Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. is en meiee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema apravništvo in ekspedioija v .Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma te ne (prejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. &
Štev. 200.
V Ljubljani, v petek 1. septembra 1893.
Letnilt XXI.
Vabilo na naročbo._
S I. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 ,,
gld.
Četrt leta . 3 Jeden mesec 1 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Pol leta . 8 „
Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,, Slovenca".
Gorenjske planine v nevarnosti.
Z Gorenjskega koncem avgusta. III. Kaj sedaj?
Kje bi si bil pri zadnjem izletu na goreojske planine pač mislil, da bodem pri prvem prihodnjem take spremembe videl, take stvari slišal. Dasi nisem imel več pravega ostanka na planinah, pomudil sem se vendar ondi nekaj časa dalje, da sem se o potrebnem podučil, ker sklenil sem vso stvar na dan spraviti. Žal, da je po toči zvoniti prepozno.
Ve, resolucije katoliškega shoda! zakaj se niste uresničile že pred letom, zakaj se bodete še-le potem, ko bode že prepozno? Ohranile bi bile marsikaterega rovtarskega kmeta, ali bolje vse Sovtarje, ohranile bi bile vse Gorenjce in še več.
Tako pa? Kaj se bode zgodilo z onimi, kateri so mu vse pašnike prodali, kaj ž njimi, ki so planinske pašnike prodali? Gotovo vem, da ne bodo
imeli njih otroci ne pašnikov, ne denarja, ker kmet ne zna z denarjem tako gospodariti kakor denarni izvedenci. To nam priča skušnja.
Slišati sem moral iz več ust besede: „Born je pač velika dobrota za okraj, ker ljudje, ki so mu prodali, so večinoma zadolženi in poplačali so dolgove; da imajo pri njem mnogi zaslužek; da je zelo dobrodelen in usmiljen; da bode zopet divjačino zaredil itd."
Za Boga! Skoro je škoda papirja za take čen-čarije. Če tudi Born dobro plačuje, kar se pa ne vjema s tem, da mnogi kmetje že sedaj obžalujejo, ker so mu prodali, vendar zemlja ni kmalu pre-plačana. Iu če bodemo na tak način dolgove plačevali, potem pa z Bogom lepa slovenska zemlja! In kak je zaslužek? Bes je menda Born precej drago hotel delavce plačati, toda Mallner je rekel, da jih za 80 kr. do I gld. lahko dobi, kolikor jih hoče. In sedaj pa delajo delavci berolinskemu milijonarju po nižji ceni, kakor vsakemu najubornej-šemu kmetu.
Kolikor kmetij žid pokupi, za toliko rodbin se zmanjša slovenski rod, ker narod brez zemlje je j uničen. Namesto nekaj trdnih, da smem trditi v | gmotnem in moralnem oziru najboljših kmetov na j Kranjskem, stopa Bornovo — veleposestvo, katero * mora še maloštevilne zveste uničiti.
Prosil je že tudi, da bi postal veleposestnik, i toda za enkrat se mu je baje odreklo. Občini sv. Katarina in sv. Ana ga tudi niste hoteli sprejeti za svojega občana. Da bi se mu le vedno i krepko ustavljali, kajti brez zagotovila, da ga bodo ' v to ali ono občino vsprejeli, tudi ne more domo-! vinske pravice dobiti!
Ali je potreba Nemcem še »Siidmarke" ? Čemu? I Par Bornov in namen je čez in čez dosežen. Bodimo prepričani, da ima ta pojav globlje korenine,
ki posegajo z gospodarskega na strogo po-1 i t i č n o polje in zato treba največje pozornosti.
Rovte postajajo židovski ostrog. Za Bornom prihajajo drugi in ti, kranjski sin, postajaš že najemnik, suženj na lastni zemlji. Dosti bolje se ti sedaj ne godi vkljub vsem liberalnim postavam, dani ti svobodi, kot ob času turških vojsk in tlake; a sedaj te čakajo še hujši časi.
Bojim se, da se bodo tudi po Gorenjskem sa« čeli kmalu razlegati sedaj še neznani žalostni klici: »V Ameriko, v Ameriko! ker tu nam ni moči več izhajati in živeti, kajti tu postajamo sužnji."
Kdo bode bolj tega kriv, ali kmet sam ali is-obraženi Slovenci? Kmet sam, dasi že precej prebujen, da se zapeljati od sladkih besedij. Skoda, da se ni nihče p o p r e d že našel, kateri je imel priliko te hom&tije od prvega sačetka opazovati. Tak opazovalec bi bil vso stvar preeej v javnost spravil in tako bi se bil narod precej podučil, v kako pogubo ga tira prodajanje zemlje.
Nekaj jih je, ki imajo zdrave nazore de rebus Bornicis, pa imajo bolj zavezane roke; ti so zelo težko čakali, kdaj pride kdo, da malo dregne v sršenovo gnjezdo in spravi vso stvar čez meje tržiškega okraja.
In vas, vse rojake, ki imate že srce za narod, ki ste še pripravljeni kaj žrtvovati za svoj narod, resno opominjam: »Duobus certantibus ter-tius gaudet." Združimo se in obrnimo svoje meče proti tako nevarnim pojavom.
Posamezniki ne opravimo nič, ker premočen in prenevaren je nasprotnik. Združimo se torej proti njemu, ki je toliko naših bratov že uničil, in skrbimo, da se ne bode mogel več širiti tudi dalje po ravnini.
LISTEK
Črtice iz somatologije.
XII. Srce.
(Konec.)
Kakošno je srce? — Najbolj slovi zlato srce, ki pa v sedanjih »materialističnih" časih tudi ne velja Bog ve kaj. N. pr. „Naša Beza ima zlato srce". — »A druzega nič? — Bore dekle!" — Dobi se pa tudi j e k 1 e n o ali celo k a m e n i t o, toda je v slabem imenu, ker se ne dd omehčati — ne s Bolzami, ne s prošnjami. Sicer je pa ali veselo, žalostno, otožno, dobro ali sprijeno — in tak je po navadi tudi človek sam. Najbolj zadovoljno in veselo je, — kakor vsaka stvar — če ima mir. Nekatero srce je sicer mehko in občutljivo, a nkomandirati" se pa ne di. N. pr. „Wenn ich ,Stillgestanden' kommandirt habe, dann muss Alles stille stehen — selbst Euer Verstand, ....nurdasHerz darf s i c h b e w e g e n, dem gegeniiber selbst 'n F e I d-webel machtlos dasteht!"
Srce ni suho in tudi na suhem ne prebiva, vendar pa se lahko »vname" ali »vžge" in potem goriš plamenom ali je pa le »vneto". Da se pogasi,
priporočajo vino, n. pr.:
»Zgodaj vsak naj pazi, da si Dobro vtisne to v glavo: Gori srce z vinom gasi, Gori hiša, pa z vodo.
