKESTRSKIH
GODBENIKOV
(godala, pihala, trobila In tolkala)
Pravico do prijave ima vsak godbenik, ki ni stalnb nastavljen v kakšnem drugem poklicnem orkestru in ima dovršen vsaj tretji letnik Srednje glasbene šole.
Prijave sprejema do vključno 15. septembra glasbeni oddelek Radia Ljubljana, ali pismeno:	Radio	Ljubljana,
glasbeni oddelek, Tavčarjeva ulica 17.
Po 15. septembru bodo vsi prijavljenci prejeli obvestila za avdicije.
2872
Dvoboj mladih: Slovenija : Anglija
Od 8. do 11. septembra bo gostovala v Ljubljani in na Jesenicah mlada šahovska reprezentanca Anglije. V Ljubljani bodo šahisti univerz Oxford in Cambrlgde odigrali v ponedeljek 9. t. m. ob 19.30 v Šahovskem domu dvoboj proti študentom ljubljanske univerze, ki v glavnem sestavljajo mlado reprezentanco Slovenije, v torek pa proti izbranim igralcem SD Jesenice. V re-prezenstanci Anglije bodo igrali znani mladi angleški šahovski mojstri kot Barden, Penrose, Gibbs. Fuller, Phillips Persitz in drugi. Moštvo ljubljanske univerze bo nastopilo z najmočnejšimi mojstrskimi kandidati člani Olimpije, LSK, 2SK »Maribor«, SD Jesenice in SK Kranj kot inž. Krivec, Grosek, Crepinšek, Stupica, Guzel, Cuderman, Bavdek, Trampuž, brata Tomšič, Nje-govan, Kočevar in inž. Gabrovšek, ki je pred dnevi odslužil vojaški rok.
Ce upoštevamo, da so mladi angleški šahisti glavnina državne reprezen-
III. skupina: Angliiia : Norveška 2: 0, Danska : Zahodna Nemčija 0:2, Jugoslavija : Belgija 2:0, Timofejeva : Korper 1:0, Stadler : Bolkans 1:0. Ti» mofejeva je bila ves čas v premoči, v 28. potezi pa je osvojila figuro, kar j.i Je bilo dovolj za zmago. Stadlerjeva je v 17. potezi, po lep« kombinaciji osvojila kmeta in v trdnjavski končnici zmagala v 49. potezi. To je njena prva zmaga na olimpijskih igrah.
V n. kolu igra Jugoslavija s Poljsko.
^-Brzojavke—
— ZRENJANIN, 4. septembra. Sinoči je bil končan mednarodni košarkarski tumiitr »H. pokal Zrenj anina«. Rezultati m. kola: Olimpija—Antverpen 82:69, Proleter—Spartak 58:52. Prvo mesto na turnirju Je osvojil Proleter pred Spartakom. Olimpijo in Ant-verpnom.
— Pariz, 4. septembra (Tanjug). — Jugoslovanska študentska vaterpolo reprezentanca Je danes premagala zahodnonemške vaterpoliste s 6:0 (4:0). To je bila prva tekma jugoslovanskih športnikov na V. svetovnih študentskih igrah. Moštvo Jugoslovanskih vaterpolistov je bilo že v začetku premočno nad nasprotnikom, ki se je v drugem delu igre žilavo branil. Naša reprezentanca je igrala v naslednji postavi); Ježima, 2užej, Cukvas, Ježič, Nardell, Fran]kovic, 2agar. Najboljša sta bila JežM: in Nardell].
— NEAPELJ, 4. septembra (Reuter). —. Na evropskem prvenstvu v jadranju na vodni je v kategoriji tipa »Fin* prvo mestg tudi letos osvojil Belgijec Andre Nellis z 10046 točkami. Jugoslovan Tonko Pačevič je na desetem mestu s 3715 točkami. Tekmovalo je 12 jadralcev.
Celje, 4. sept. Danes so bile v Celju zaključene III. mladinske športne igre mestnih reprezentanc Zrenj anina, Tuzle in Celja. V atletiki so pri mla-. a inčih Celjani zbrali 39 točk, Zre-njanin 15 in Tuzla 5 točk, pri mladinkah Celje 31, Zrenjanln 14 in Tuzla 1 točko. Končno stanje troboja je naslednje: Zrenjanin 27 točk, Celje 25 In Tuzla 14 točk. Ob času poročanja je svečan zaključek letošnjih 1 Iger s podelitvijo diplom in pokalov.
JUGOSLOVANSKI STRELCI ODPOTOVALI V VARŠAVO
MAJHNI UPI
za boljši plasma, čeprav smo dvoboj s Poljaki že enkrat, doma, dobili
SZ, Švice, Francije in drugi Tako neobičajno število strelcev v re-pržzentanoi za eno disciplino (3) ote“" koča in zmanjšuje upe Jugoslovanov-Moč naše reprezentance pride do v? raza namreč šele tedaj, ko tekmuj® za reprezentanco po pet strelcev.
Ni de l go tega, kar smo se s strel® iz Poljske pomerili v Beogradu. Tedaj smo zmagali v treh in izgubiO v .	.	m	,	| eni- disciplini'. V Varšavi pa
na sporedu mednarodnega tekmo- PolJakl vsFe pogoje, da se nam oddol-vanja v Varšavi tudi težka preciz- j žijoJ_ To velfa spredvsem za streljanje na puška, vendar v njej naši z vojag^o puško, kjer bomo strelci ne bodo sodelovali.	vali z njill(>vlin orožjem. V ostalih di-
sciplinah pa bodo borbe zelo za311* miive, ker so moči Izenačene.«
Na koncu je Nemanja MartoojjJ* izjavil, da so tako strelci kot vodstv potovanja zelo veseli tega, da d°<w obiskali Poljsko in tekmovali v okv»* ru proslav »Mesec Varšave«.
Beograd, 4. sept.. Strelska reprezentanca Jugoslavije je danes odpotovala na mednarodno prvenstvo Varšave. Na tem jelo kvalitetnem tekmovanju bodo jugoslovanski strelci sodelovali v štirih disciplinah: v streljanju z vojaško puško, s precizno malokalibrsko puško, precizno olimpijsko pištolo in s precizno malokalibrsko puško — ženske. Razen teh disciplin bo
Po tem tekmovanju bo večji del naše reprezentance odpotoval v Bukarešto na mednarodno prvenstvo Romunije.
Strelska reprezentanca Jugoslavije je sestavljena iz 16 strelcev: Stojanovič, Milenkovič, Jozič, Grozdanovič, ,?ež, Mašek, Markovič, Prauhardt, De-lorenzo, Umek, Jelič, Vuk, Dragosla-va Markovič, Dimičeva, Radivojevi-čeva in Heroldova.
Pred odhodom reprezentance v Varšavo je predsednik komisije za priprave in sestavo reprezentance, Nemanja Markovič, dejal tole:
»Mednarodno tekmovanje, na katerem jugoslovanska reprezentanca prvikrat sodeluje na Poljskem, bo zelo težavno. Na njem bo Sodelovalo precejšnje število najboljših strelcev Evrope, med njimii tudi tekmovalci
Zlata olimpijska medalja v 17. letu, 33 zmag s knockautom v 34 profesionalnih bojih v petih naslednjih letih, naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji in zlati pas absolutnega prvaka, to je bilanca meteorskega vzpona 22-let-nega Floyda Patersona in hkrati uspeh, ki se z njim nihče izmed dosedanjih prvakov v ringu ne more pohvaliti. Vse te zveneče naslove požeti žc do 22. leta je res edinstven podvig.
! PRVA ROKAVICA V HELSINKIH
V
tanci
ameriški olimpijski reprezen-na igrah leta 1952 v Helsinkih
tance, manjkajo le Aleksander, Wade j se »e pojavil za tisti čas »neki« Pa-ln Golombek, bodo slovenski šahisti v ■ terson. Določili so ga, da brani držav-ponedeljek priča izrednemu in tudi za ne |)arYe ZDA v srednji kategoriji, naš šah osvežujočemu dogodku.	star je le 17 ietf vedno nasmejan
in kot vsi je imel le eno željo — zmagati. Drugega o njem niso vedeli in nihče ni računal nanj. Nihče, razen njega samega in tistih, ki so ga izbrali.
