m
idi1 tif jarfr
pff!
ivolf
rfj»*
ras>
rtP
nčc* rt*1' torti :o ž dei*
pot t o»
)rsf
dH
l)I
19*
nis«5
oviti
drU-
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE
Štev. 318 - Cena 4.- ure
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, sobota, 15. junija 1946
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1-L Tei, it. 93806 93807. 93808. Kokopiai sc ne vračajo
Slovansko italijansko bratstvo je v Julijski krajini llo skozi oboroleno borbo proti fašizmu in ta borba proti fašizmu mu Se danes daje svoje obeležje in vsebino.. Antifašistična borba slovanskih in italijanskih antifašistov, osnova slovansko italijanskega bratstva, združuje obe narodnosti v Slovansko italijanski antifašistični uniji, ki je zaradi svoje množičnosti porok mirnega sožitja med Slovani m Italijani Julijske krajine in Trsta tor s tem činitelj miru v povojnem siretu. V tem je mednarodni pomen slovansko italijanskega bratstva, ki ga ne smemo prezreti pri reševanju Vprašanja o državni pripadnosti tega ozemlja.
^narodni pomen sEovansko-italijanskega bratstva
Je Vzamemo nekatere po-,. *e Šoviniste, lahko rečemo,
-j./v Julijski krajini trezno tarJe?a človeka, Iti se ne bi Srn** yeHke vrednosti slo-W ° ^a^janskega bratstva.
'Uto 'lnu _ trezno mislečemu lm.u> to 9re za resnično do-fane« toijinjega ljudstva, je uto t. P°T°lnoma jasng, da mi-KjW..?a bratstva in mdgoče ponj^ ‘ trdnih temeljev seda-livljen-tn bodočemu skupnemu g0- fu> lom manj pa je mo-proti .graditi nekaj trajnega noij Riškemu sožitju Slovane UoJijanov. Vse te resni-na	resnice,	ne	glede
n« 0jJ našega vprašanja,
6 ^ bodočo državno ?rS(a nost Julijske krajine in
ttv^rto italijansko brat-bi Jr'®. uastalo v skupni bor-kttst 1 'a*izmu. Nujnost tega Prej :^a Je obstajala sicer tudi ■*jane z<j nekatere, zlasti Ita-km j■ °bstaja še danes, (v Ujej •% 9re tudi polno prizna-tla Naporno dejstvo pa je,
**to«rik osvobodilna borba ioiev konkretne pogoje za Slovanov in Ita-
tirirtfa v tem Je njena ne-zusluga. Vse, kar je v
kizn,,. V sJcupni borbi 'proti
L. .™* V i&VVi 40 mioma .v*rt _
%sl\ _
«e jQ"* krajini od osvobodil-feff« , Pa do danes izšlo le-■)i;e5a n f°Prega, je plod brat-kiei^.yansko italijanskega
dejst^' T° 30 ZG0***™™'
Jift,,
Nistif 0 italijanska anti-'na unija, ki nadaljuje borbi skovanega
Kt l}0 v
1 «e
»jrno£. predstavlja danes tjeno cnel$o in najbolj razši-pre^,, politično organizacijo 'Tr»f Julijske krajine It j ® ter obenem najtrdnej-Kt^tvo za nadaljevanje sodelovanja med tlo;e * *n Italijani tudi v bo-
samo to. Slovansko bratstvo, v obliki %0 dejansko obstaja in -v \krlt Odstavlja edino res t« vres bratstvo, ni ogrom-nk v!:n°sti samo za reševa-Sne problemov našega življenja v duhu pra-enakopravnosti; S Ue>.° italijansko bratstvo ^ je ■ mednaroden pomen, 1e9a J.nlere3 vsega miroljub-1,4 «e#,*» da Julijska kraji-^prrjf'0^,odprte fronte dveh ^ zen,V°čih si taborov, tem-plodnega dela sinov r6. e in italijanske mate-
1 ie
n'j®n»iV bistvu slovansko i-4 uiCa antifašistična unija.
Ut ’	•U7UJU.
!*e ti*PUie‘ iiri in poglablja ‘titje u, skupne vrednote, ki l^odn °. ^jamčijo miren v *n h ^i, eoemlni, politič-t n°«fi •rn* razvo.j °beh na-v frepr *n enkrat za vselej Vo Povratek fašističnih nasilja in nacionalne
iML
lij . * «a£e strani. Kak-
kvaren doprinos na-*rUr°tnikov k bratskemu
"*ed Slovani in Italija-. ^Predstavlja preizkusni vsako resno politič-t.lf P v°vanje v naši pokra-P09lejmo vsa njiho-V^t drugo za drugim, in J njii bomo morali, da je - \ prizadevanje šlo f se ohrani, utrdi in dediščina fašističnega ti tbtojdd tukajšnjim prebi-.	'	razbije s težavo u-
IrVj Enotnost rn poglobi Svarjena mržnja b! kaKpni in Italijani, Na C%ncm torišču so, v na-W Ijuč ^Potnimi sindikati, v ,itahjdJe tako slovanske ®*ice n,^e delavce in na-LjPo ’ Postavili svojo sin-ee™ k dhizacijo, ki vklju-in k, jonskih dclav-
Slovane. Končno je njihova kampanja o «i-talija nst v u» Julijske krajine in Trsta najboljši dokaz, da vprašanje bratskega sožitja med Slovani in Italijani zanje sploh ni problem, ampak zadeva, ki spada v kompetenco italijanske države, ki jo bo rešivala tako kot ostala vprašanja notranje u-prave.
Tako so naši nasprotniki delali skoraj eno leto pod zavezniško vojaško upravo, v pričakovanju trenutka, ki bi jim omogočil prehod na konkretno izvajanje svojega šovinističnega programa. Kako bi to v praksi izgledalo, nam zgovorno kažejo primeri v zavezniških upravnih organih, kjer imajo glavno besedo. Vse to delo pa jim v mednarodnem svetu ni moglo ustvariti potrebnega ugleda; nasprotno, dejstvo, da njihov politični vpliv v Julijski krajini ne doseže niti predmestij Trsta, jim je za časa zadnje konference zunanjih ministrov v Parizu prišepetalo ustanovitev nekega odbora *Julijskega bratstva».