Kakor se ura lahko potare, tako tudi srce, kar ve sleharni, ki je bil že kedaj dobro okregan ali užaljen (bil je potrtega srca). Prešeren tudi za take srca priporoča vino.
Kdo vtopi Vse skrbi, V potrtih srcih up budi.
Pri nekaterem človeku je srce tudi »zaraščeno" ali »zarjavelo". Kot zdravilo za tako so včasih priporočali bolečine, kar pa tudi ni posve zanesljivo : „Weiss nicht ob die Schmerzen Liiutern stets die Herzen; Frisst der Rost am Messer, Wird es aueh nicht besser."
Kedor ima lahko srce, živi zadovoljno in veselo, čeprav mu »drobiž" ne teži mošnjička: „Geld schiitzt nicht vor jedem Wch', Staatspapiere nicht vor Schinerz; Besser ist ein leichtes Herz, Als ein schvveres Portemonnaie!"
Najvišja stopnja zadovoljnosti je menda takrat, kader človeku »pečeni piščanci" v usta letd. Vendar pa je baje nekateri človek že tako čudne natore, da je tudi takrat nevoljen, zato, k e r ni nič salate zraven.
Ljudje, ki so dobrega srca, so tudi pohlevne in potrpežljive natore. V tem oziru slovimo zlasti Slovenci, kar menda dobro vedo tudi »pri zeleni mizi", — ker nam tako po malem kruh režejo!
Srce ima dva posebna sovražnika, ki je objedata in glojeta: z a v i s t in s o v r a š t v o. Ko bi to dvoje
hotelo goreti, pravijo kovači, da bi bilo oglje na pol ceneje.
V srcu stanuje tudi vest (Gewissen = Furcht vor dem Ungewissen), ki opazuje naše vedenje, daje dobro svete in nam tudi spričevalo deli po zasla-ženju. Dokler č u j e, se oglaša, hvali ali očita. Kedor se pa zanjo nič ne zmeni, mu tudi zaspi. Zbudi se pa, če ne prej, vsaj takrat, ko se človek bliža »koncu". Posebni svojstvi njeni ste: da je lahka ali pa težka; kedor ima poslednjo, ga tudi peče. — Kedor je bil vesel in zadovoljen v mladosti in hoče biti tudi na stare dni, naj varje zobe in vest!
K srčni zadovoljnosti se šteje tudi sreča, ki nam tudi v nesreči »prav pride". Prebiva pa, kakor trdi pokojni I. Virk, ravno v sredi srcil. Ker niso vsi ljudje zadovoljni, kaže, da nima v sleharnem srcu prostora. Ima pa ravno isto posebnost, kakor duša, da se namreč le čuti, ne vidi pa ne. Vendar jo pa lahko uživa. — kedor jo ima! Sestoji iz več rečij, kakor pravi pesem:
„IIerz gesund, der Kopf stets klar — Niemand's Sklave, Niemand's Narr, IJnverzagtheit in Gefahr — Das ziisamm' ist Gliick, — doch rar."
ali pa:
„Ein leicht Geschick, Ein leichtes Herz, Ein leichter Sehmerz, Ein leichtes I!rod, Ein loichter Tod."
Mislim, da ima Žid preveč, ko ima v svoiej oblasti kraj, kjer stoje v kamen vdolbene Prešernove besede:
„Deiela kranjska nima lep'sa kraja Kot je okol ca ta, podoba raja."
Mislim, da je dovolj, če je njegovih na tisoče oralov gorenjskih planin, kojih izgube za slovensko zemljo ue morem dovolj obžalovati, katerih izguba nam je bolj nenadomestljiva kakor Bled.
Ne bodo naj moje besede glas vpijočega v puščavi. Na delo, da se vsaj še nekaj reši! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud naj Bog blagoslovi!
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. septembra.
Ulični napisi v Pragi. Mej one tri vspehe, s katerimi se je ponašal Mjadočeh Spindler pred svojimi volilci, spada tudi ta, da so odrinili Staročehe skoro popolnoma iz političnega življenj«. Vsaj so se pa Mladočehi za ta vspeh tudi zares trudili. Nikdar niso pokazali toliko odločnosti proti Nemcem, kakor pa proti Staročehom. Vsako sredstvo je bilo jim dobro v ta namen. Tudi ulične napise so spravili na dnevni red, ker so mislili s tem Staročehe spraviti v zadrego. Ko bi Staročehi ne bili hoteli glasovati za odpravo dvojezičnih napisov, bi jih bili na vso moč črnili pri narodu. Sedaj, ko so Staročehi se tudi izrekli za češke napise in je vlada ta sklep razveljavila, pa silijo, da se vzlic prepovedi nadaljuje z vpeljavanjem samo čeških napisov. Za to sta se posebno potegovala Neubert in Crnohorsky v mestnem svetu. Njiju namene so Staročehi dobro poznali in podžupan je v zadnji seji jima v obraz povedal, da Mladočehom ni dosti na čeških napisih. Radi bi le pritirali do tega, da bi bil razpuščen mestni zbor, v katerem imajo Staročehi večino. Stvar sama na sebi ni tako nujna, lahko se počaka, da odločijo višje instance. Mestni svet je tudi sklenil pritožiti se proti namest-niški odločbi, ob jednem pa tudi sklenil, da počaka z vpeljavanjem samo čeških napisov, dokler višje instance ne odločijo. Mladočeški listi seveda zaradi tega napadajo češki mestni zbor.
Nadškof Hrijnietvleckij, katerega je ruska vlada zaradi njegove odločnosti iztirala vzemši mu vilensko nadškofijo, je dobil avstrijsko državljanstvo. Učni minister baron Gauč ga je pa na podlagi prezentacijske pravice imenoval za rimskokatoliškega župnika v Turhovu v Galiciji.
Okrajni šolski nadzorniki. Po vsej Avstriji se imenujejo okrajni šolski nadzorniki na šest let , le na Koroškem je pa proti jasnim določbam šolskega zakona prišlo v navado, da se šol. 'nadzornikom kar pusti dalje opravljati svoje posle. ' Nekateri šolski nadzorniki poslujejo, odkar je novi šolški Zakon stopil v veljavo. Vlade so bile ž njimi zadovoljne, ker so nemški liberalci. Zadnji čas so se pa liberalci jeli bati, da se tudi v tem oziru kaj
premen', kajti konservativci bi utegnili zahtevati, da se tudi za Koroško izvršuje zakon.