Po več ali manj uspešnih dvobojih Olimpijski turnir je pokazal, da s šahisti v Smederevski Palanki bodo j ima mladenič iz New Yorka izredne prispeli danes prek Ljubljane na Jese-j pestj yes gag nasmejan, tako na rin-
Romunski šahisti na Gorenjskem
niče prvikrat v zgodovini slovenskega šaha romunski šahistl-metalurgi. Na Jesenicah in morda v Kranju bodo gostje, med katerimi je sedem državnih reprezentantov, odigrali prijatelj-
gu kot izven njega, je z lahkoto odstranil vse ovire na poti do zlate medalje. Dva izmed nasprotnikov je knokautiral že v prvi rundi.
Gledalci ln strokovnjaki so bili
Kratke šahovske vesti
Nedavno je bil v Barceloni Dio* štveni šahovski troboj Barcelona Madrid - Lizbona, na katerem so PrJ* pričevalno zmagali Barcelonci s — točkami pred Madridom 18,5 ln Lizbono 6,5.
*
Na letošnjem prvenstvu Finske » 14 udeleženci je zmagal mednarodni mojster Ojaanen z 9 točkami od možnih pred dosedanjim prvakom Salom 8,5 itd.
Troboj Matanovič — Silva (Poljska) - Neukirch (Bolgarija) za nasleoffl* dve mesti na medconskem šahovskem turnirju, ki bo prihodnje leto v Ju» „ slavlji, bo od 8. do 16. decembra v Sofiji.
*
Na letošnjem šahovskem prvenstvu lo strah njegovih pesti. Ze tedaj je , pSjskega prvaka Iz Melbourna, Rade- Švedske sta skupno zmagala s T ° imel udarce kot boksarji najtežje ka- macherja, pa s klasičnim knockautom £aml od 11 možnih Nilason in Frl teeorlie. Prvikrat so se pojavile nje- v šesti rundi.
Zlati pas svetovnega prvaka vseh , reprezentanta Lundin in Skold sta **” kategorij je sedaj v železnih rokah. r sedla četrto in sedmo mesto. Strokovnjaki pravijo, da je v pravih	...
rokah. Po njihovem mnenju namreč nihče ni tako podoben »črnemu bom-barderju« Louisu po moči in slogu kot prav Paterson.
Zlati pas v železnih rokah
Joe Louis je dobil dostojnega naslednika v Floydu Patersonu
tegorije. Prvikrat so se pojavile njegove slike v časnikih ... Patersona so proglasili za prvo rokavico XV. iger.
PO NAJKRAJŠI POTI DO SLAVE Najboljši amater iz Helsinkov se je z enako lahkoto ln hitrostjo prebijal skozi vse labirinte profesionalnega boksa. Je eden izmed redkih, ki na poti do slave niso naleteli na trnje. Morda zaradi ugodnega trenutka, ki ga je izbral za Juriš na zlati pas. Za gotovo pa zaradi svoje mladosti, znanja In udarnih pesti.
Od leta 1953 do 1957 je imel kot profesotaalec 31 dvobojev. Trideset jih je dobil s konckautom! Zmeraj nasmejan in razpoložen, tudi v najtežjih borbah.
DVOBOJ MLADOSTI IN IZKUŠENJ Lani je Rocky Marciano nepričakovano zapustil ring. Prestol absolutnega prvaka sveta je ostal prazen. Za 21-letnega Patersona Je bila to življenjska priložnost. Prej kot je pričakoval. Paterson tn veteran Archie Moore sta bila po rang-lestwicl prva kandidata za naslov novega svetovnega prvaka.
Pred tem odločilnim srečanjem so Floyd paterson ni smejal, prvikrat odkar je nastopal med vrvmi. Ra-
Joe Louis je naposled dobil stojnega naslednika.
do-
28-letni madžarski šahovski mojster Benko, ki je na conskem šahovskem turnirju v Dublinu zasedel drugo me" sto ln po študentski olimpiadi zaprosu za politični azil v Islandiji, se namerava ' izseliti v Združene države Amerike.
ske šahovske dvoboje na šest do de- taieuaici m siroKovnjaKi so um j uumtjo setih deskah. Za Jesensko moštvo bodo | Presenečeni. Udeležence pa je posta-
arjem največjih mojstrovin je bil izrazit favorit. Razen tega Je bil to
nastopili: mojstra Longer in Lešnik, mojstrski kandidat Grosek in igralci
prve kategorije Strumbel, Korošec, Jan, j — Reka, 4. septembra. — Reprezen-prof. Kunster ln Inž. Sešek. Moštvo i tanca poljskega mesta Lodž je sino-reprezentance Gorenjske, katero bodo j či v košarki premagala reško Nafto sestavljali v glavnem Igralci ŠD Jese-j z 52:47 (28:23). Tekma je bila živahna nice in SD Kranj, trenutno še ni znano.1 m zanimiva.
tlSTIlO ZA KOVINE II STEKLO
B0SP00IMJE! PRIJETNO PRESENEČENJE
Floyd Paterson (desno) v dvoboju z Jacksonom
zadnji up najstarejše aktivne zvezde ringa — za razliko od prve Paterso-nove priložnosti.
Strokovnjaki ln tisti, ki so dajali prognoze, pa so na nekaj pozabili: favorit Je bil skoraj dvakrat starejši od novinca. Na večer dvoboja Je bil Archie Moore star 40 let — Floyd Paterson pa 21. Prav to pa Je odločilo njun dvoboj.
Moorovi udarci so leteli v prazno. Paterson je bil daleč bolj gibčen, v protinapadih pa je udarjal kot blisk. Dvoboj mladosti in Izkušenj je trajal le pet rund oziroma točneje: 4 runde, v minuti in 27 sekund. Po tem Je svet dobil najmlajšega absolutnega prvaka doslej.
Tega dne. 30. novembra 1956, se je ; sreča še enkrat nasmehnila mlademu prvaku — istega večera se mu Je j rodil sin.
DVAKRAT OBRANJEN NASLOV
V letošnji sezoni je Paterson spet dvakrat oblekel rokavice, da bi obranil slavo, pa tudi dolarje, ki jih naslov prinaša. Obakrat je prepričal izzivalca v neskromnost njunih želja. Spet z lahkoto in z nasmehom.
Jacksona je knockautiral v deseti rundi s tehničnim knockautom, olim-
Podjetje ELEKTRARNA BEOGRAD
DUNAVSKI KEJ 10 • BEOGRAD
razpisuje
natečaj
Za
šefa knjigovodstva
Pogoji: ekonomska fakulteta s 5-letno prakso ali trgovska akademija z 10-letno prakso. — Nastop službe takoj ali po sporazumu. Tarifna postavka 20.500 din.
Prošnje izročite v roku 10 dni po objavi tega natečaja v dnevnem tisku v tajništvu podjetja.
2907
Zvezna gradbena zbornica
razpisuje
ROMUNSKA VINA
Vino je kot neko živo bitje v tekočem stanju. Ima vse lastnosti živih bitij: rodi se, živi in umre. Skoda, da se ne obnavlja! To, da si od prastarih časov pa vse do naštb dni noben letoplsec, noben pesnik, niti noben pijanec niso izmislili čudežne »kok- i Ije«, ki bi nesla sodčke vina, bo za zmeraj ostala pomanjkljivost Bachii-sove mitologije Dandanes, ko razsvetljuje znanost ves človeški razam, takšna himera kajpada ni možna. Toda kaj našemu predniku iz Homerjeve dobe. katerega domišljija je ustvarila Zevsa, Hefastosa in Dioniza, ne daje misliti, da bo lahko prav tako, kot najde ob določenem času sveža
}ajca v gnezdu, našel nekega lepega utra v neki vdolbini, kjer hrani »od, poln Samusovega vina, majhne ču-tarice, zvrhane rdečkaste tekočine?
Toda to, česar nam ne more dati mit, nam velikodušno poklanja naša dežela. Imamo na pretek prelestnih ln močnih vin.