Tako se je iz mednarodnih razlogov 11. maja v časopisu uLa Voce libera» pojavila <cFratellanza Giuliana» in tam tudi zaspala.. Od takrat nismo o tem «bratstvu* slišali nič več. Takrat smo brali, da bo to zbratsvo» romalo po raznih prestolnicah, pri nas pa je njegovo rojstvo spremljala, poostritev šovinističnih napadov m antifašiste in njihove organizacije. Na ta način se je zFratellanza Giuliana» legitimirala pred vsem svetom: nov manever nepoboljšljivih pristašev zitalijanstva» Julijske krajine in Trsta. Svet se premika, zato se jih polašča strah in obup: čim bolj izgubljajo na terenu, tem bolj se množi število njihovih organizacij. Na zadnji konferenci zunanjih ministrov je francoska črta rodila «Julijsko bratstvo»; ni izključeno, da nam prihodnja konferenca zunanjih ministrov prinese novo akrobacijo italijanske osamljenosti v Julijski krajini. Resničnega bratskega sožitja med Slovani in Italijani pa se s politično akrobacijo ne da ustvarjati, niti je mednarodna javnost tako naivna, da bi nasedla podobnim poizkusom. Slovansko italijansjeo bratstvo je v Julijski krajini šlo sozi oboroženo borbo proti fašizmu in ta borba proti faSizmu mu še danes daje svoje obeležje in vsebino. Antifašistična borba slovanskih in italijanskih antifašistov, osnova slovansko italijanskega bratstva, združuje obe narodnosti v Slovansko italijanski antifašistični uniji, ki je zaradi svoje množičnosti porok mirnega sožitja med Slovani in Italijani Julijske krajine in Trsta ter s tem činitelj miru v povojnem svetu. V tem je mednarodni pomen slovansko italijanskega bratstva, ki ga ne smemo prezreti pri reševanju vprašanja o državni pripadnosti tega ozemlja.
Danes prične v Parizu
konferenca zunanjih ministrov
Pariz, 14. — Danes ob 16.32 je prispel na letališie Le Bourget pri Parizu sovjetski zunanji minister Molotov.
Britanski zunanji minister Ernest Bevin je z letalom zapustil London kmalu po 17.30 in odletel proti Parizu, kjer se bo udelelil konference zunanjih ministrov.
Ameriški zunanji minister James Byrnes je v spremstvu amerlSke delegacije na konferenci zunanjih ministrov prispel na letališče v Orlyu.
Po vsem svetu vlada 2ivo zanimanje, za to konfeernco, na kateri naj bi se izdelale mirovne pogedbe z bivSimi sovražnimi državami in tako omogočilo sklicanje mirovne konference.
Od zadnje konference Sveta zunanjih ministrov do danes so si v Evropi in v svetu sledili važni politični dogodki. Na Češkoslovaškem, v Franciji in v Italiji so bile volitve, v arabskih deželah, v Združenih ameriških državah in drugod pa smo bili priča važnim dogodkom. V tem Casu so Byrnes, Molotov, Bev-n in Bidault imeli važne govore, katerim je sledilo intenzivno diplomatično delovanje med raznimi vladami.
Nadejamo se, da bo na pariški konferenci prišlo do sporazuma, ki bo omogočil trajni mir. Ce ne bi prišlo do sporazuma, bi moralo priti do enostranske sklenitve mirovnih pogodb, ustvarjanja političnih blokov in poslabšanja odnosov med velesilami.
Namestniki zunanjih ministrov so ves ta čas delovati v Parizu in sedaj pripravljajo poročilo, ki ga bodo pr odložili štirim ministrom.
Izjave senatorja Connal!y-ja
Washlngton, 14. — Predsednik senatnega odbora za odnose s tujino, senator Tom Connally je včeraj med drugim izjavil:
«Mnogo vprašanj v pogodbi z I-talijo in z balkanskimi državami tii največje važnosti za Združene
države. Z gledišča tesnih narodnih interesov so drugotnega pomena Naš interes visi med splošnim mirovnim načrtom in upanjem, da lahko ohranimo mir v Evropi ter da se izognemo vojni.
Nočemo dopustiti, da bi se teritorialni spori tako poostrili, da bi lahko povzročili vojno. Nočemo drugega Gdanska ali poljskega koridorja v sredozemskem področju ali drugje.
Združene države se trudijo, da bi premostile razlike med prizadetimi državami*.
Sporazum o mirovni
z Avstrijo
London, 14. VZN. — Kakor poroča BBC, je avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber izjavil, da
se Velika Britanija, Združene države, Sovjetska zveza in Francija v načelu strinjajo, da je treba skleniti z Avstrijo mirovno pogodbo in zasedbene B;Ie odpoklicati. Dr. Gruber je izjavil to ob svojem povratku iz Londona na Dunaj in je dodal, da sporazum obstaja o načelu, ne pa o načinu postopka.
ZDA bodo odpoklicale poslanika
v Vatikanu
New Yock, 12. AFP, — Ameriški prezident Truman si ne namerava ohraniti svojega poslanika pri Vatikanu po podpisu mirovne pogodbe.
To sledi iz poročila, ki ga je napravil škof Oxman svetu protestantskih cerkva po razgovoru s Trumanom.
Komun ke britanske K P
London, 13. VZN — Tajnik britanske komunistične stranke Har-ry Pollitt je sinoči objavil komunike, ki javlja, da so laburisti znova zavrnili predlog o pridružitvi komunistične stranke in pravi med drugim: «Mi si borbo zdaj kar najbolj prizadevali, povečati našo silo in število članov komunistične stranke s tem, da poostrimo našo borbo proti kapitalizmu in za 10-cializem. Prispevali bomo, kolikor moremo, k temu, da premagamo stisko, v kateri je Velika Britaniji. Neutrudno bomo delali za uresničenje politike miru in prijateljstva s Sovjetsko zvezo, z novo demokratično Evropo in za konec zavezništva z imperialistično Ameriko kot zavezništva, ki lahko ograka gospodarski položaj Velike Britanije in vodi do nove svetovne vojne.
Vsa Koprščina na braniku svoje narodne časti
Kri potrdila prijateljstvo
Francoska brigada svobode se je berila v Jugoslaviji pod Titovo zastavo
Pariz, 14. — Včeraj popoldan je jugoslovansko poslaništvo v Franciji priredilo svečan sprejem v čast francoski brigadi «Svodobe», ki je Stela kakih 150 borcev in ki se je osnovala v Jugoslaviji v okviru narodno osvobodilne vojske Jugoslavije.