40 katoliški shod se je sešel dne 28. t. m. v VVilrzburgu na Bavarskem. Zbrali so se zastopniki vseh stanov, tudi več stanov visokega plemstva. Prvi dau je zborovalce pozdravil predsednik krajnega odbora odvetnik dr. Thaler. Izrazil je veselje, da se katoliški shod snide v Wiirzburgu, kar kaže, da so \\'tlrzburžani dobri kristjauje. Minolo je štirideset let, kar so se začeli katoliški shodi. Sprva so bili neznatni, ali posiati so svetovni dogodek. Njim se je zahvaliti, da so katoličauje zmagali v kulturnem boju. Govornik je omenjal socijalnega vprašanja, ki se bode dalo rešiti le na krščanski podlagi in s katerim se bode tudi pečal katoliški shod. Nadalje je omenil, kako se vse spreminja, le načela katoliške cerkve ostanejo. Končno je naznanil, da je Sv. Oče katoliškemu shodu poslal svoj blagoslov. Predsednikom shodu je bil voljen grof Galen, podpredsednikom baron Makso Soden in vseučiliščni profesor Henner. Tajuiki so voljeni odvetnik Antoni, zasebnik Heder-Bachmann, princ Alojzij Lichtenstein, in vseučiliščni profesor Gopfert. Predsednikom sekcije za rimsko vprašanje je bil voljen major pl. Rochovv, sekciji za misijone in dobrodelnost dr. Pilser, sekciji za krščansko umetnost profesor dr. Anton Weber, sekciji za tisk in znanost prelat dr. Hiilshamp, sekciji za šole dr Nirschl in sekciji za društva grof Konrad pl. Preysing. Zbor je brzojavno izrekel uda-nost sv. Očetu. Popoludne je bila potem slovesna seja, pri kateri je milostljivi škof wiirzburški nagovoril shod, potem so pa govorili dekan dr. Hammer in vseučiliščni profesor Schell o šoli, prof. dr. Albert Kuhn o krščanski umetnosti in profesor dr. Schiidler o redovnem vprašanju.
Andrieux, kateri je toliko se trudil v francoski zbornici poslancev, da se razkrijejo podkup-ljenja poslancev v panamski aferi, je menda spoznal, da pri ožjih volitvah tudi ne zmaga in je zatorej umaknil svojo kandidaturo. V svoji izjavi volilcem pravi, da se umakne iz političnega življenja, ko se je celo leto trudil, da bi vodstvo državnih poslov spravil v poštenejše roke in sedaj vidi zmago tistih, kateri so vredni vsega zaničevanja. Želel je odpraviti umazanosti, ali njegove moči so preslabe in so jih spravile le bolj na površje. Ko se je posrečilo, da so sleparje v panamski aferi osvobodili, odstranili vsaka dokazila, tudi ni mogoče nadaljevati boja. — Aodrieux je pač nekoliko sam kriv, da je tako prišlo. Vsa njegova borba proti panamskim sleparjem je nekoliko kazala, da on ima pri tem kake svoje koristi. Tudi to mu je škodovalo, da je mnogo stvari omenil, ali ko jih je bilo treba popolnoma razkriti, se je pa umaknil. Zaradi tega so ga pa mnogi imeli za obrekovalca, drugi so pa celo mislili, da je tudi sam nekoliko udeležen v tej stvari in se zatorej ne upa z resnico na dan.
Francoski in tuji delavci. Gibanje proti tujim delavcem na Fraucoskcm se še ni poleglo. V Nancyju so predvčeraj francoski delavci spodili 'ita-
lijanske delavce od dela. Italijani videči veliko nevoljo proti njim zapuščajo Nancy. Tovarnarji so v zadregi. Mnogo francoskih delavcev štrajka in pravi, da poprej ne začnejo dela, da se odstranijo vsi tuji delavci. Seveda mej tovarnarji to vzbuja strah. Mnogi že slutijo, da francoski delavci morda zaradi tega skušajo odpraviti vse Italijane iz dežele, da potem začno kak velik štrajk, da je torej vse to gibanje nekako dogovorjeno. Po časopisih se je že zadnji čas pisalo o splošnem štrajku, ako se nova zbornica resno ne loti socijalnih reform. Do sedaj mnogi štrajki na Francoskem baš zaradi tujih delavcev niso imeli vspeha. Nova zbornica bode najbrž imela težavno delo s socijalnimi reformami. Mnogi poslanci, ki so pri volitvah mnogo govorili o socijalni reformi, še prav pomislili niso, kaj da obetajo.
Nezadovoljnost na Španjskem. Predvčeraj je telegram poročal o nezadovoljnosti v St. Sebastianu. Podobna nezadovoljnost vlada tudi drugod. Mnogo so povod tej uezadovoljnosti nove reforme, s katerimi se je hotelo kaj prištediti. Po teh reformah bi 2000 uradnikov zgubilo svoj kruh, kar bi seveda bila zanje in njih rodbine velika krivica. Spreosnovo vojske se je hotelo odpraviti sedanjih štirinajst ka-pitanatov in uvesti 7 kornih poveljništev. S tem bi sedem mest izgubila višja vojaška poveljništva, kar zanje pomenja veliko izgubo in so zaradi tega seveda jako nezadovoljna. Sama na sebi bi pa omenjena vojaška reforma bila umestna, ker ima Španija preveč generalov. Zaradi nezadovoljnosti z reformami je Sagasta predlagal kraljici, da se njih izvajanje ustavi. Poleg tega se pa republikanci močno gibljejo v Kastiliji, Aragoniji in Valenciji. V nekaterih krajih zahtevajo stare svobodščine. Pri nemirih v St. Sebastianu se je tudi slišal krik po starih svo-bodščinah. V Galiciji, kjer že vlada portugalski jezik, hrepene po združenju s Portugalskim. Karlisti tudi rok ne drže križem in na Kubi se pa pripravlja vstaja za samostojnost. Skrbi za vlado dovolj!
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
XVIII.
IX. Dozdanjemu duševnemu delu sledilo je primerno vedrilo. Za skupni obed so bile dolge mize pripravljene na istem vrtu pod senčnatimi brajdami, da smo se spominjali i primorskega slavca resničnih besed:
Pod trto bivam zdaj V deželi rajskomili .. Tako številne družbe pač še niso sprejele v svojo senco te zelene trte. Od jedne strani zre na goste podoba cesarjeva, od druge Vodnikova. Točna postrežba, ubrani glasovi Postojinske godbe, navdušene domače pesni sežanskega mešanega zbora in ljubljanskega kvarteta so zadovoljili udeležence, da so se — akopram zbrani od vseh vetrov — čutili tako domače — res kot bratje in sestre. Prvomestnik T. Zupan spregovori naslednjo zdravico:
Častita družba!