Priznati je treba, da smo zapisali teh nekaj uvodnih besed v bojazni — quod metus causa — kakor so govorili Latiincl. Ko sem se lotil pisanja, sem bil pripravljen uporabiti znani izraz: sok vinske trte In na lepem sera se domislil hudih napadov, ki jih je Charles Baudelaire naslavljal na Brlllant Savarlna — tega žalostnega dobrojedca, kot ga Je imenoval Robert de Flers v duhovitem predgovoru k »Les plaisires de la table« znanega Mlgnona, glavnega kuharja, potem pa lastnika prav tako znane pariške restavracije »La Rue«. Veliki pesnik se posmehuje velikemu dobro-jedcu, ker se je zadovoljil s tem, da je opredelil vino s temile enostavnimi besedami: sok vinske trte. Toliko?. Je ironično vprašal Baudelaire. Seveda takšna definicija ni mogla biti povšeči tistemu, ki Je zapisal:
UN SOIR, L’AME DU VIN CHANTAIT DANS LES BOUTEILLES Toda glede na to, da Bolleau mačka Imenuje mačka, Roleta pa zanikrnega, se bomo z vašim privoljenjem in po njegovem zgledu tudi mi zadovoljili » tem, da bomo sok vinske trte preprosto imenovali vino, brez metafore. Vrnimo se zatorej k našim sodom ln spregovorimo malce o romunskem vinu. Njegovo poreklo, kakor tudi pcreklo društva »Junlmeo« se izgublja, kakor pravi Jakob Negruzzl, v temi časa. Vendar vemo, da so
tero mnogi njegovi sonarodnjaki niso vedeli. Veliki besednjak Pierra La-roussea razlaga »Kotnar takole: »On le classe parml les meilleurs vins d ti globe et quelques gourmets le pre-ferent meme au Tokay.«
Čeprav nimajo kakih ponosnih botrov, ki bi Jih predstavili v tujini, so vendarle mnoga naša vina vredna pozornosti. Po rdečem vinu Iz Niko-rešta na primer zdaj zelo povprašujejo v Južni Ameriki. O vinogradih Odobešta ki so opremljeni z vinarsko postajo In prostranimi modernimi
ZELO DOBRA OCENA ROMUNSKIH VIN V LJUBLJANI Pri ocenjevanju vin ob mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani so bila vina in druge pijače iz Romunije zelo dobro ocenjena. Dobile so 8 zlatih, 21 srebrnih in 6 bronastih medalj. Ocenjevalna komisija je podelila vrsti romunskega vina MUSCAT 0TT0NEL najvišje število točk.
vinsko trto gojili v teh krajih mnogo pred našim štetjem. Nedavno, v času ko je po francoskih vinogradih pustošila flloksera. Je bilo moč v velikih pariških restavracijah za drag denar dohiti eno naših znanih vin »Kotnar«, ki so ga prodajali pod pesniškim Imenom »Moldavski biser«. Dumas — oče ga je poznal. O njem govori v tvojem »Dlktlonaire de sui-sineu«. Toda čemur se moramo res čuditi, je to, da je Dumas vedel, da Je najboljše vino tega vinograda »Crna Feteaika«, podrobnost, za ka-
kletmi, gre prav tako star sloves. V 18. stoletju so mnogi poljski plemiči kupili vinograde v tem kraju. Potem ko so prisostvovali trgatvi so s sodi odhajali na Poljsko. In ne samo to. Tedanji popotnik je pozimi lahko pogosto srečal dolge vlake sani, nato-Menih s hrastovimi sodi. Vsi ,<-o prihajali Iz Odobešta Pod nadzorstvom donskih kozakov so potovali v Har-kov, Kijev in na Krim. V zahvalo za zaslužek, ki so sl ga pridobili, so pravoslavni trgovci leta 1777 postavili vladarju cerkev z Imenom »kozaška cer-
kev« in uredili okrog nje dober vinograd, za katerega je skrbela župnija in tudi uživala njegove plodove. O transilvanskih vinih je dovolj, da omenimo, da so na svatbi kralja Mateja Korvina Hunjadija pili vino Iz Telme (vinogradi Alba Julije) in da je bilo najbolj priljubljeno vino poslednjega Habsburžana rdeče vino Iz Mi-nlša (sradski vinogradi), ki Je v tem kraju znano pod Imenom »bikovska kri«.
Vsak kraj ima svoje vinograde. Golul Drančll pril Turnu Severinu, Segarča In DragašanJ v Oltenlji; Dea-lul Mare (podkarpatskl vinogradi, ki se širijo na 120 km), Valea Mieilor, Valea Kalugareaska, Klcovanj v Mun-teniji, Alba 'Julija, Arad, v Tarnaue Odobešti — Panču, Nikorešti, Kozija, Pihneštl, Urikanj, Kotnar v Moldovi; Murfatlar v Dobrudžl! Kolikor Imen, toliko Je tudi vinogradov in prav toliko prvovrstnih vin.
Naj zaključimo ta kratek članek z drobno resnično zgodbico, ki Je značilna za muhe vinske trte:
V neki vasici vaslujskega okraja v Tatomlreštu Je neki ljubitelj bor-dojca zasadil hektar zemlje samo s kabernetom. Vino, ki ga Je dobil na tem hektaru po treh letih čakanja, Je bilo zelo dobro, vendar še malo ne podobno francoskemu bordojcu, marveč bolj burgundcu. Vinogradnik se je začudil, ni pa bil razočaran. Meni osebno se zdi, da Je ta preobrazba dejansko odgovor, ki ga Je dal kabernet na tuji zemlji dobrudžškemu pl-noju, lz katerega delajo Hot-Sotern.
Omenimo pa naj, da plnoj, naj ga sadimo kjerkoli, zlasti pa Sedarčl, vselej ohrani svoje burgundske značilnosti.
Črnemu vinu iz Segarče zlahka najdemo sorodne vrste kot znamenito »Cote d’Or« prav tako kot. bi neprimerljiva Anne de Nosllles našla svoje sorodnike na obali Donave.
splošni lavni anonimni
natečaj
za izdelavo idejnega osnutka za zgradbo Zvezne gradbene zbornice s centrom za napredek gradbeništva in s stalno razstavo
Pravico do sodelovanja pri natečaju imajo gospodarske organizacije, skupine in posamezniki — državljani FLRJ.
Nagrade in odkupi:
Prva nagrada Druga nagrada Tretja nagrada Četrta nagrada Odkupi
800.000 dinarjev
500.000 dinarjev
400.000 dinarjev
300.000 dinarjev
500.000 dinarjev
Rok za Izročitev del je 30. december 1957.
Gradbeni program in pogoje natečaja lahko dobite vsak delavnik do 13. ure v Zvezni gradbeni zbornici, Božidara Adžije 21, pritličje, soba 2, proti vplačilu 1000 dinarjev, ki bodo udeležencem natečaja vrnjeni v roku 30 dni po objavi rezultatov natečaja.
V ocenjevalni komisiji so: ing. Obrad Bojovid, generalni sekretar Zvezne gradbene zbornice; ing. arh. Mate Bajlon, prof. arhitektonske fakultete, Beograd; ing. arh. Drago Galič, profesor arhitektonske fakultete, Zagreb; ing. arh. Jovan Miler, glavni inženir gradbenega podjetja ►►Graditelj«, Sarajevo; ing. Milan Koprivec, direktor podjetja »Projekt«, Kranj; ing. Djordje Lazarevič, profesor gradbene fakultete, Beograd; ing. arh. Bogdan Nestorovič, profesor arhitektonske fakultete, Beograd; ing. arh. Stjepan Gombož, .svetovalec podjetja -Plan«, Zagreb: ing. arh. Nikola Gavrilovič, svetovalec Urbanističnega zavoda, Zagreb.
ZVEZNA GRADBENA ZBORNICA
2890
DNEVNE NOVICE
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom Center: dr. Mis Dušan, tel: 31-284, Poljanska c. 15. j V odsotnosti zdravnika klicati telefon LM 30-200.	I
Zdravstveni dom občine Ljubljana Bežigrad. Dr. Ramšak Milan, Pesjakova 12. telefon 30-869.
Zdravstveni dom Ljubljana-Siška. pr. Jezeršek Pavle, Knezova ul. 11, telefon 21-744,
Zdravstveni dom Ljubljana-Vič. Dr. Jagodič Boris, stan. v Rožna dol. cesta XV; la, telefon 22-437. V primeru -zdravnikove odsotnosti kliči Le tel. št. 21-494. — Nedeljska dežurna služba v amb. Mirje, Rimska e. 31, telefon 21-797 od 8. do 14. ure.
Zdravstveni dom Rudnik Dr. Lobe Franc, Njegoševa 25. telefon 21-541, v odsotnosti zdravnika klicati telefon LM 20-500. — v soboto dežurna služba že od 18. ure dalje.