Člani brigade so bili ujetniki koncentracijskega taborišča v Maut-hausenu, ki so bili v Sloveniji na prisilnem delu in ki jih je Jugoslovanska armada osvobodila.
Vsi Slani brigade eSvobodes, ki so v Parizu, so prisostvovali sprejemu skupno s svojim komandantom brigade Collinom.
Sprejema so se udeležile številne osebnosti, zastopniki političnih, vojačkih, diplomatskih, razumnilkih in novinarskih krogov.
Med drugimi so bili navzoti mi-
Jugoslavija je dala
za obnovo v coni B 500 milijonov lir
Reka, 14, k List «Glas Istre* poroča:
Jugoslavija je dala preko Vojn«" uprave Jugoslovanske armade v Julijski krajini za obnovo cele cone B preko 600 milijonov lir. Kredit je bil razdeljen takole:
Oblastni NO za Istro 74,050.000 lir, PNOO za Slovensko Primorje in Trst 48,000.000. Mestni NO za Reko 80.000, Inšpektorat pomorstva
90.000, Javna skladišča na Reki
50.000.000 Direkcija PTT 10,000.000, Mestni NO za Reko za elektriko, plin in tramvaj 6,000.000 in za obnovo raznih industrijskih podjetij 42,950.000 lir.
Ta kredit bo porabljen po že na. prej določenem načrtu v teku tega leta. Od te®n kredita bo Oblastni NO za Istro porabil za cesto in mostove 10,000.000 lir, za asfaltirano cesto Opatija—Volovsko 7.900.000,
7.800.000, za 175 novih zgradb
26.000.000 in za sanatorij na Učki
1.850.000. Poleg tega bo porabljen v Ia|tri tudi del kredita Inšpektorata za železnice, pošto in pomorstvo.
Ljudske oblasti so Se izdelale izčrpne načrte za uporabo tega kredita.
V preteklem letu je bilo v Istri in v ostali coni B zelo mnogo del za obnovo dežele, ki so bila opravljena večinoma s prostovoljnim delom. Sedaj pa, ko bo na razpolago tudi denar, bo mogoče s poletnim delom mladine in vsega naroda še hitreje zaceliti rane, ki jih je zadal okupator. Čeprav pa je ta kredit zelo velik, vendar ne zadostuje za kritje stroškov vseh del, ki so potrebna. Ta kredit pa je čvrsta o-snova za uspeh. Z denarjem bomo lahko nabavili tisto, kar ne moremo
nistri začasne francoske vlade Ed-mond Michelet, minster vojske, Charles Tillon, minister oborožitve in Marius Moutet, minister za prekomorsko Francijo.
Zunanjega ministra francoske vlade Bidaulta je zastopal Pierre Schneiter, državni podtajnik.
Sprejema so se udeležili tudi Le-gentilhomme, vojački guverner Pariza, general Joinville, admiral Lt-monnier in general Juin kakor tudi vojački ataieji Sovjetske zveze, CeSkoslovaike in Poljske.
Sprejemu sta prisostvovala Marčet Cdchin in Jacgues Duclos, poslanca ustavodajne skupščine in voditelju francoske komunistične partije.
Sprejema se je udeležilo tudi več članov Narodnega sveta odpora. Sprejem, ki je trajal do 9. ure zvečer, je potekel v prijateljskem ozračju.
zHumanltč* objavlja poročilo o sprejemu pod naslovom *V čast brigade «8vobode», ki se je borila v Jugoslaviji, in istotako list sFront National» pod naslovom «Francosko - jugoslovansko prijateljstvo*.
Aur*ol kandidira
za predsedn’ka skupščine
Pariz, 14. AFP. — Ustavodajna skupščina, ki se je davi sestala, je soglasno sklenila kandidaturo Vincenta Aurlola za predsednika skupščine. Auriol je tako edini kandidat za to mesto.
za šolske zgradbe 8 250.000, za po-slop ja v Pazinu 5 260.000, za pokri-1 >2<5e,a« sam!- S Prostovoljnim detle 261 stanovanjsRih poslopij, W lom vsega naroda pa bomo izpolnili jih je požgal in poruSll okupator, 1 nftl°ca.	smo si Jlh zastavili.
Dogovor o sovjetsko
afganistanski meji
Moskva, 14. VZN. — Sovjetski tisk je danes pozdravil novi so-vjetsko-afganistanski sporazum o določitvi meje kot važno obdobje v razvoju prijateljskih odnošajev med obema državama.
Sovjetski komentator Vladimirov piše v današnji številki «Izvestij»:
«Ta sporazum, ki pomeni nov dokaz zanimanja, ki ga sovjetska vlada posveča potrebi in pravicam malih narodov, bo nedvemno olajšal nadaljnji razvoj in utrditev prijateljskih odnošajev med Sovjetsko zvezo in. Afganistanom.*
Raznarodovalna politika fašističnega relima in rpko v roki ž njim tudi tržaških škofijskih oblasti, posebno odkar so ubrale po odslovitvi msgr. Fogarja docela fašistična pota, Je prihajala menda v Istri najhuje do izraza. Zato je tudi ra. zumljivo, da se Istra in še prav posebej Koprščina prav sedaj z vso silo upira proti temu, da bi še nadalje priznavala škofovsko ebiest msgr. Santinu spričo vsega, s čimer se je v času svojega škofovanja pod fašističnim režimom kompromitiral.
V poslednjih dneh se je zbrala v našem uredništvu mimo že objavljenih protestnih pisem cela vrsta novih, ki js v njih ljudstvo, zbrano na' svojih množičnim sestankih, odločno odklonilo, da bi msgr. Santin birmal istrske otroke, dasiravno so po dolgih letih dejansko potrebni zakramenta sv. birme. Po vrsti se glase vsi protesti, ki so jih vaščani posameznih krajev razposlali ordinariatu v Trstu, Poverjeništvu PNOO-ja v Ajdovščini ali pa Okrožnemu tajništvu SIAU-ja, da je ljudstvu potreben drug škof s šisto preteklostjo, ki mu bo ljudstvo dejansko lahko zaupalo ne le svoje otroke, da bi jih birmal, marveč da bo tudi drugače deloval v korist prebivalstva, kolikor mu to nalaga mesto, ki ga zavzema.