„Viribus unitis — združeno močjo!" — V srce sega podoba matere iz ljudstva, ko uči dvigati svojo deco roke do vseusmiljenega Vladarja v nebo. Združeno močjo kličejo mati in deca nad se Božjega blagoslova. Zdr uženi prošnji ne bodo odrekla uslišanja nebesa: „Zakaj, kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi" (Mat, 18, 20.) uči sv. beseda. Mogočen je vtis, ko se zberejo učenjaki v moder zbor tehtat onih nebeških močij, ki so v stanu pretresti svetovni drob. Česar bi eden modrecev ne bil, to bo pač proučil ta sijajni zbor mož kraljevega duha — „viribus unitis". Častiti! ko vidimo, da sveta vera isto tako, kot živenje v svetu slavi načelo „viribus unitis — zjedinjenimi močmi", nam je pač jasno: zakaj, da se klanja temu večnemu pravilu najvišji naš gospodar, mogočne Avstrije vladar. Častiti! ali ne bode Avstrije ndjsijajncji izglMnik bodril tudi nas, da še mi v svojih plemenitih družbinih nazorih zjedinimo moči P — Velečasfitemu uzorniku združenih močij toraj, onemti, ki ga bo povest-nica prištevala največjim vladarjem, kar jih je bilo; onemu, ki ga bo zgodovina pripisala najblažim srcem, kar jih je bilo; njemu, čegar slavnemu imenu Fran Josip bo do konca človeških zgodeb usporejena stala tndi deviza „v i r ibu s unitis — združeno močjo"
Ce nimamo za svoje misli prostora v glavi, imamo je lahko tudi v srcu. Gospodska ne terja od njih do sedaj še nobenega „&vžlaka", marveč so še vedno *'„zollfrei". Morda zato, ker so — večinoma „Muster ohne Wert". Kar je „srčno", ima veliko večjo veljavo, torej tudi želje. N. pr.: „Moja srčna želja je, da bi si že enkrat z vratu odvalil kamen, ki mi že toliko časa na srcu (!) leži". Ali pa: „Edino srčno željo še imam: da bi se mi vse želje izpolnile!" Neki rimski cesar pa je imel baje le to željo, da bi vsi ljudje imeli le e n vrat, da bi mogel z enim mahljejem vsem glavo odsekati. Oi želj razločuje se poželenje, ki je pa najraje „hudo". O njem pravijo, da pride v srce kot popotnik, ostane v njem kot gost, poslednjič pa postane gospod ar čez-enj.
Kakor med jeziki najbolj slovi „materni jezik" (t. j. če nima pri hiši oče nič govoriti), tako je tudi najbolj sloveče „matemo srce". Sploh pa žensko srce svojo obliko pogostoma menjava. Najprej je ..monarhija", potem ^aristokracija", potlej „repu-blika" in sa zadnje „hierarhija". V srce in v denarnico svojega moža vidi nekatera žena tudi z zaprtimi očmi.
Neko svojstvo sred je tudi ..simpatija", t. j. neka skrivna pogodba, ki jo sklenete dve srci ne da bi o tem glava kaj vedela. Tej nasprotna je „anti-patija", t. j. neko posebno dopadajenje, kakoršno ima n. pr. „Slov. Narod" nad »Slovencem".
Iz polnega sred imelo bi prihajati tudi p r i 1 i -z o vanje ali lizunstvo, a pride navadno iz praznega želodca. Je pa kljubu svojemu slabemu slovesu dandanes skorej potrebno:
Es ist jetzt der VVelt Siti':
Wer niclit schmeichelt, den licbt man nit!"
Kedor je imel pri rojstvu srečo, da so ga „ro-jenice" peljale na Parnas ter ga v Hipokreni napojile s „pevsko umnostjo", takemu teko iz srci tudi pesni. Pri nekaterih pesnikih je srce prava sirota, ker mora (po njihovem mnenju) prenašati svoje in vsega sveta gorje. Ce je na tem kaj resnice, potem je moje srce prav iz dmi hvaležno Stvarniku, da ni vanj napeljal „pevske žile". Ker sva že sedaj z mesecem posebna prijatelja, bil bi me že čisto ndse potegnil, ali pa smeje se na drugo stran obrnil svoj obraz, če bi mu moral — po izgledu takih pesnikov vsako noč potoževati to ljubo „Gorje"! — Sicer pa: Kaj pomaga pevska žila, če je pa srce ^prozaično" 1
Ker je srce na gorkem, ne more prehladiti se, vendar pa vsled posebnih uzrokov lahko „otrpne" ali „poči" in potem — „Z Bogom" — aleopati in homeopati!
Srce je nekako ,človek v malem' (en miniatur), torej bi se dalo o njem še marsikaj ziniti; pa naj zadostuje ta malenkost. „\Venig, aber vom Herzen"!
ljubljene Avstrije vzvišenemu vladarju Fran Josipu „viribu8 unitis — z našim združenim vsklikom" trikratna slava! Gosti vstanejo že mej govorom ter z živahnimi, navdušenimi slavaklici na cesarja priglašujejo nnpit-nici. Godba igra cesarsko pesem, katero mnogi pojo.
Mnogi drugi skupščinarji so še napi vali, kakor je pri takih prilikah običajno. Vsi nagovori so bili sprejeti z burnim odobravanjem, vsi so povdurjali složno delovanje v blaginjo milega naroda.
Omenjati je še, da je komaj desetletna učenka sirota Franica Šelovin prav spodbudno deklamovala divno Gregorčičevo pesen: „Blagovestnikoma". Gospica Mici Mahorčičeva pa je poleg tega, da je v imenu Sežanske ženske podružnice izročila sto goldinarjev pokroviteljine, mej skupčinskimi gosti zdaj nabrala za družbo 145 gld. — Zastopnice Št. jakobsko-trnovske ženske podružnice iz Ljubljane pa so pri tej priliki tudi izročile za prodane trobojne trakove 27 92 gld. —_
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. septembra. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) C. gosp. France Bih ar, kapelan v Železnikih, je prezentovan za župnijo Mekine. — Premeščen je č. g. Ivan Debel ak, kapelan v St. Lovrencu ob Temenici, začasno za farnega upravitelja v Žalino. — Na novo je nameščen č. g. Ivan Meršolj, semeniški duhovnik v Ljubljani, za kapelana v Horjulu.