Zdravstveni dom Moste. Dr. Juvan Zlata, Krekova ul. 5 — ZD Moste, tel. št. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Cez dan vršijo obiske na domovih pacientov vsi zdravniki ZD-Moste.
Kolikor plačaš - toliko dobiš!
Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj »ULTRAGIN« - šport kremo.
Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi ~FLEX~. čiščenje madežev samo »FLEX~.
OPOZORILO Opozarjamo vsa podjetja In ustanove na področju LR Slovenija, da Je bila dne 3. septembra 1957 izgubljena štampiljka pod imenom:	Zadružno
trgovsko podjetje »Naš vrt«. Ljubija- i na, Miklošičeva 30.
Kremser Schmidtova razstava. Danes bo ob 17. url strokovno vodstvo v Narodni galeriji.
Zavod za varjenje LRS v LJublja-2" Ptujska ulica 11 (Bežigrad, nasproti > otvarja jesenske varilske ?e z osn°vnim In nadaljevalnim 'ecajem za obločno varjenje dne 10. ^^^r^t^^Ojt^Mjr^JutraJ.
Vsem, ki ste ob Izgubi našega “ragega očeta
Franca Rozina-Tomšeta j
sočustvovali -z nami, poklonili toliko I vencev in cvetja, ter ga ^Premili na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala.
se zahvaljujemo gasilnih? jkj^tvom iz Zasavja, obrtnikom, g°dbi in tov govorniku za £222Ane besede, kakor tudi vsem
znancern°m* pri^ate^em* sosedom in
Trbovlje, dne 2. 9. 1957
Žalujoči otroci: Zinka, Silva, Franc in Lado
Sekcija Maribor, Kneza Koclja 14, pa z osnovnim tečajem za obločno varjenje dne 10. t. m. —Informacije in pojasnila: Uprava Zavoda za varjenje LRS, Ljubljana, Erjavčeva 15, tel. 22-318.
Drevix v Križanke! Ob 20. uri večer jugoslovanskih plesov in pesmi. Sodelujejo Akademska folklorna plesna skupina »France Marolt-«, Akademski oktet in veseli planšarji. Maroltove! bodo podali pisan in bogat spored slovenskih, makedonskih, šumadijskih in vojvodinskih plesov. Akademski oktet in veseli planšarji pa bodo povezali njihove folklorne točke v zaključno estetsko celoto. Vstopnice so na razpolago danes od 10 do 13 in od 17 do 20 ure pri festivalni blagajni v Križankah. Vstopnina: 120, 80 in 50 dinarjev. Ob slabem vremenu bo prireditev na Gospodarskem razstavišču, kjer boste v tem primeru lahko dobili vstopnice od 17 do 20. Obiščimo zanimivo prireditev, ki vam bo nudila priložnost užitka ob izvajanju najlepših jugoslovanskih plesov. Občinstvu priporočamo, da se topleje obleče.
LJUBLJANČANI, OKOLIČANI! ~
V nedeljo 8. septembra vsi na
VELIKO JAVNO TOMBOLO,
ki je priredi Zveza borcev Rožna dolina ob 15 v Tivoliju. Motorno kolo, šivalni stroj, radio, ženska in moška kolesa, vreča moke in še druge dragocene premije. Nad 400 praktičnih dobitkov!
Vse šolske knjige ln šolske potrebščine v veliki izbiri dobite pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana. Mestni trg 26, Trg revolucije 19 in Čopova
ur*
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 7. sept. 1957. ob 20. Richard Nash: »Mojster za dež- - Izven in
za podeželje.
Po gostovanjih v Celju, Kopru in Piranu začenja Drama SNG v soboto 7. septembra s predstavami v Ljubljani. V predsezoni bodo na vrsti ponovitve najbolj uspelih komedij iz minule sezone. Na prvo letošnjo ponovitev Nasheve romantične komediie -Mojster za dež«* bodo vstopnice v prodaji od četrtka, 5. sept. dalje pri dnevni blagajni.
\ MARIBORSKE VESTI
Dežurna lekarna:
Četrtek, 5. 9. 1937, lekarna »Planinka«, Glavni trg 20.
Petek, 6. 9. 1957, lekarna, »Pri gradu«, Partizanska cesta 1.
KINO
UNION: Amer. barvni clnemascopskl film: »Carmen Jones«.
PARTIZAN: Sovj. barv. film: »Mehl-
UDARNIK: Češki film: »Krakatit«.
CELJSKE VESTI
CELJSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 5. sept. 1957 ob 20 — Prežihov Voranc: Pernjakovi - Gostovanje v Radečah.
Sobota, 7. sept. 1957 ob 20 - Prežihov Voranc:	Pernjakovi - Gostovanje
v Ljubnem.
Nedelja, 8. sept. 1957 ob 14 - Prežihov Voranc: Pernjakovi - Gostovanje v Bočni — ob 20 — Prežihov Voranc: Pernjakovi - Gostovanje v Rečici ob Savinji.
KINO
»UNION«: francoski tlim »Ko bi vsi fantje sveta«.
»METROPOL«: francoski barvni film »Bel Ami«. (»Lepi striček«).
»LETNI KINO«: nemški film »Močnejši od noči«.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da na* je za vedno zapustil naš dragi sinček
BORIS VEZ0VNIK
Dekani, Portorož, Piran, Doblar in Maribor, dne 4. septembra 1957.
Žalujoči: oče, mati, bratec Igor in družine Medvešček, Ipavec, Kragelj in Koci.
(pril«
i j u e i j a n *
IZ ROGAŠKE SLATINE
Ameriški barvni film »Trobente opoldne«. V glavni vlogi Ray Mllland,
Helena Carter in Forrest Tucker.
<"RSTI (? TRBOVELJ
»DELAVSKI DOM«; zaprtoI
»SVOBODA-TRBOVLJE H«:	ameriški
film »Pod okriljem zakona«. V gl. vlogi Edmond 0’Brien.
Vesti z Jesenic in okolice
Zdravniško dežurno službo ima na
Jesenicah dr. Avgust Tancar. Gosposvetska cesta.
KINO
»RADIO«: ameriški film »Tujec me Je poklical«. V glavni vlogi Gary Mer-ryl, Shelly Wlnters, Michael Ren-nle ln Bette Davis. Predstavi ob IB ln 20. V petek Isti spored - zadnjlčl
»PLAV2«: ameriški film »Na morilčevi sledi«, predstavi ob 18 ln 20.
V petek isti spored - zadnjlčl .
nnnRIin OGLASI
CELJE-LJUBLJANA. Veliko komfortno trisobno stanovanje v najstrož-Jem centru Celja takoj zamenjam za podobno v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	878
BENCINSKI MOTOR-TEMPO 71/* KM - primeren za stavbinca, ugodno prodam. Prodam Felge - topolino ln razne avtomobilske dele. Naslov v podružnici Ljudske pravice Celje.
'	‘	‘	--------	*l	A	i
S 0 L S T V 0
Tehniška srednja šola v Ljubljani
sporoča, da se začnejo diplomski in popravni diplomski izpiti v soboto, 7. septembra 1957, ob 8. url. — RAVNATELJSTVO.
VESTI IZ KRANJA
»STORŽIČ«:	ameriški barvni film
»Gola džungla«. V glavni vi. Charl-ton Heston in Eleonor Parker. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjlčl
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Za sezono 1957/58, razpisuje redni gledališki abonma, za stalne obiskovalce naših predstav. Abonenti dobijo 8 predstav in eno mladinsko Igro, Iz naslednjega okvirnega repertoarja:
1 Slovenska dela:
France Prešeren: Krst pri Savici Ivan Cankar: Hlapec Jernej Ivo Brnčič: Med štirimi stenami Ev. slovenska noviteta.
2. Jugoslovanska dramatika: Branislav Nušlč: Gospa ministrica Begovič: Brez tretjega
Slavko Kolar: Svojega telesa gospodar Ev. jugoslovanska noviteta.
3. Evropska klasika:
Shakespeare: Romeo in Julija Goldoni: Primorske zdrahe.
4. Moderna klasika:
Garcia Lorca: Yerma.