Tako Je protestiralo proti msgr. Santinu ljudstvo v Šmarju pri Ko. pru, v Sočergi, Kubedu, Kortah, Srgašču, v Vanganelu, kjer je bilo na mnežičnem sestanku nad 350 ljudi, po vaseh okrog Rižane, v Gažnu, Saletu in drugod. Iz vseh protestov odseva odpor proti temu,
Angleška zveza ruiarjev
sa protivi zipislltvi Pjljikj?
Lor.don, 14. AFP. —. V odgovoru na zahtevo Shimvella, naj zaposli- i da bi mcs‘o škofa v Trstu zavzemal
jo 1000 poljskih rudarjev, je angleška zveza rudarjev izjavila, da se bo uprla z vsemi silami zaposlitvi tuje delovne sile v premogovnikih, dokler ne bodo angleški rudarji dosegli kolektivne pogodbe, ki bi jim priznala vse njihove zahteve.
cerkveni dostojanstvenik, ki je u-krenil vse, da bi pospešil poitalijančevanje prebivalstva, da bi ga navdal s fašističnim duhom, in ki še sedaj deluje na vse načine proti volji vsega ljudstva, da bi si zagotovilo državnapravno in politic-
ALES BAEBLER:
Ko bo Trst v Jugoslaviji
bo ironcosko-jugoslovooski dogovor preozek
Pariz, 14. — Po podpisu franco. sko-jugoslovanske trgovinske pogodbe prinaša pariško časopisje pojasnila o tem dogovoru.
List «Humanite» piše pod naslovom «Francosko-jugoslovanski trgovinski dogovor mora poglobiti stike med obema deželama* med drugim:
«Trgovinski dogovor, ki je bil podpisan med Francijo in Jugosla-cijo, bo stopil v veljavo 15. junija. Francija bo uvažala les, konopljo, hmelj, živo srebro, svinec in razne rude. Izvažala bo pa v Jugoslavijo strojni, elektrotehnični, optični in kemični material, kakor tudi kolonialne proizvode.
Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Baebler ja poudaril: «Onega dne, ko bo Trst priključen k Jugoslaviji, bo francosko-ju-goslovanski dogovor postal naenkrat preozek in mi bomo lahko sklenili drugega za mnogo obsežnejšo trgovinsko razmeno*.
Lista »Journal* in »Monde* pou-
darjata v članku pod naslovom »Francija in Jugoslavija »ta sklenili trgovinski dogovor*, da je po vojni ta dogovor prvi te vrste med republiko Francijo in republiko Jugoslavijo in da določa razmeno po-trgbnih dobrin.
Tudi drugi listi objavljajo poročilo o podpisu tega dogovora.
Zbiranje zelišč v Istri
Reka, 10. Tanjug — y Istri so pričeli zbirati zelišča. Tu uspeva obilica raznih zelišč, kar predstavlja naravno bogastvo dežele. Pred vojno je bilo nabranih v Istri približno 300 vagonov zeiičč, ki so jih posušili in večinoma izvozili. Del zelišč so uporabili za izdelovanje ekstraktov.
Nabiranje zelišč bo trajalo do meseca septembra. Zbiranje in prodajo zelišč so prevzele zadruge, ki so bile nedavno osnovane.
no ,° ncm torišču so VHin, da bi v izključiti ^liin \ CLlN pritegnili jo ,n°, da vf komunistično lie^hčnf ,tafeo °iaWi svo-bj V v?, italijansko osam-
"ti t(t nn^Zn.em upanju, da
C *rr„/-',n izolirali Sloven-l - . utr
„nieHgence, brez Slava-
Umbertov proglas pomeni
hujskanje na državljansko vojno
Italijanska KP zahteva energične ukrepe preti moaarhietlčnim provokatorjem
sefcg 'e far tako zbrali o-%lora^Sai vse Italijane i? PrimnV\ v na3Protju z S*P°stavili ~h Partizanov, Zvezo italijan-
°io!	* fatim ciljem,
*	Povili 30 na-
^^‘Ohah, 0rPanizacijo «Le-HhNtalij*’ ki nai bi vklju-
PrČJ ne ž>lede na
?^no«f posamezni*
S
.K «ja f ^a}}Tn ciljem in p I m^t\ t,*. bo posrečilo IS*Jo dn ?ne Italijane, ki
Sto!?W crliasn0 v poIi'
,,r	a; tudi v or
Naziomlc» %ti prostora za
Rim,! 14. AFP. — Italijanska komunistična partija je obsodila Umbertov proglas, ker vidi v tem pozivu napad proti Italijanskemu narodu, italijanski demokraciji in republiki.
Tajništvo komunistične partije zahteva razen tega, energi-ne. ukrepe proti vsem onim, ki so pripravili in podpirali to zadnjo provokacijo Umberta Savojskega.
»Komunistični ministri*, pravi na koncu proglas tajništva partije, «so danes zahtevali sklicanje ministrskega sveta*.
List »Avanti* poudarja, da bo monarhistični defetizem prav gotovo ostal pri življenju. «Po Ura. bsvtovi deklaraciji*, piše list, »si ne moremo giode tega delati nikakih iluzij.*
Socialistično glasilo priporoča budncat spričo nevarnosti, »ki nas mora napraviti modre in posorne*.
»Avanti* ugotavlja, da Je bil prvi vtis po odhodu kralja v najrazlič* nejSih krogih poln dobrohotnosti, toda objava proglasa j« razpršila to ugodno sodbo in je razkrinkala prod očmi Italijanov resnični značaj in vso dalekosežnost monarhističnega defetlsma.
List »UnitA* zahtev« ene-rgične nkrepe: »B upomlSK'm Savojcem j« treba ravnati kot z upornikom in kot s uporniki js treba ravnati tudi z onimi njegovimi svetovalci In agenti, ki so dopus'ili, da 3e prišlo do tega zadnjega Izzivalnega
manevra.*
Komunistično glasilo dodaja, da morajo vsi dobri Italijani z demokratično vlado vred postaviti zadnjega Savojca izven zakona, prisiliti njegove pajdaše na spoštovanje republikansko zakonitosti ter kaznovati po zakonu italijanske državijanč, ki so s tem dejanjem ogrozili varnost in integriteto dr. žave. '
Povratek 800 italijanskih
ujetnikov iz SZ
Rim, 14. VZN. — Minister za povojno pomoč objavlja, da se bo v kratkem vrnilo iz Sovjetske z ve »e v domovino 800 italijanskih bivših vojnih ujetnikov, med njimi 600 častnikov, ki so od nekdanje italijanske ekspedicijske armade <Ar-mlr) ostali pri življenju.