(Dolenjski železnici.) Ker so na ljubljansko-kočevski progi železniška poslopja in stavbe dodelana, ter sta uporaba in prebivanje v njih oblastno dovoljena, so nekatere teh poslopij po železničnem osobju že zasedena. — Pred dolenjskim kolodvorom „pod zelenim hribom" so glavna dela večinoma dovršena, le prednji (peti) tir se sedaj še polaga. Posipanje ni še do cela dovršeno, sicer pa — z malo izjemo, vse za otvoritev pripravljeno. — Prihodnje dni postavili se bodo še nekateri svarilni napisi ob potih čez progo, kjer ne bo pregraj. Na tej kot novomeški progi so domači delavci zdaj večinoma že ^zginili", nje pa nadomeščajo — »arestanti" (kaznjenci) od veeh — vetrov. Je res veselo in to-lažljivo gledati, kako so ga in ga dobivajo še d o-m a č i ljudje kruh pri — dolenjski železnici! Bog daj, da bi ta železnica že pričela „funkcijonirati", da bi vsaj potem dolenjski svet deležen bil njenih „dobrot", dozdaj — jih še ni bil!
(Več luči!) Kdor pogleda zvečer nekaterih naših predmestnih ulic — petroljsko »razsvetljavo", mora se vendar vprašati: zakaj so »možje z magistrata" obsodili baš nas predmestne prebivalce v tako novodobno temo, ko se vendar stekata naš — davek in denar v eno in isto mestno blagajnicol . . .
(Katoliška družba) ima prihodnji torek (dne 5. septembra 1893) na Rožniku sveto mašo za dru-štvenike zjutraj ob '/a®- uri z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe.
(Zlobnost.) Neznani zlikovci jeli so zadnji čas brisati v okolici ljubljanski ob potili znamenja po »Slovenskem planinskem društvu" pobarvanih dreves. Bilo bi pač umestno, ko bi se temu početju prišlo na primeren način v okom.
(Volitev novega poslanca.) Iz Brd: Naši trgi bodo dne 5. septembra volili poslanca. List, ki je do nedavno izhajal v Obizzijevi tiskarni, jako pri-poročuje grofa Alfreda Coroninija in meni, da bi bila njegova izvolitev res velika sreča. Če res nimamo sposobnejšega moža, nego je gospod grof, potem smo pomilovanja vredni. Takšni reveži pa še nismo. Imamo zaslužnih mož, ki so vredni našega spoštovanja in zaupanja. Domače zaslužne može prezirati in voliti moža, katerega je kljubovanje pre-ustrojilo v »Gefiilligkeitsslaven", kakor ga »Tages-post" imenuje, ali je to lepo in hvaležno?! Odkritosrčno povem, da ne vem, kdaj si je gosp. grof stekel za nas Slovence na Goriškem toliko zaslug, kakor mu jih prilastuje list nekdanje Obizzijeve tiskarne. Prav hvaležen bi bil vsakemu, ki bi se potrudil, vsaj deloma njegove zasluge popisati. Da, cel6 g. Jonko-ta hvali nekdanji dopisnik »Edinosti", ker je obljubil, da popelje vse bovške volilce v Tolmin! Na svetu stalna je samo — sprememba.
(Od Sv. Jošta.) Gosp. župniku v slovo. Tužno novico imam danes poročati; zapustili nas bodo naš prečastiti g. župnik A.Hočevar, ker so dobili večjo duhovnijo na Brezovici; neumorno delovali so pri nas 19 let v naš dušni in telesni
blagor. Njihove zasluge bodo vedno ostale v spominu St. Joščanom. Ker mi revni hribovci gospoda župnika za vse to ue moremo nagraditi, jim voščimo naj jih ljubi bog ohrani še mnogo let delavnega in zadovoljnega, prav do skrajne meje človeškega življenja. — Prihodnjemu dušnemu vodniku p* kličemo: le z veseljem prid.te k nam, imeli boste sicer težko hribovsko faro, toda vdano verno ljudstvo, ki ve ceniti zasluge svojih dušnih voditeljev. »Faran."
(Duh ovne vaje.) Od 28. avgusta do 1. sept. so bile v goriški bogoslovnici duhovne vaje. Vdele-žilo se jih je 70 duhovnikov.
(Jutranji posebni vlak na sv. Višarje) n e bode odpeljal, ker je radi preteče kolere oblastveno prepovedan. Prepoved došla je še le danes, torej se ni mogla preje objaviti.
(Umrl je) v frančiškanskem samostanu v Kamniku dne 30. avg. samostanski brat Matija S ter le za mrtvoudom.
(Ogenj.) Iz ljubljanske okolice: Ravno tisto noč od 29. do 30. t. m., ko so še do mraka v Sadinji-vasi sošterske fare štirji posestniki pogoreli, je začel goreti na Orlem ob '/»L uri na samoti stoječi kozolec. Pogorelo je poldrugi štant ovsa, drugo so oteli. Najbrž je oba ta požara provzročila jedna in ista hudobna roka. To je zopet opomin, kako potrebno je paziti na sumljive postopače 1
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca avgusta t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 412 strank 161.524 gld. 9 kr., vzdignilo pa 396 strank 134.551 gld. 45 kr.
(Nesreča.) Danes ob Vt7 uri zjutraj je podsulo 471etnega delavca Rudolfa Mandiča, ko je kopal rov pri ljubljanski klavnici.
(Nesreča.) Dne 29. avgusta splašil se je vrh Brd blizo Borjača konj barona Tacco iz Sturjana. V vozu sta bila gospod baron in gospa baroninja Tacco. Oba zvrnila sta se iz voza; g. baron se je baje zel6 pobil okoli glave, gospej b aroninji pa se ni nič hudega zgodilo. Konj je dirjal s praznim vo-vom celo do pevskega pokopališča.
(Mestni zastop in cesarjev rojstni dan v Trstu.) Vladui listi, ki bi radi nekako prikrili blamažo pri zadnjih volitvah, so z velikim veseljem poročali, da je pri slovesni maši v cerkvi sv. Justa v Trstu bil zastopan tudi mestni zbor. Tak mestni zbor, ki pošlje svoje zastopnike ob taui priliki v cerkev, pač ne more biti tako protiavstrijsk, bi kdo sklepal. V res-n:ci je pa stvar bila malo drugačna. Pri maši bil je župan, štirje konservativni odborniki in dva slovenska odbornika iz okolice. Od sedanje večine v mestnem zboru pa ne bi bil našel nikogar, ako bi ga bil iskal tudi z Dijogenevo svetilnico. Dolžnost vladnih listov bi bila pač, da bi povedali vso resnico.