5. Moderna dramatika:
Steinbeck: Divji ogenj Colette-Loos: Glgi Robert Hyes: Ure obupa Casona: Drevesa umirajo stoje Francis Swan: Ven iz vroče ponve Nazim ftikmet: Legenda o ljubezni Leon Kruczhowskl: Sonnenbruckovi
6. Mladinska dramatika:
Pavel Colja: Uboga Ančka Kristina Bidovec: Nesrečni tolar Ev. mladinska noviteta.
Razpisujemo naslednje abonmaje: Red premierski - Red A - Red B -Red C - mladinski abonma - Red D-delavskl popoldan - Red Srednja tehniška šola, Kranj - ter nedeljski .dopoldanski abonma.
Izredni abonmaji:
Za podjetja, ustanove, zavode, šole, organizacije ln druge skupine, bo gledališče na žiljo uredilo posebne abonmaje in Izvedlo zaključene predstave posameznih del.
Cene ln plačilni pogoji:
Abonenti Imajo 10 odstotkov popusta, od rednih gledaliških cen. Za mladinske abonmaje ostane enotna cena 240 din, za delavske pa 320 din.
Vpisovanje abonmajev:
Prijave za abonma sezona 1957/58 sprejemajo od 9. do 15. sept. dnevno od 8—12 ure in od- 18-20 ure. Ob nedeljah pa od 10-12 ure pri blagajni Prešernovega gledališča, Kranj, Titov trg 5, telef. 355. Lanskim abonentom bomo zadržali sedeže do 12. septembra 1957.
Gledališče prične z redno sezono z 20. septembrom, s premiero Shakespeara: Romeo in Julija.
Poleg tega obveščamo cenjene obiskovalce, da bodo v naslednji sezoni gostovala pri nas: SNG Drama, Ljubljana, Mestno gledališče, Ljubljana, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja ter SNG lz Trsta.
Z BLEDA
Ameriška barvna risanka »Plutonove ln Pajine pustolovščine«. Predstavi ob 18 ln 20.30.	^
TZ MURSKE SOBOTE
»PARK«: ameriški barvni film »Karneval v Texasu«. V glavni vlogi Esther Wllllams, Howard Keel, Red Skelton in Ann Mttller. Predstava ob 20.
VESTI IZ KOPRA
GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA V KOPRU
Sobota 7. septembra ob 20. url Do-brlčanln:	»Skupno	stanovanje«
predstava v Kozini Nedelja, 8. septembra ob 20. uri Do-bričanln: »Skupno stanovanje«, predstava v Komnu
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »UNION«
Slovenski film
Ne čakaj na maj
Tednik »Življenje ni greh« samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Metka Gabrijelčič in Frane Trefalt. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9. dalje.
KINO »KOMUNA«: sovj. barvni film »Enainštlrideseti«, Tednik, F. N. 35.
. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. uri. V glavni vlogi: laolda Izvickaja.
KINO -SLOGA«: kit. film »Belolaso dekle«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 ln 21. uri.
Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30-11 ln od 14. ure dalje.
KINO »SOCA«: Zaradi gradbenih del zaprto I
KINO »VIC«
Ameriški barvni film
»Vrni se striček Vili«
Tednik »Filmske novice štev. 35«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Glenn Ford ln Terry Moore. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje.
KINO LETNI »BEŽIGRAD«: amer. film »Vzhodna-zahodna stran«. Predstave ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova B, predvaja ameriški barvni film »Robinson Crusoe«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15.
KINO »LITOSTROJ«:	jugoslovanski
film »Tuja zemlja«. Tednik »F. N. 34«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjlčl
KINO »TRIGLAV«
Francoski barvni film
»PCSIOLOVŠCM SEVILJSKEGA BRIVCA«
Tednik. V glavni vlogi Luls Marlano, Lollta Sevilla in Daniele Godet. Predstave ob 16, 18 ln 20 url. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 79. letu starosti nadvse ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN MAJCEN
upokojenec
Pokojni je umrl dne 4. septembra 1957 po hudi bolezni v Ljubljani, Rudnik, Peruzzijeva 67.
Pogreb bo v petek, dne 6. septembra 1957 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže.
Ljubljana, Sežana, dne 4. septembra 1957.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Milka, por. Žagar, mož Janez, vnuka Vojko in Zorka, družina Klanšček, sestri Marija in Tončka, brata Jože in Pavle ter ostalo sorodstvo.
RUŠKA TEKSTILNA INDUSTRIJA • RUŠE
razpisuje delovno mesto za
vodjo barvarne
POGOJI: absolvent tekstilne šole — apreter, absolvent kemolaborantske šole s prakso v tekstilni stroki — ali barvar z dolgoletno prakso
Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja pošljite na Ruško tekstilno industrijo, Ruše. Nastop službe takoj. - Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
2070
RADIO (JUBLJANA
Spored za četrtek, 5. septembra
5.00—7.00 Dobro Jutro: dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame — 6.40— 6.45 Naš Jedilnik — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.40 Jutranja beseda mladim poslušalcem — 8.05 Partizanske množične Jn delovne pesmi — 8.35 Janez Krstnik Novak; Fi» garo (scenska glasba k Linhartovi veseloigri »Veseli dan ali Matiček se ženi*) — 9.00 Utrinki iz literature — Konstantin Fedin: Transvaal - I. —
9.20 Zabavna glasba — 10.10 Popularne melodije lz orkestralne glasbe — 11.00 Dober dan, otroci! (Andjelko Ristič: Na zvrhanem vozu) — 11.15 Pesmi za naše male — 11.30 Priljubljene pesmi in melodije — 12.00 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Kafol: Naprava domače pijače iz sadja lin grozdja —	12.40	Vllim Markovič:
Rapsodija v A-duru — 13.15 Četrt ure z ansamblom Victor Silvester — 13.30 Zbori, scene im medigre iz oper G. Verdija, B. Papandopula, G. Puccinija, G. Rossinija «n Z. KodalyJa —
14.20 Šport — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Radijski roman — 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti ln skladatelji — 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Četrtkova reportaža — 18.15 Aram Hačaturjan: Suita iz baleta »Gayane« — 18.45 Radijska univerza — Dr. Alojzij Sef: Prehitevajoča rast — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnilk — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Tedenski notranjepolitični pregled —
KINO »ŠIŠKA«
Francoski film
Intrigantke
V glavni vlogi Raymond Rouleau, Jeanne Moreau. Predstava ob IS, 1> ln 20. uri. Prodaja vstopnic od 14 ura dalje. Danes zadnjikratt
presionizma — XI.30 Moja pesem k TebljaanJar... — 22.18 Modema plesna glasba — 23.00—23.15 ln 23.30—24.00 Oddaja. za tujino (prenos iz Zagreba)
U. program
14.00 Revija zabavnih popevk — 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25—16.00 Zvonimar Ciglič: Prva simfonija
»ELAN«
tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem
takoj zaposli naslednje delovne moči:
inženirja kemije
z nalogo, da organizira laboratorij in ga tudi vodi
strojnega inženirja
za šefa konstrukcije.
finančnega knjigovodjo
za vodenje finančnega knjigovodstva z ustrezno prakso in srednješolsko izobrazbo
Interesenti naj se osebno zglasijo v upravi tovarne.
»VaVaVaVaVaVaaaaaaaa
tu*. A
12
Ileonhard gribble
Španska
PLOŠČAD
Isti trenutek se je utrnila luč, Parkerju je “daril na ušesa glas, ki ga ni niti v sanjah pričakoval, jasni, porogljivi ženski smeh!
“-Stopite pet korakov naprej in se ustavite 5" mizi! Sedite in položite samokres na mizo! &tela bom do tri!«
s Parker ni odgovoril, spoznaval je, da je pri-' v roke močnemu, hladno preudarnemu na-BProtnlku. In je slišal: -Ena...« Stopil je k mizi, ?*°1 je zaškripal pod njegovo težo. »Dve .« Par-or je segel v žep. Na mizi je zaropotalo, od Vrat se je spet oglasil smeh. Klik, in luč Je spet gorela.
"-Ne premikajte se!« Te sunkovito izgovorjene besede so prišle iz Parkerjevih ust, samokres v njegovi roki pa je grozil ženski med vrati. Brž spoznala, da inšpektorju ni do šale, toda na Njenem obrazu ni trznila niti mišica. Na obrazu? Parker je opazil le spodnjo polovico obraza, čelo n °či pa je zakrivala črna žametna maska. Nje-ns desnica, ki je držala samokres, ji je ohlapno
visela ob životu. Na mizi je ležal Parkerjev težki žepni nož — prevara mu je povsem uspela.