Pogajanja z mornaiji v ZDA
Washlngton, 14, AFP. — V ameriškem ministrstvu dela se nadaljujejo pogajanja glede izdelave nove kolektivne pogodbe za 200.000 mornarjev, ki grozijo stopiti 15. junija y stavko.
V uradnih sindikalnih krogih vlada upanje, da stavke pe bo, če tudi ni bil Se doslej sklenjen dogovor.
Zastopnik vlade Je sinoči Izjavil, da bodo pogajanja verjetno zaključena danes popoldan ali »voder.
Sovjetska zveza zaupa
novi Poljski
Varšava, 13. VZN. — V zadnji Številki lista «Bar;kada Wolnesci» je predsednik glavnega sveta poljske socialistične stranke in podpredsednik narodnega sveta Szw*l-be, ki so je udeležil pred kratkim v Moskvi razgovorov med poljski, ml predstavniki in sovjetskimi oblastmi, napisal, da so se pri moskovskih razgovorih pokazale štiri glavne točke in to: 1) ae more biti govora o drugi vojni, ker si je nobena izmed zavezniških držav ne želi in ker ni vzrokov, ki bi jo povzročili; 2) poljske meje na Odri in Neissi so varne kot še nikdar prej tudi zaradi tega, ker V tej zadevi Sovjetska zveza popolnoma soglaša s poljskim stališčem; 3) Poljska lahko resno računa na gospodarsko pomoč Sovjetske zveze; 4) Sovjetska zveza ima zaupanje do Poljske, ker je tudi pristala na dobavo orožja poljski vojski.
Pisec oadalje Izjavlja, da predstavlja temelj poljske notranje po. litike tesno zavezništvo med poljsko socialistično stranko in po^sko delavsko stranko, zavezništvo, ki zagotavlja zaščito demokratskega režima.
PARIZ. — Komunistična parlamentarna skupina je včeraj predložila ugovor o veljavnosti izvolit-ve v novo ustavodajno skupščino dveh bivših francoskih ministrskih predsednikov Edvarda Daladlera in Paula Reynayda. Skupščina j« odločila, da morajo zadevo preučiti, preden izvršijo obe Imenovanji.
Mihailovič je sodeloval
pri nemški ofenzivi na Drvar
Beograd, 14; Tanjug — V nada. ljcvanju zasedanja Je predsednik postavil Mihajloviču vrsto vprašanj ki so v zvezi 7. nemško ofenzivo proti narodno osvobodilni vojski leta 1944, ko so nemške letalske sile Izvršile, desant proti narodno osvobodilni vojski v Drvaru v Bosni, kjer je imel maršal Tito »voj glavni stan.
Javni toiilec je pripomnil, da je Mihajlovič poslal ‘poročilo svojim poveljnikom, češ da Je bil Tito ubi*.
Mihajlovič je odgovoril, da je zvedel za drvarske operacije iz časopisja, ki Je izčrpno obravnavalo to ofenzivo.
Predsednik je nato predložil MI-hajloviču brzojavko njegovega komandanta v Besni galatiča z dne 25. 5- 1944., ki pravi med drugim: »Ofenziva proti Titovi republiki uspešno napreduje. Mi smo popolni gospodarji Grahovskega in Li-vanjskega polja, po katerih se premikajo nemške motorizirane kolone*.
Mihajlovifi je izjavil, da se ne more spomniti tega poročila, da domneva, da so četniki hoteli izkoristiti ta položaj, da bi si pridobili nekaj ozemlja.
Predsednik: «Kako sl razlagate, da so v 7. ofenzivi, ko se je izvršil iz 6 ali 7 smeri osredotočen napad na Drvar, kjer je bil sedež glavnega stana narodno osvobodilne armade kakor tudi tujih misij, ameriške, angleške in sovjetske, in ko Jc ta nrpad spremljala tudi letalska ofenziva, da bi popolnoma uničila glavni stan, kako »i razlagat«
besede, da so četniki hoteli izkoristiti to ofenzivo, da bi si pridebili ozemlja. Kaj pravite na tako dejanje?
Mihajlovič:	»Ce	so sodelovali
skupno z Nemci, je tako dejanje zelo slabo.
Predsednik: «Ali bi to bilo sodelovanje s sovražnikom?*
Mihajlovič: «Da»,
Predsednik je nato pričel izpraševati Mihajloviča o njegovem sestanku z Nedičem v avgustu leta 1944., ki Ee je vršil v vasi Skakav-ci v Srbiji.
Mihajlovič je priznal, da je Nedič nudil denar za oficirje, kakor tudi orožje, strelivo, hrano in obleko. Mihajlovič je tudi priznal, da je imenoval svojega oficirja — Rakoviča —- za delegata pri Nediču In.da je Rakovič po tem sporazumu odšel v Beograd.
Mihajlovič je skušal zanikati vsako važnost tega sestanka z Nedičem. Predsednik je v tej zvezi predložil izjavo samega Nediča ter izjavo obteženega Drage Jovanoviča, ki je bil tedaj načelnik beograjske policije, iz katerih sledi,' da je bil na sestanku sklenjen med Nedičem in Mlhajlovtiem dogovor, ki je obsegal pet točk.
Predsednik Je nato vprašal Mi-hajloviča o ustanovitvi posebnega oddelka, ki mu je bil pridoljen tudi en nemški bataljon, ki je sodeloval v vseh bojih te skupine pc-otl edlnlcam *harcdno osvobodilne ar1-mads. Predsednik ga je nato vprašal, ali Je to izdaja. Mihajlovič Je odgovoril, da j« to slabo delo.
Sodnik: «Ali je to izdaja?*
Mihajlovič: »Je*.
Navajajoč veliko število primerov aktivnega sodelovanja četni-Jkih komandantov z Nemci, je predsednik vprašal Mihajloviča, ali lahko navede vsaj enega komandanta, ki ni nikoli sodeloval s sovražnikom.
Mihajlovič Je izjavil, da se ne more spomniti imen.
Predsednik je vprašal nadalje Mihajloviča, ali je v marcu ali a-prilu 1945. navezal stike s Paveličem, Mačkom In nadškofom Ste-pincem. Nato Je prebral pismo, ki ga je poslal Mihajlovič v Zagreb Brašiču, da bi ta obvestil Paveliča, da se je Mihajlovič pripravljen pogajati z njim. Prebral je tudi pismo Stepincu. Mihajlovič Je pri. znal, da je to pismo podpisal.* V pismu je Mihajlovič opozoril nadškofa Steplnca, da je komunistični val preplavil Srbijo in da se sedaj žene proti področju, kjer prebivajo Hrvati. Pozval je Steplnca, naj uporabi ves »voj vpliv, da to ne, varnost prepreči.