(Porotno sodišče) je dne 30. avgusta posestnika Lovrenca Hacin s Trate pri Velesovem obsodilo radi hudodelstva uboja na 7 let težke ječe, poojstrene z postom vsak mesec. — Marijo Marn, bajtarjevo ženo, na Sapem pri Ljubljani obtoženo radi uboja, so porotniki oprostili. — Dne 31. avgusta je bil Franc Jamšek radi uboja obsojen na 6 let težke ječe s postom vsak mesec. — Pri drugi obravnavi so bili zatoženi: Janez Brenčič, kajžar v Smrečji štev 45, Neža Brenčič, kajžarca v Smrečju štev. 45, Janez Košir, kajžar z Lavrovc štev. 4, Martin Pavlin, pastir z Lavrovc štev. 4 zaradi hudodelstva ponarejenega kovanega denarja in sicer so bili obsojeni Brenčič Janez na 2 leti težke ječe, Košir Janez na 8 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. Neža Brenčič in Martin Pavlin sta bila obtožbe oproščena.
(Iz Kojskega.) V kratkem bo v šmartinski-kojščanski župniji volitev novega starešinstva in župana. Do zdaj je še vse tiho in mirno; soditi se ne more, ali ostane županski stol na starem mestu ali se bo prenesel drugam. — Deželui odbor je v drugič zavrnil prošnjo Kojščanov za ločitev od šmartinske in pridruženje k šturjanski župniji. Kojščani naj bodo za to deželnemu odboru hvaležni. Ce ne more drugače biti, bolje je, da ostano kakor je.
(Ples.) Iz Brd: V Dolenjem Cerovem bil je nedavno ples, pri katerem ni izostalo navadno prete-penje. Sramotno je, ča se spopadejo vročekrvni mladeniči, kaj pa še le tu, ko so se možje in očetje udeleževali pretepanja? Kaj bodo otroci tacih očetov, ko odrastejo, delali?
(Prijeli so) včeraj dolgo iskanega ponarejalca denarja Mihaela Uraniča v Ihanu.
(Ogenj.) Dnč 27. avgusta je pogorel hlev An-tonn Plumbergerju v Senušah, krškega okraja. Škode je 500 gld.
(Kmetijsko predavanje.) Poroča se nam: V Kojskem je zborovalo ^Vinarsko društvo za Brdo" dne 27. avgusta popoludne. Pri tej priliki govoril je potovalni učitelj g. Cot.č o trtni uši in o zboljšanju briških vin. Od vseh stranij Brd prišli so kmetje in poslušali so z pazljivostjo zanimivo predavanje.
(Požar ) Dne 21. m. m. je gorelo v Hudanjah. Pogorel je posestniku Matiji Krošnji hlev in polovica hiše. Pogorelec je bil zavarovan.
(Povodenj) je dne 5. avgusta po srednjem Štajerskem naredila silno veliko škodo. Samo občina Hitzendorf ima škode nad 113.000 gld.
(Z Reke.) Prve dni septembra bode tukaj zopet slovesnost, tekmovanje s čolniči ali regata. Tekmeci pridejo iz Trsta, Pulja in iz druzih mest. Na molu „Zichy" bode oder za gledalce. Listi za vhod se že prodavajo v prodajalhici gosp. Miazsi-ja po 1 gld. Določene nagrade so sledeče: srebern vrč, izdelan v starem ogerskem slogu. To je dar države. Gu-vemerov premij: štatuva iz bronza, predstavljajoč »Glouo". Dar našega municipija: delo iz bronza, predstavljajoča morsko bogastvo. Premij naših gospa: delo iz pozlačenega bronza, predstavljajoče mornarski triumpf. Nagrada tekmovalnega društva: vrč iz fine kovine. Vsi ti premiji se morejo videti »in via Governo" pri g. Mauchioro. Istega dne pridejo k nam rimski planinovci (okolu 100 oseb). Pred kakim letom so bili naši laški alpinisti v Rimu. Letos jim bodo rimski vrnili obisk. Naši listi pišejo že cele tedne o teh svojih rimskih bratcih, kakor da bi imel priti v Reko sam kralj Hum-bert, za katerega gorijo reški Lahi. Kaj je pa namen temu mejsebojnemu obiskovanju? Nič drugega, nego ojačiti v našem cesarstvu iredentovske tenden-cije. Da je temu tako, nam priča tudi to, da bodo naši Lahončki svojim došlim bratom iz Rima precej prvo noč predstavljali v gledišču »L'entrata delle truppe italiane a Roma" (Vhod laške armade v Rim). Mej to predstavo se bodo gotovo vtopili v one čase, ko bodo laške vojne drle v Trst, Gorico in Reko. Sploh slišijo naši Lahi kaj radi o onem rimskem dogodku od 20. septembra 1870. leta. Ze večkrat so to poslušali v našem gledišču in vselej silno burno ploskali. Vsak razsoden Avstrijan vidi v tem protiavstrijsko mišljenje in to ostro obsoja. No, v Ciskjfaniji se ne bi smelo kaj tacega predstavljati, a pri nas se sme. Mažari Lahom vse dovoljujejo, dokler jih rabijo v uničevanje Slovanov. Mažari proslavljajo starega prekucuha v Turinu; to so posebno storili 25. t. m. na njegov imendan. Lahi se smejo povsod navduševati za blaženo Italijo, a slovanski narodi in Rumuni ogerske krone ne smejo slaviti svojih mož. Ako priredb kako slavnost, jih razpod& Mi smo te misli, da bodo Mažari tudi Lahom stopili na prste, kedar jedenkrat potlačijo Slovanstvo v Primorju in se dobro utrdč. Zdaj pa potrebujejo Lahov. Z njih močjo tlačijo nas, kakor hočejo v Dalmaciji tlačiti Lahi s pomočjo Srbov hrvatski živelj. Za časa reškega izleta v De-brecin in sedaj o pričakovanju rimskih planincev v naše mesLo smo zagledali v polni luči liberalizma nedoslednost. Takrat so hiteli naši Lahi v Tišino gnjezdo. Tam so se navduševali za Mažarijo. Župan je zagotavljal, da ni v Reki iredentovcev. A sedaj so vsi po koncu, ko pridejo k njim iredentovci iz Rima. Kdo ne vidi tukaj nedoslednosti gnjusnega lažiliberalizma? Večina naših gledališčnih predstav je napojena z iredentovskim duhom. In te predstave najbolj ugajajo našim Lahom. Na jedni strani so Mažari, na drugi strani Humbertovci, a Avstri-jani nikjer. Tega ne bi smeli prezirati varuhi Avstrije.
(Svetovna razstava v Čikagn.) Pred par meseci so se Čikažani bali, da jim bode razstava prinesla veliko zgubo. Ta strah je sedaj prešel. Število obiskovalcev narašča od dne do dne in že sedaj presega obisk največjih svetovnih razstav. Nekatere dneve obišče razstavo nad 200.000 ljudij.