»Izpustite samokres na tla!« je ukazal detektiv in ženska ga je ubogala. Stopil je k njej in z nogo porinil orožje vstran. »Stopite k mizi in sedite!« Spet je poslušala njegov ukaz, celo roke je položila na mizo, po vsem videzu je že bila vajena takega in podobnih položajev. Njeno torbico je Parker porinil na nasprotni rob mize, ona pa ga je nenadoma vprašala: »Ali smem prižgati cigareto?« Vprašanje je bilo izrečeno tjavdan, Parker pa je dobro vedel, da ima opravka s premetenim nasprotnikom, zato je sam odprl torbico, odprl tudi zlato tobačnico in ji jo ponudil. Skrbno je izbrala cigareto, Parker pa ji jo je prižgal. Potem je tudi on sčdel: »Ali v družbi ne jemljete maske z obraza?«
»Le v družbi povabljenih gostov,« mu je zafrkljivo odgovorila. In potem nenadoma: »Celo za človeka od Yarda ste zelo temeljiti!«
Parker je skoraj ljubkovalno pobožal samokres na mizi pred seboj. »Ce ste tudi tako pametni, kakor ste temeljiti...« se mu je nasmehnila in mu puhnila dim v obraz. Tisti trenutek, ko so njegove nosnice ujele cigaretni dim, je presenečen dvignil glavo: ženska Je kadila opijsko cigareto!
Posebej je poudaril vsako besedo svojega odgovora: »Seveda ne delam vsega sam... Mojo temeljitost ste ž* pohvalili, za pamet pa, no, saj je še čas! Ali bi mi povedali...«
»Zakaj nosim masko?« mu je skočila v besedo. »Seveda, prav rada! Zato, da bi me ne videli v obraz!«
Odločil se je za napad naravnost: »In zakaj bi ne mogel...« Namenoma ni dokončal stavka, ona pa je odkimala: »P6 vsem, kar sem slišala o vas, tega prav gotovo ne boste storili!« Detektiv je že dvignil obrvi, ona pa je prepozno spoznala svojo napako.
»Torej se že poznava! Vsaj posredno, kajne?« se ji je nasmehnil. »Po vsem videzu imava torej skupne znance.«
«Ali ste zares prepričani o tem? mu je vrnila, on pa je skomignil z rameni: »Prav gotovo! Mar Podlasica ne sodi med vaše prijatelje?« In se mu je zdelo, da je pod masko pobesila pogled. Ker ni odgovorila, Je nadaljeval: »Pa Royston Gillesple?«
Spet ga je pogledala: »Tej naglici ne morem slediti.« In si je z roko segla pod brado.
»Oh, oprostite, zmotil sem se v imenu. Hotel sem reči: Giles Gillesple.«
»Giles Gillespie?« je hlinila začudenje. »Čakajte, da razmislim! Saj res, nekoč sem ga videla. Sicer pa ne vem, ali imava v mislih istega človeka.«
»Menda bo kar isti. Mislim tistega, ki ste ga videli še predsinočnjim.«
»Ah, saj res!« Njen glas je bil mehak kot mačja tačka.
»Zal pa so Gilesa Gillespieja še isti večer...« Namenoma je utihnil, ženska z masko pa ni postala prav nič nepotrpežljiva, zato je dokončal stavek: »...umorili!«
»Igrate se skrivalnico,« je slabotno ugovarjala, on pa se ni dal preslepiti: »Da, skrivalnico, zlasti
kar se tiče izsiljevanja!« Ali se je motil: Ali so se v resnici na nekaj sekund zaprle oči pod masko? Ali je zadel? Ne glede na to je nadaljeval: »Napovedan obisk... Dolg razgovor, zunaj v rumenem avtomobilu pa je krznen plašč!«
Nenadoma se je umirila, mehanično so ji vrele besede iz ust, njene oči pa so skušale najti njegove. »In cigarete in...« Spet je umolknila za trenutek, on pa ji je priskočil na pomoč: »In potem je prišlo pismo brez podpisa, dišalo je po španskem bezgu, poslala ga je torej ženska. To je vsekakor dokazovala tudi pisava...«
Zenska z masko je težko dihala: »Gospod Parker, obžalujem vas. Živite življenje brez sleherne radosti, zato vam bom napravila veselje in vam nekaj povedala.« Postrani je nagnila glavo, Parker je prikimal, ne da bi trenil z očesom. »Cisto preprosta reč: jaz ga nisem,« Je rekla maska.
»Aha, najbrž imate neoporečen alibi,« Je odsekano povedal.
»Vsekakor je takšen, da mu boste šele morali vzeti neoporečnost,« mu je odgovorila, on pa je vzel v roko samokres in vstal. Pretegnil s? je in stopil k okrepčevalnici, si nalil kozarček žganja in ga počasi izpraznil. Zenska z masko je ves čas nepremično zrla vanj: »Ali bi mi vrnili robček?« Vzel ga je iz žepa in ji ga dal čez mizo. »Pa še torbico, prosim!« Tudi to ji je dal. Napudrala se je po nezakritem delu obraza, nato pa si je skrbno nardečila ustnice in spet prižgala cigareto.
Lis«	tiakn	p&uiDisno-aalofnHko	podjetje	.Ljudska	pravica«,	Ljubljana. Kopitarjeva ulica «, telefon 3«-18J - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-607 In
•Enfi R nHnrnarnbri^VrabartevaM. telefon 81-881 In 22-491 - Oprava Kopitarjeva ulic 2, telefon 39-181 - Telefon u naročnino 31-030 In »glase 31-358- Telefon poslovalnice n. Titovi poiti M |™	nim f tr	250	din.	«a	tujino	500	din	- Tekoči račun 80-KB-6-2-1393 - Poštni predal «2 - Poštnina plačana « gotovini - Rokopisov m vračamo.
KOVČKI SO BILI PRAZNI
I Drobne
ZANIMIVOSTI
• Vse kaže, da Mussolinijevo 0 ime ne more izginiti s strani 0 italijanskih listov, ki že več
• let objavljajo najrazličnejše 0 »skrivnosti« v zvezi z oseb-0 nostjo fašističnega dikta-
• torja. O njem bi najbrž ne 0 pisali toliko, če bi bil živ.
• Komaj se je nekoliko po-
• mirila zadeva v zvezi z
• dnevniki, s katerimi so sku-0 šali zaslužiti nekateri Mus-0 solinijevi sodelavci, že je 0 prišlo na dan nekaj novega.
To pot ne gre za malenkost, saj pišejo listi o dragocenostih, ki so vredne okoli 100 milijonov lir. Vsaj pravijo, da so bili toliko vredni predmeti, ki sta jih hči Mussolinijevega brata in njen mož Fabri leta 1945 izročila v varstvo bivšemu japonskemu veleposlaniku v Italiji. To je bilo v dneh zloma Mussolinijeve republike, ko so člani diktatorjeve družine v splošni zmešnjavi skušali rešiti, kar se je tešiti dalo. Osebnost japonskega veleposla-
nika je bila takrat posebno primerna že zato, ker je diplomat lahko potoval čez italijansko-švicarsko mejo, kadar ga je bilo volja.
Po vsem videzu se je japonski veleposlanik Hidaki v Rimu
Pisala sta na Japonsko in zahtevala pojasnilo. Bivši poslanik, prijatelj Mussolinijeve družine, je imel po vsem videzu preveč dela s proizvodnjo hladilnikov, zato je Fabri jeva navsezadnje minilo potrpljenje. In je pri-
Dolga leta je preživel francoski etnolog Marcel Gri-aule pri črnskem plemenu Dogon v Sudanu, malo pred smrtjo pa se je vrnil v Pariz. Ko so člani tega plemena izvedeli za smrt svojega prijatelja in učitelja, so ga vsaj simbo-1 lično pokopali po obredih svojega rodu. Za to so potrebovali lutko (na sliki), ker pokojnikovega trupla niso mogli dobiti Iz Pariza. Svojega dobrotnika so najprej počastili z vsemi plemenskimi častmi, nato pa so sežgali njegovo lutko
Mussolinijevi sorodniki tožijo bivšega japonskega veleposlanika
v Tokiu še nekateri drugi nekdanji uslužbenci japonskega veleposlaništva v Rimu.