V tem pismu, naslovljenem na Brašiča, govori stalno o Paveliču kot o »ekscelenclji*. Pismo obsega predlcg za sodelovanje četnikov in ustašev proti narodno osvobodilni armadi.
Mihajlovič je spet priznal podpis za svoj, toda ponovno izjavil, da pismo ni njegovo, kar Je vzbudilo med obl rtvom smeh.
Razprava je bila nato odložena tna danes.
no ureditev, v kateri bi bili podani zares vsi pogoji za njegovo gospodarsko, socialno in kulturno blagostanje.
Cerkveno zgodovinski paberki
Msgr. Margotti v šoli
PTejšnji teden smo gričeli obujati spomine na delovanje msgr. Karla Margottija v goriški nadškofiji. Po zbranih podatkih smo obelelili njegovo sodelovanje s fašističnim režimom na političnem torišču. Raznarodovalno politiko goriškega nadškofa pa je mogoče zasledovati in dokazati v toliko večji meri na področju vzgo. je in uprave.
Msgr. Margotti je po svojem predniku nadškofijskem upravi telju Sirottiju še ojačil raznarodovalno politiko-v šoli. Slovenska duhovščina je ie davno zapustila poitalijančeno šolo in ni šla več učit krščanskega nauka, ker bi ga morrla v italijanščini. Margotti je začel v tej smeri pritisk v imenu cerkve. Ze v maju leta 1935. Je zahteval, da bi duhovniki nadzorovali italijanski pouk krščanskega nauka. Se tisto leto je v svojem škofijskem listu zahteval, da bi učili slovenske otroke po šolah v italijanščini. Na srečo so se uprli in niso šli. Tem huje pa je zagospodaril po semeniščih. Pod gesli »romani-zacijc*, »verske vzgoje* in <pra. vega cerkvenega duha* je na Malem semenišču — škofijski gimnaziji — v Gorici takoj prvo leta skrčil pouk sfbvenščlne od treh na dve uri tedensko, zatem na nižji gimnaziji popolnoma odpravil pouk krščanskega nauka v slovenščini. Ukinil čitanje slo. venskih besedil, ki so ga imeli dnevno v času večerje, odpravil slovensko petje v kapeli, odpravil slovenske prireditve na se-meniskem odru, odpravil slovenske vzgojne konference, ki so jih imeli po navodilih pokojnega nadškofa dr, Sedeja po dvakrat na teden, odpravil Marijino dru-šbo, ker je organizirala v svojem okviru slovenska predavanja. Iz vodstvp zavoda in profesorkega ztora je po malem in na zvit način izrinil slovenske duhovnike, tako da jih je povišal ali preme, stil. Kar pa je bilo laikov, jih je odpravil docela, češ da »e ne »podobi, da bi laiki poučevali bodoče duhovnike. Najhuje je zadel zavod s tem, da je uvedel fašistični red pod gesli »slepe pokorščine*, «zaradi ljubega Boga* pa, da «nadšJtof ve, kaj dela*. Slovenski fantje so množično zapuščali zavod. Pozneje so se mnogi izmed njih znašli v vrstah partizanov. Resnost šole se je umaknila verskim vajam. Izobrazba je padla.
Na Centralnem semenišču se je ^piorala latinščina umakniti italijanščini. Slovenska akademija bogoslovcev «Sv. Karla* (italijanski so imeli svojo «Akademijo sv. Alojzija*) je bila ukinjena in z njo vse slovensko znanstveno in leposlovno delo bogoslovcev. Tudi bogoslovsko Marijino družbo je nadškof ukinil. Ze 1- 1933. sta bila konfinlrana dva člana vodstva bogoslovja Anton Rutar in profesor Musizza. Vrnila sta se sicer v Gorico, toda msgr. Margotti jima njunih mest ni več vrnil. Vodstvo je 1. 1935. prišlo v roke Italijanov, po vrsti ljudi iz stare kraljevine. Tudi sedaj vodi bogoslovje msgr. Soranzo, privrženec nekdanjega oblastnika Sirottija. Tudi sistem vzgoje je postal docela fašistovski. Hoteli so sl »dresirati nov rod pokornih hlapcev, pa ni slo. Mnogo bogoslovcev je izstopilo iz zavoda.
(Dalje prihodnjič)
KRATKE VESTI
PARIZ. — V Parizu j* bila ©-
tvorjena razstava, posvečena eije-mu letu francoske okupacije Nemčije. Velik del razstave je posvečen sarskemu vprašanju. Veliki diagrami kažejo potrebo, da se vzame Nemčiji potencial za napad.
PARIZ. — V nedeljo bo Bayeux, prvo francosko mesto osvobojeno po zavezniški invaziji v Normandijo, proslavilo obletnico svoje o-svoboditve,
Vladna komisija, ki proučuje iz. volitev bivšega francoskega min, predsednika Paula Reynauda je včeraj odobrila s 17 proti 7 glasovi, (5 pa se jih je vzdržalo glasovanja), predlog v katerem predlagajo francoski ustavodajni skupščini, naj razveljavi imenovanje Reynau-da za člana skupščine.
PRAGA. — Kakor poroča radio Praga se v Pragi nadaljujejo pogajanja za sestavo nove češkoslovaške vlade, pri katerih obravnavajo tudi vprašanja sklicanja narodne skupščine.
MOSKVA — Konferenca izvri. nega urada svetovne sindikalne zveze bo od 17 - 19. Junija v Mo. skv}.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
junija J
Danes se bo začela konferenca v Parizu
Z zaupanim pričakujemo zmago pravico
Obletnica odhoda Jugoslovanske armade je tila za najtemnejše elemente tukajSnje reakcije dobrodošla prilika, da sprostijo zopet svoje podle namene. Izzivalni in s proslavljanjem republike le slabo zakrinkani shod, ki ga je sklical CLN, pa je naletel na odklanjanje ln gnua velike večine prebivalstva. Med tem ko se je peščica mo.ia-.-hc-fašistov s kislimi obrazi trudila, da r,a'trgu Unitš. simulira veailjc za republiko in dobi na ta način izgovor za metanje kamenja na sedež PNOO-ja in uredništva našega lisia, se je zbrala ogromna, gotovo vet kot desetkrat večja množica pri Sv. JRkobu, da zaščiti tamkajšnje antifašistične sedeže pred. v fašističnih letakih predlaganih, napadi. Zbrani množic- je spregovoril neki tovariš, nato pa je predlagal vej pozdravnih brzojavk, katerim so vej burno pritrjevali.