(Izseljevanje v Ameriko pojema.) V zadnjih dvanajstih mesecih, končanih dne 30. junija t. 1. je prišlo v Ameriko 497.936 naseljencev; v prejšnjem letu v istem času pa 619.320.
(Romanje Hercegovcev in Bošnjakov v Meko.) Letošnjega romanja v Meko udeležilo se je tudi 120 Hercegovcev in Bošnjakov, med njimi pet žensk. Od teh romarjev je umrlo za kolero 57 moških in 2 ženski. Med temi turškimi romarji so se nahajali mnogi dostojanstveniki in odlifnjaki v ILrcegoviui in Bosni, premožni posestniki in cel6 dva — rezervna častnika.
(Suša) Na Goriškem pritiska suša, Bog daj kmalu obilo prepotrebnega de?ja.
(Sveta maša na Montblanku.) Due 9. t. m. skleuilo je 7 hribolazcev, priplezati ua vrhunec gore Montblank. Bili so to: vikar iz Pr3 Saiut Didier Rev., Iv. Bonin, vikar iz Cogue, vikar iz Oourmayeura, člen planinskega društva »Origon" in trije vodniki. Duhovnik Bonin bil je poverjen od sv. očeta, da sme služiti sveto mašo na najvišjem vrhu Mont-blanka in v to svrho je prinesel seboj od turinskega nadškofa blagoslovljeni altarni kamen. V sredo je dospela družba do planinske koče, kjer je prenočila; v četrtek so dospeli do druge, 4800 metrov nad morjem visoko. V petek zjutraj odrinejo do vrha Montblanka. Pot je bila težavna, ker je bilo neugodno vreme. Gosta megla obdajala je vrh. Dva hribolazca morala sta ostati v koči; vikarij Bonin in petero sodrugov dospelo je ob 9. uri dopoludne ua najvišji vrh gore (4807 metrov); mraz je bil tak na vrhu, da sta voda in vino za sveto mašo zmrznila. Vodniki so postavili šotor iz snega, v ko-jem je vikarij iz Pr3 Saint Didier služil sv. mašo. Veter je bil tako močan, da so vodniki morali držati šator, da se ni podrl. Po božji službi hiteli so hribolazci kar moči hitro nazaj, da so še o pravem času dospeli v Valletovo kočo in od todi doli v Courmayeur.
Društva.
(Društvo tiskarjev, kamnopiscev in kamnotiskarjev) ima dne 2. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v Knežjem dvorcu svoj občni zbor z naslednjim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Polaganje računov. 3. Poročilo preglednikovo. 4, Poročilo o slavnosti 251etn;ce. 5. Volitev novih odbornikov. 6. Razni predlogi.
Telegrami.
Levov, 1. septembra. Nadvojvoda Albrecht je prišel v maneverski glavni stan Radymno.
Kološ, 81. avgusta. Včeraj se je začela obravnava zaradi brošure „Replik", v kateri odgovarjajo rumunski dijaki na neko brošuro mažarskih dijakov o razmerah na Ogerskem. Predsednik je konstatoval, da sta prisotna le dva zatoženca, Popovič in Romarml. Tretji zatoženec Brote je še v inozemstvu. Porotniki so krivdo prvega potrdili jedno-glasno, druzega z 10 proti 2 glasoma. Sodišče je obsodilo prvega v štiriletno ječo in 500 gld. globe, poslednjega v jednoletno ječo in 200 gld. globe. Oba sta obsojena, da povrneta tudi sodnijske troške. Konftsko-vani iztisi omenjene brošure se morajo uničiti. Popoviča so proti kavciji 5000 gld. izpustili, dokler razsodba ne stopi v veljavo. Državni pravdnik je z obsodbo zadovoljen. Obsojenca sta se pritožila.
Budimpešta, 81. avgusta. V šestnajstih komitatih je 189 ljudij zbolelo za kolero, 87 pa umrlo.
Berolin, 1. septembra. Cesar in cesarica sta odpotovala v Coblenz.
Madrid, 1. septembra. Kraljica regen-tinja je zagotovila ministerskemu svetu svoje zaupanje. Povsod na Spanjskem se je zopet napravil red.
Bern, 31. avgusta. Delavska stranka je danes vložila pri zvezni pisarni prošnjo, s 152.090 podpisi, zahtevajoč, da se načelo pravice do dela vsprejme v ustavo. O tej peticiji bode moralo biti ljudsko glasovanje.
London, 31. avgusta. Po došlih poročilih je kitajska vlada jako nezadovoljna zaradi vedno večjih zahtev Francozov v Sijamu. Kitajski poslanik v Parizu dobil je odločna navodila.
Poslano*)
Gosp. dr. Thomanu plemeniti Montalmar v Kočevju.
Vi gosp. dr. Thoman ste dobili od občine na Travi diplomo častnega občanstva. 7. julija t. 1. je „Slovenecu objavil, da nameravajo slovenski odborniki občinskega sveta na Travi to podelitev častnega občanstva preklicati. Na to mi je prinesel neki človek, kateri mi je rekel, da ste ga Vi poslali, sledeče »poslano", rekši mi, da me prosite, da ga podpišem ter Vam podpisanega nazaj pošljem. Ker je vlaui voljeni župan Jože Kordisch, Vaš prijatelj, pa nagloma bil od županstva na Travi odstavljen, — poslujem zdaj jaz kot županov namestnik.
V podpis dano mi Vaše poslano, slovi sledeče:
»Slavnemu uredništvu »Slovenca" v Ljubljani! Sklicuje se na § 19 tisk. postave z ozirom na dopis »Dodatek" k popravku gosp. okrajnega glavarja v Kočevju" v št. 153 z dne 7. julija t. I. prosim za priobčenje sledečega popravka v prvem listu: »Ni res, da jaz kot začasni voditelj občinskega urada na Travi s svojimi slovenskimi somišljeniki protestujem proti svoječasnemu imenovanju gosp. pl. Thomana častnim občanom na Travi." »Ni res, da katerikoli član občinskega zastopa tega čina ne pripoznava." — Ras je nasprotno, da se je imenovanje (od nas vseh velečislanega gosp okrajnega glavarja v Kočevju častnim občanom na Travi ne le enoglasno vršilo, terauč da sem jaz sam dotično diplomo kot prvi svetovalec podpisal." — »Ni res nadalje, da nam gosp. okrajni glavar v Kočevju usiljuje nemško šolo in nemške propovedi." — »Res je marveč, da se je vse v tej zadevi višalo le na izrecno željo za-nimanih strank, in da se sila v tem oziru nikdar ni godila."