Vse skupaj se torej ovija v skrivnost, Mussolinijevi sorodniki pa vztrajajo pri svoji zahtevi, zato so vložili tožbo pri rimskem sodišču, ki bo sredi oktobra razpravljalo o zadevi
Francoska polama postaja |
Na gronlandski ledeniški pla- g noti so štirje mladi Francozi, čla- g ni polarne ekspedicije, ki so se g pred letom dni spustili s padali, §j izkopali v led znanstveno opori- š šče. Njihova baza je 2900 m nad g morjem, povprečna temperatura s pa znaša minus 39 stopinj. To je g eno najpomembnejših središč za = vremenoslovne in ledeniške raz- g iskave, ki bodo glede na med- g narodno geofizikalno leto veli- = kega pomena za znanstvenike vsega sveta.
ž..	KAJ JE RAZKOŠJE
r	V neki angleški osnovni Soli
=	Je učitelj razlagal učencem,
=|	da je razkošje »nekaj zelo pr;-
=	jetnega, vendar ne nujno po-
=	trebnega«. Potem je hotel ugo-
§s	to viti. kako so učenci razu-
=	meli njegovo razlago in jim
=	je naročil, naj povedo primesi	re. Otroci so seveda takoj po-
=	mislili na besede, ki so jih
==	slišali doma, ta so začeli na-
{=	števati: pamet, kopalnica, poli	ljub, soproga . . .
g	DEVETNAJST MILJ VISOKO
Neki ameriški letalski' zdravil	nlk je dosegel z balonom visi	šino 19 milj, kar Je nov sve-
=	tovni rekord. Balon se Je na-
vpične dvignil iz Jame železnega rudnika v PRtsburgu in je po dveh urah dosegel re-korno višino.
UJELA STA DRUŽINO
Sest članov neke ameriške družine je bilo dva dni zaprtih v lastni hiši* kamor sta vdrla gangsterja in jih hotela izsiljevati'. Policija Je napravila okoli hiše pravo fronto in je začela streljati na izsiljevalca. Eden je bil ubit, drugi se je' vdal, članom družine pa se ni zgodilo nič hudega, razen prestanega strahu seveda.
ABECEDA ZA JEZIK MIAO
Nad dva milijona prebivalcev južne Kitajske govori jezik miao, ki nima lastnih pismenk, marveč uporablja pekinške. V reformi pisave, ki Jo pripravljajo na Kitajskem, so začeli jezikoslovci proučevati ta jezik, da bi ugotovili možnosti za novo pisavo. Dva milijona ljudi govori Jezik, nimajo pa pisave, zato jih seznanimo z abecedo, so sklenili kitajski jezikoslovci, ki so poslali med ljudi 120 strokovnjakov, da bodo prvič v kitajski zgodovini propagirali preprosto latinico.
uveljavljal zares vsestransko, saj i šlo do tožbe, v kateri zahtevata v zadnjih letih pri pranju uma- j zakonca Fabri od japonske vlade zanega fašističnega perila pogo- i odškodnino v znesku 100 mili-
sto omenjajo njegovo ime, zlasti pa še v zvezi z dokumenti in z lastnino družine Mussolini.
Hidaki je srečno prebrodil vse težave, ki so se v Italiji zvrstile po zlomu osi. Po ameriški zasedbi njegove japonske domovine je imel diplomat nekaj težav, potem pa se je spet vrnil v diplo-
jonov lir.
Skrivnost Keopsove piramide
natančno, saj so ga točno izračunali šele leta 1580.
Kaj je odkril Smith v zvezi z veliko granitno grobnico, ki je bi
»V vsej Veliki Britaniji Je okoli trideset sokolarjev,« je dejal gojitelj teh roparic Hen-ry, ki se je nedavno vrnil s potovanja po Norveški in Je prinesel s seboj štiriletnega sokola, ki ga ima na prstu. Mož se zelo zavzema za razširjanje tega srednjeveškega športa. Povedal je, da je nekemu ameriškemu sokolarju uspelo že tako dobro zdresirati sokole, da so zasledovali plen do 20 km daleč In se potem vrnili b gospodarju
V severnem delu Nilske doline	dvojno	višino, dobimo količnik
se je do današnjih dni ohranilo	3,1415,	to število pa je zelo dobro
okoli 130 piramid, ki vse izvirajo	znano	v matematiki, kjer ga
„ ,	....	,	...	. .	iz najstarejših časov egiptovske	označujejo z grško črko pi. Le s
Tako so	se	zvrstili	dogodki,	ki	zgodovine Največjo med njimi	težavo	bi bilo pripisati naključju,
so zbudili	zanimanje	italijanske	,. da] pQ starem izročilu zgraditi	čeprav	je le malo verjetno, da so
in japonske Javnosti. Nela tran-<{ai.aon Kc Njegova piramida, to število že tedaj poznali tako
coski novinar je srečal v Tokiu so	ištevali	............................
bivšega veleposlanika Hidakija v med „svetovna čuda<<> ni sam0 osebi tovarnar] a hladilnikov, a- najve£ja marveč tudi naj starejša trjeval je, da m ničesar dobil e' J . od Mussolinijevih sorodnikov in i
matski zbor, ker Američani po da tudi ničesar ne dolguje. Po- 2e od pradavnih časov je ve- la edina v vsej piramidi? Našli so vsem videzu niso mogli prezreti dobne izjave so dali novinarjem ljala Keopsova piramida za skriv- jo v kraljevi dvorani prazno in njegovih strokovnih sposobnosti.
Tako je bivši ambasador pozabil svoje nekdanje prijatelje, ti pa so tembolj mislili nanj. In ne brez vzroka! Mussolinijeva nečakinja in njen mož sta vložila tožbo za sedem velikih kovčkov dragocenosti, ki sta jih izročila Hidakiju. V njih je bilo 180 kg srebrnine, draguljev, krzna, preprog, gobelinov, redkih rokopisov in še mnogo drugih reči. Mussolinijeva sorodnika zatrjujeta, da je Hidaki obljubil spraviti vse to čez mejo v Bern in hraniti dragocenosti do konca vojne v japonskem veleposlaništvu. Ko sta po vojni prišla zakonca Fabri v Bern, ni bilo o Hidakiju ne duha ne sluha, njuni kovčki pa so bili prazni.
I
Otroški
Negovalke v danskih otroških vrtcih so poskrbele za varnost svojih malčkov pri prehodih čez prometna križišča s tem, da so napele dvoje vrvi, za kateri se držijo malčki na sprehodu po mestnih ulicah
Mestna sejna dvorana v berlinski četrti
' Willy Kressmann, župan b er- |
Mnske četrti Kreuzberg, se je;
spomnil nečesa nenavadnega: kot \	,	..
ljubitelj Cirkuških atrakcij je Kreuzberg se je spremenila sklenil, da bodo v mestni sejni \ v cirkuško areno dvorani organizirali cirkuške i predstave. To je samo del veli-
kega festivala, ki je trajal v Kreuzbergu celih štirinajst dni.
Skupina klovnov in drugih artistov se je porazdelila v mestni sejni dvorani in tam zabavala občinstvo, s posebnimi točkam i
po so nastopili tudi amaterski kavboji in posnemalci Indijancev. Predsednik občine se je preoblekel v poglavarja indijanskega plemena Sioux in je na odru prižgal tradicionalno indijansko pipo.
Ha doJba> votjo
\
VASE VISOKO BLAGORODJE Ruska carica Katarina II. je povabila francoskega kiparja
RAZLIKA Znanega francoskega filmskega komika Fernandela so vpraša-
Falconeta o Petersburg, kjer je li, kakšna Je razlika med lepo in dobil vrsto naroiil. Podelila mu I očarljivo žensko. In je odgovoril, je plemiški naslov in ukazala, da »Eh, lepa je vsaka ženska, ki ga morajo vsi ogovarjati z »paše visoko blagorodje«. Kipar, ki je zrasel v zelo skromnih razmerah, se je najvljudneje zahvalil in dodal:
*Ta čast je zame kar primerna, ker sem se rodil v podstrešni sobici.*
i nost. Pri vsaki zgradbi, ki pripa-! da določenemu časovnemu obdob-! ju in stilu, je mogoče spremljati postopni razvoj tega sloga, vse to pa za Keopsovo piramido ne velja.