Med temi pozdravnimi brzojavkami navajamo le eno: IV. Armiji: «Pred letom dni je slavna IV. Armija — osvoboditeljica zapustila naše mesto, da bi se izognila sporom, ki bi lahko prejudicirali mir in slogo med zavezniki.
To leto pričakovanja in borb pri-ta vsemu svetu o volji in odločnosti ljudstva tega mesta, da ne pri-pozna meje, ki bi ga ločila od FLRJ.
Z zaupanjem pričakujemo zmago pravice.*
Ker je nekaj izzlvačev s kame-
njem napadalo uredništva naprednih listov, ne da bi jih ovirala navzoča policija, je hotela zbrana množica sama v cbrambo svojih listov prihiteti r.a trg Goldoni, pri tem pa je zopet trčila na policijo, ki ji tega ni dopustila. Izzivačem je bilo dovoljeno svobodno, izrazito izzivalno kretanje po mestu, ne pa ljudstvu, ki je hotelo braniti samo svoj, z borbo pridobljeni tisk pred fašist'čnimi vandali.
,Vse drugače je bilo v Tržiču, kjer se spričo ogromne množice, ki se je zbrala v sunem meslu, da izrazi svoje nezadovoljstvo nad krivicami po odhodu Jugoslovanske armade, fašisti sploh niso upali izstopati. «Lačni smo!», «Proč z odpusti!*, «7,ive!a Jugoslavija!* in'drugi nap si so kazali, kaj je moralo prestati ljudstvo po odhodu JA in kaj hcie. Po nastopu govornikov, ki so vsi izražali ne samo Žalost nad odhodom Jugoslovanske armade ampak tudi vero v njeno vrn’-tev, se je množica v sprevodu čez glavni trg podala pred sedeže E-notnlh sindikatov v Tržiču in se nato brez incidentov razšla.
Podobno so pozdravljali JA po vsej Primorski ih ob tej žalostni obletnici izrazili željo po njenem čimprejšnjem povratku.
Iz vse pokrajine odhajajo tudi pisma k Jugoslovanski a-madi in maršalu Titu, pirjna ki pričajo o falosii nad odhodom ljudske vojsko pred letom dni, o razumevanju
Niso še popravili krivic fašizma
Dne 27. maja jo izšla ’ odredba ZVU št. 60, ki je razširila’na naše področje italijanski zakonski odlok št. 9 od 16. jan, 1944., po katerem se vrnejo službe vsem državnim m javnim nameščencem, ki so pod fašističnim režimom iz političnih razlogov izgubili službo. Izvedba odredbe pa je odvisna od njene objavo v uradnem listu «Gazzetti» ZVU, s čemer bo stopila šele v veljavo.
, Doslej pa še ni prišlo do to objave. Med tem časom se na primer dogaja, da so svojedobno pod fašiz-
Moralna vest sveto
Velik angleški državnik — ime mu je Churchill — ki je povedel v zadnji vojni svojo domovino do zmage, je n-davno obsodil rpod-človeiko eravnanje s premaganimi Nemci, čei da to vznemirja moralno vest sveta. Zaklical je: sPustimo, naj Nemčija liri, naj bosta Avstrija in Ogrska prosti; pustimo, naj Italija znova zavzame svoje mesto v evropskem sestavu/z
i mam odpuščeni železničarji, ki so I sedaj zopet nastopili službovanje, 1 še vedno v čisto začasnih službenih odnešajih s tukajšnjim ravnateljstvom in jih imajo kot začasne u-službcnce z vsemi pridržki. Se manj je doslej govora o tem, da bi jim vrnili položaj, ki bi Jim pritikal v primerjj normalne kariere če bi jih fašisti ne odpustili. Tudi jim niso vrnili zaostankov v plačah, ki bi jim zakonito pripadali.
Vsemu temu bi odpomogla le objava odredbe štv. 60 — skratka u-krep ZVU, da bi ta odredba tudi res postala veljavna in se nato izvedla. ZVU si je nedvomno nadela dolžnosti,'da kot oblast nad tukajšnjim prebivalstvom hrani tijdi njegove pravice. Predvsem kadar je treba braniti te pravice pred posledicami fašizma, bi bilo potrebno, da pride tudi res do primernih u-krepov!
Edini, ki se doslej redno zavzema za pravice državnih in javnih uslužbencev naše pokrajine je odbor odpuščenih državnih in javnih nameščencev, ki mu predseduje dr. Žbogar — Brocchl.
Malo prej je njegov rojak, angleški izvedeneo v razmejitveni komisiji, potegnil čez zapadno Slovenijo črto, ki naj prepusti poraženi Italiji vse bevieike, dobršen del primorskih Slovencev in polovico istrskih Hrvatov. Po prvi svetovni vojni so Angleži in njih zavezniki izročili Italiji vse primorske Slovence in vse 'istrske Hrvate. Italijansko nečloveško ravnanje z beneškimi Slovenci traja osemdeset let, s primorskimi je trajalo četrt stoletja, pa ni bilo od nikoder moža, ki bi se bil pred svatom zavzel za usodo naših ljudi. Moralna vest siKta se že osemdeset let čisto nič ne vznemirja nad raznarodovanjem beneških Slovencev in je celo pripravljena, da jih znova žrtvuje Italiji.
*Naj Italija znova zavzame svoje mesto Is To bodi zaključek slovenske in jugoslovanske osvobodilne borbet Nemčija, Avstrija in Ogrska naj živijo. Beneška Slovenija, zapadna Primorska in kos Istre pa naj umirajo pod Italijo kakor prejt To pričakuje in to zahteva moralna vest zapadnega sveta.„
Dobro, da ima tudi vzhodni svet svojo — občutljivejšo — moralno vest.
A. Budal
potrebe tega odhoda za ohranitev svetovnega miru, pisma, ki zatrjujejo o neomajni borbenosti našega ljudstva za združitev s FLR Jugoslavijo. Naše ljudstvo ne bo nikoli pozabilo dne tega ponižanja in nikoli ne bo odnehalo v borbi, dokler se ne popravi krivica z vrnitvijo JA v naše kraje.