Tega »poslanega" kot pošten človek ne morem podpisati, ker ni res, kar se v njem kot resnica po meni objaviti hoče. Jaz podpisani tukaj javno potrdim, da je vse resnično, kar je »Slovenec" pisal z dnč 7. julija tega leta štev. 153: Res je, da jaz s svojimi slovenskimi somišljeniki protestujem proti svoječasnemu imenovanju gosp. pl. Thomana častnim občanom na Travi, ker se je to imenovanje vršilo brez skupnega občinskega odbora, brez vednosti slovenskih odbornikov. Dokaz temu bodi, da smo letos pri občinski seji stroške za diplomo častnega občanstva za gospoda okrajnega glavarja pl. Thomana v znesku 20 gold. prečrtali, ker se je vse brez naše vednosti vršilo. Toraj je tudi res, da mi slovenski odborniki častnega občanstva gospoda pl. Thomana n e pripoznavamo. Ni toraj res, da se je imenovanje gosp. plem. Thomana na Travi soglasno vršilo, ker nam slovenskim odbornikom nič znanega ni o tem činu. Tako tudi ni res, da bi bil jaz kdaj kot prvi občinski svetovalec častno d plomo podpisal, in akoje moj podpis na diplomi častnega občanstva gosp. pl. Thomana, potem mora ta podpis le nepostavnim potom falzikovan biti. — Res je pa tudi, da je gosp. okrajni glavar p). Thoman sam osebno med kočevskimi somišljeniki po Dragi in Travi in po druzih mešanih vaseh za nemške propovedi podpisov nabiral, ne ozirajoč se pri tem opravilu, kje jih išče. Tudi je res, da je gospod okrajni glavar plem. Thoman na Travi nemško šolo priporočal in posameznim osebam nemško šolo in nemške propovedi obljuboval kot nekako proti-| uslugo.
1 Ce ste mi gosp. dr. plem. Thoman gori navedeno »Poslano" V i v podpis poslali, ali se je to zgodilo na Vaše povelje, potem imate tu odgovor v javnosti; v privatno dopisovanje se jaz z Vami ne spuščam. Pa brez zamere!
Odličnim štovanjem
I. občinski svetovalec občino Trave:
Anton Poje.
Starikot, dne 15. avgusta 1893.
(* Za sestavke pod tem naslovom je vredništvo le toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva.
Umrli ho:
30.	avgusta. Ana Kolesa, dolavčeva hči, 2 meseca, Marije Terezijo cesta 26, atrofie.
31.	avgusta. Janez Košča, sprevodnikov sin, 4 leta, sv. Petra costa 51, driska.
V bolnišnici: 30. avgusta. Jernej llace, cerkvenikov sin, 10 mesecev, oslabelost.
Tujci.
30. avgusta.
Pri Maliču: Willems, lastnik tovarne ; VViesner z rodbino ; Trumler, Kolin, Schott, Zeisler, potovalci; Scherzler; Pabian, poslovodja; IIorawitz, Jiirzabek, Rottenberg, trgovci, z Dunaja. — Simez, zasebnik; llauptman, tajnik; Schatt, mestni župnik; Liebermayer, inžener, s soprogo in hčerjo, iz Gradca.
—	Vitez Rizzitič, poročnik, iz Zadra. — Nemečič, major, iz Pulja. -- Fuchs, stotnik konjiče, iz Maribora. — Šimeo, zasebnik, iz Tržiča. — Perz iz Ljubna. — Wogrinz, tesarski mojster, iz Brežic. — VVittreich iz Brna. — Majaron, trgovec, iz Borovnice. — Zenker, zasebnik, iz Trsta. — Klimek, zdravnikova soproga, iz Bleda. — Naschen z Duuaja. — Schulz, potovalec, iz Klosterneuburg-a. — Prelesnik, župnik, iz Špitaliča.
Pri Slonu: Eule, trgovec, s soprogo; Bergel; Lorenz ; Appel; Siegl, tovarnar, s soprogo ; Rittweger; pl. Grobing z rodbino; Premru, uradnik, * Dunaja. — dr. Griinwald; Hoff-ineister s soprogo iz Zagreba. — pl. Malberg s soprogo iz Trebnjega. — Fiirst, Deutsch, trgovca, iz Gradca. — Banybadi iz Brucka. — Bettlheim iz Vel. Kaniže. — Spitzl iz Brna. — Pischer, trgovec, iz Budimpešte. — Kundič iz Opatije. — Krotz iz Nemčije. — Porelli in Tramonfena iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Vidergar, kapelan, iz Horjula.
—	Stiplevšek iz Ljubljane. — Muffei iz Monakovega.
Pri Južnem kolodvoru: dr. Waler iz Grafen-Neu-feld-a. — dr. Stein iz Stražnice.
Pri bavarskem dvoru: Mojesenc iz Siska. — Gramer iz Rihnova. — Lakner iz Gorenjega Mozelja. — Cepin iz Podsrede. — Stanonik z Gorenjskoga.
Vremensko sporočilo.
a a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	| Mokrine ! na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
31	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč.	732 3 729-3 728 5	14-1 22-2 150	si. sever si. vzh.	oblačno » n	11 Edež
--------------------M	»t
Srednja temperatura 17-1°, za 0'2° pod normalom.
Zalivala.
441 (1)
Globoko še potrti po nakratni zgubi našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in strijca, gospoda
Edvarda Kottek-a
moremo le tem potom vsem cenjenim prijateljem in znancem za tolažeče sočutje in časteče mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku in za lepe darovane vence izreči našo udano in najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1893.
Žalujoča rodbina.
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
le pristno blago, — ponuja po primerno nizki ceni v posodah od tO litrov višej	_ _
Jos. Paulin
420 3	v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Dunajska l> o r- z a.
Dni 1. septembra.
Papirna renta 5*, lt5% davka ....	96 gld. 85 kr.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	96 . 65 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....119
K% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	986
Kreditne akcije, 160 gld........335
London, 10 funtov stri...........126
Napoleondor (20 fr.)................9
Cisarski cekini....................5
Nemških mark 100.........61
20 75
96 98 65
Dn6 31. avgusta.
Ogerska zlata renta 4*.......116	gld.	—
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	25
4* državne srečke 1. 1864., 250 gld. . .	147	„	—
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .	161	„	-
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192	„	—
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke i%	98	„	60
Zastavna pisma „ „ » „ „ 4*/i *	—	»	—
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„	40
St. Genois srečke, 40 gld.......67	»	50
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	140	gld.	—	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	.	50	.
Salmove srečke, 40 gld........66	.	—	,
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—	—	m
Ljubljanske srečke.........23	„	75	.
Akoije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148	,	—	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2867	.	50	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	102	„	25	„
Papirnih rubeljev 100 ............129	»	50	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. K o 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E II C U B"
UlfolIzBile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gf naloženi li glavnic, ^g