Med predstavo je imel župan yse druge piramide, ki so jih
Kressmann indijansko ime Mato Zgradili pozneje, so pravzaprav	_	.	.	.	,	_
Imiza, kar bi se reklo po naše le slabe kopije prve ki je visoka br®z P°kr°va- Omenjeni razisko- s »Indijanski medved*. Potem je '	H1	-	--	-	"“1“’	“	-
društvo prijateljev cirkusa priredilo slavnostni sprejem.
Eno izmed magistratnih dvoran so spremenili v muzej cir-
Greta Andersen, olimpijska affl**' govalka iz leta 1948 v plavanju n® 100 m cravvl, je nedavno prepl»' vala Rokavski preliv med Calai' som in Doverjem v 13 urah i° 53 minutah. Posnetek jo kaže vs« izčrpano ob prihodu na anglešk® obalo
ATOMSKI REAKTOR v GRUZIJI
V Gruziji so začeli graditr g poskusni atomski reaktor, s g katerim bodo pridobivali i®- j otope za znanstvene ustanove a Zakavkazja. Možnosti za upo- || rabo atomske energije v miroljubne namene proučuje v Gruziji 30 znanstveno-razisko-valnih ustanov.
=	PETNAJST NADSTROPIJ
=	GLOBOKO
H	Inkasant Joseph Kline Je
= padel skozi okno nekega new-= yorškega nebotičnika 15 nad-3 stropU globoko, vendar Je = ostal živ Dobil Je hujše nogi tranje poikodbe, zlomil si Je = levo roko, v bolnišnici pa so H povedali, da si bo kmalu spet = opomogel.
AMERIČANI IN KAVA
jj=	Po poročilih panamerlškega
= urada za trgovino s kavo so s državljani ZDA popili lani 125 milijard skodelic kave. To = je rekord v potrošnji kave s v ZDA.
V SKLADU S PREDPISI
H	Vlomilci, ki so odnesli s fi-
= nančnega odseka v amerižkem = mestu York 57.518 dolarjev, so = pustili na vidnem mestu 518 . s dolarjev in listek; »To Je za davek na dohodke in promet«.
KAJ JE VINO
Združenje francoskih vln-
147,8 metra. Sest gornjih plasti je va.lefc , se strinja z najboljšimi!	_
v dolgih stoletjih	izginilo, zato se	j egiptologi, da gre za ostanek Ke-	g	skjh trgovcev je priporočilo
Totu,?*,,!,»	nWlrvi in	opsovega sarkofaga. Smith do-	s	lastnikom gostinskih obratov,
v	n	frHp nro mneva, da je pozabljena granitna I naj na vidnem mestu obesijo
V njem notranjosti so trije pro- .	J	nikakšna	nra-	š	del Pr,d|se’ kl 1° imel neT
stori: kraljev, kraljičin	in podze-	rakev pravzapra\ nekakšna pra	davno parižki škof: »vino ni
stara »merska enota« za obseg, iz	s	hudičeva iznajdba, marveč ga
kuške umetnosti. Tam so gledalci	™^ka grobnica,	ki pai m_P°P°1'	katere so	nastale	vse	d*ruge	manj-	5	ie“'ijudem'daiJ bog. ki ve," kaj
občudovali slovito Chaplinovo pa- ; noma dograjena^	Vsi ti prostori	^	in	vefije	mer6)	pQ	katerih	so	p	je	dobro...«
lico, in protezo nekega krotilca sploh niso okrašeni. Na notranjih  Jllt t	_.----
levov, ki so mu zveri odtrgale «dovih Keopsove piramide vse roko. Posebna muzejska zanimi-	doslej niso odkrili niti sledu
kakšne slike ali	preprostega za-
gradili to največjo piramido.
vost je noga cirkuškega slona, pod katero sta izdihnila dva ču- | pls^ vaja. Vse to je bilo razstavljeno v sejni dvorani, vstopnina pa je znašala le 20 pfenigov.
V Viktorijinem parku, ki je na področju iste mestne četrti, so pripravili v festivalskih dneh razne prireditve in zabavne sporede.
\ Prvi, ki mu je uspelo priti v Keopsovo piramido, je bil kalif Al Mamun. V njej je našel le ne-okrašeno rakev iz brušenega granita. Pozneje so to piramido preiskovali najrazličnejši zgodovinarji, egiptologi in celo astronomi. Tako je škotski astronom
ki jih je sestavil občinski festi- Smith objavil knjigo o svojih
mi ugaja, očarljiva pa je tista, ki sem ji tudi jaz vSeč.«
IGRALSKA ZLOBA
Clan milanske Scale Rossi je rekel kolegu po predstavi:
*Kadarkoli te vidim na odru, se moram nasmejati do solz.«*
»In kadar jaz vidim tebe,* mu je odgovoril užaljeni kolega, *»m< je tako težko pri srcu, da potem jokam vso noč.«
DVANAJSTKRAT SHAW
Neka angleška revija je pred leti prosila Shaiva, na) sodeluje pri anketi z naslednjim vprašanjem:
Naštejte po svojem prepriča-
»Naveliiala sem se že. Plavajva zdaj v nasproti smeri od ka-tmlca na uri/«
dolgoletnih raziskavah. Se zdaj ne vemo, ali so odkritja, do katerih je prišel, igra naključja ali delo človeškega razuma.
Prvo odkritje matematične narave na Keopsovi piramidi je bilo naslednje: če obseg osnovnih stranic piramide razdelimo z njeno
valsfct odbor. Med drugim je bil obiskovalcem na razpolago teleskop najnovejšega tipa, zraven pa so stali avtomat i za najrazličnejše igre.
Zupan je — to pot brez indijanskih peres — spregovoril uvodno besedo za otroško slavje, ki so ga priredili na meji med vzhodnim in zahodnim delom Berlina. Iz vzhodnega Berlina so povabili 300 dečkov in deklic, ki so preživeli lep dan v družbi svojih vrstnikov iz zahodnega dela mesta. Nad	slavnostnim	prosto-
rom so razpeli čez ulico transparente z napisi »Vzhod in Zahod sta eno*.
Otroški festival, ki je tako dobil nekakšen meddržavni pomen, je pokazal željo Berlinčanov po
 ,______ _________ odstranitvi	dosedanjih mej.	Na
nju	‘dvanajst ‘'najbolj znanih an- ' otroškem slavju sta igrali	dve	vo- ] dvema,	okoli	sto	metrov	dolgima
l	$kih	piStttdJCV ^	Mnflki	mmh	!	1f okl/um.	annXXal	n	/tiVtl o.b-o	ololr.
Nove naprave za umetni dež
Avstralski znanstveniki bodo v prihodnjih dneh skušali »električno bombardirati« oblake v višini 10.000 metrov, da bi povzročili umetni dež nad tistimi avstralskimi pokrajinami, ki iili je letos hudo prizadela suša. Na veliko vojaško letalo znamke »Lincoln« bodo montirali posebeu »elektrostatični sejalnik«, ki bo z
Shaw je poslal naslednji odgovor:
»Ena, George Bernard Shaw, dve do dvanajst, George Bernard Shaw. In pripomba: Imena pisateljev niso našteta po vrednosti, to prepuščam uredniku.«
jaški godbi, ena ameriška, druga kabloma spuščal v oblake elek francoska, med zastavami na fe- , trične naboje z napetostjo 50.000 stivalskem prostoru pa je bila voltov. Pravzaprav gTe za poskus, tudi sovjetska. Berlinske ulice, j da bi umetno povzročili ionizaci-ki jih seka meja med vzhodnim ; jo, kakršni so izpostavljeni obla-tn zahodnim delom, so dobite v ki v naravi zaradi nenehnega festivalskih dneh zares nevsak- bombardiran ja kozmičnih žar-danjo podobo.	Ikov.
Težke tovore je mogoče metati iz letal s padali na ogrodju, kaže posnetek. Konstrukcija te ploščadi je iz magnezija, spod« pa so pritrjene nanjo velike vreče iz kombinacije gume in nyl<’B®-Dokler Je to ogrodje v letalu, so vreče prazne, brž ko zdrkne s tovorom v globino, pa se avtomatično napihnejo. Nekaj trenu*' kov zatem se odpre veliko padalo in tovorni avto ali kaka druf* težka reč varno pristane na tleh