Mirovna konferenca se pričenja danes. Vse, kar se je v preteklem letu zgodilo pri nas: mogočne manifestacije in ogorčenje razočaranega ljudstva izraženega v različnih oblikah, udarniška dela za Jugoslavijo, sprejem medzavezniške komisije, prvomajsko tekmovanje, Titovo tekmovanje, manifestacije ob obletnici odhoda JA itd. itd. — vse to so dejstva, naši novi mogočni argumenti, ki zahtevajo pravično rešitev naššga vprašanja.
Tov. Beltram izpuščen
Zvedeli smo, da je včeraj 13. junija ob 17. uri zavezniška policija izpustila na svobodo tajnika okrož. odbora S1AU za Goriško tov. Julija Beltrama, ki je bil 11. t. m. zvečer aretiran v Kobaridu. Kljub temu prihajajo še ve. dno številne protestne resolucije. Ljudstvo iz vseh koncev in krajev goriške dežele jih naslavlja na Zavezniško vojaško upravo v Gorici zaradi žaljivega postopka napram najvišjemu predstavniku antifašističnih množic Goriške tov. Juliju Beltramu. Ta postopek je bil namreč prav tako žaljiv za vse svobodoljubno slovensko in italijansko antifašistično ljudstvo goriškega okrožja, ki od svojih velikih zaveznikov kaj takega ni moglo pričakovati.
Obnovili bodo šolo
Zaveda j<ič se velikega pomena, ki ga ima danes šola za razvoj naše mladine, je prebivalstvo Spodnje Idrije sklenilo, da bo v dobi trimesečnega tekmovanja popolnoma obnovilo šolsko poslopje. Tovarši in
tovarišice so poleg tega sklenili tudi da bodo popravili in izboljšali vodovod, s čemer bodo izboljšali tudi higiensko prilike v vasi in bližnji okolici. Po tem vidimo, da se tudi ljudstvo Sp. Idrije globoko zaveda svoje dolžnosti, da skrbi za razvoj svojih najmlajših in za izboljšanje — higienskih prilik.
Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje
bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s šurekovo glasbeno komedijo «Pesem s ceste* v sledečih
krajih:
Danes 15. t. m. ob 20. uri v II.
Bistrici, jutri 16. t. m. ob 16. in 20. uri v St. Petru na Krasu, 17. t. m. ob 20. uri v Postojni, 18. t. m. ob 20 uri v Planini. 20. t. m. ob 16. in 20. uri v Idriji, 21. t. m. ob 20. uri v- Cerknem, 22. t. m. ob
20.	uri v Sv. Luciji ob Seči, 20. t. m. ob 36. in 20. uri v Tolminu, 24. t. m. ob 21. uri v Sežani, 29. t. m. ob 21. uri v Opatjem selu, 30. t. m. ob 16. in 20. uri na Opčinah.
V nedeljo 16. t. m. ob 21. uri pa bo uprizorilo v Sv. Križu pri Trstu, ca prostem r.a društvenem dvorišču, trodejanko »Raztr-ganci*.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Kobarid
SEJA OKRAJNEGA PLENUMA SI AU
V ponedeljek 10. junija je bila v Kobaridu prva seja novoizvoljenih delegatov okrajnega plenuma SIAU. Ob tej priliki je bil izvoljen okrajni izvršni odbor SIAU.
Članica okrožnega odbora SIAU za Goriško, tov. Ribičičeva, Je orisala naloge, ki stoje pred novoizvoljenimi odbori in poudarila namen borbe, v kateri moramo vztrajati vsi antifašisti. Njenemu nagovoru so sledile volitve članov za okrajni odbor in delegatov za okrožni plenum. Po večini so bili izvoljeni zaslužni aktivisti osvobodilne fronte, ki imajo za seboj bogato izkušnje že izza časa italijanske in nemške okupacije, ker so že tedaj vodili borbo našega ljudstva za osvoboditev izpod suženjskega jarma Antifašisti so jim zaupali vodstvo tudi {danes v tej poslednji fazi naše o-I svobodilne borbe, iz katere bomo i izšli zmagovalci, ker je to hotenje in pravična zahteva vsega našega ljudstva. Predstavniki antifašističnih množic kobariškega okraja so ob zaključku naslovili ZVU reoo-lucljo, v kateri so zahtevali, da se že končno nehajo aretacije antifašistov, da se že vendar prizna našemu ljudrstvu svoboda zborovanja in svoboda kulturnega udejstvovanja, ki jo ZVU na Kobariškem na žalost antifašističnemu ljudstvu ne priznava.
Idrija
ZA OBNOVO POŽGANE VASI VOJSKO Na binkoštnl ponodeljck so se
zbrali mladinci in mladinke, žene, rudarji, in upokojenci, okrog sto po številu, in odšli na prostovoljno delo za obnovo. Skupina 12 tovarišev in tovarišic Je v razmeroma zelo kratkem času presejala 12 m/3
peska, ki bo služil za izdelave strešne opeke. Druga skupina tridesetih žena, upokojencev in rudarjev je odvažala ruševine, petdeset mladincev in mladink ter dvanajst rudarjev in upokojencev pa je čistilo opeko, ki bo služila za obnovo požgane vasi Vojsko. Tako hočejo Idrijčani pokazati svojo ljubezm do prebivalcev Vojskega, ki so se med prvimi udeležili osvobodilnega boja v tem pred rtu.
Št. Peter na Krasu
POPRAVILI SO CESTO
S postaje St. Potra na “Krasu pelje dolg razdrapan ln od dežja izpran klanec proti Hrastju in Kalu. »Troba ga bo na vsak način popraviti*, so govoričili »nekateri*, ki imajo navado, da le godrnjajo. Ne pa tako mladina, ki je kar lepo prejela za lopate in krampe ter odšla na delo. Mladinci in mladinke so udarniško kopeli, zasipali ta nasipali, da jim jo znoj močil mlada čela. Pa se je na koncu dneva tudi poznalo, da so delali. Precejšen del klanca so spremenili v pravo in lepo cesto. Pravijo, da bodo še prejeli za delo. Ker niso mogli na graditev «miladinske proge*, hočejo doma pokarati in Izrabiti v<n prosti
čas za to, da bodo drugi ob vrnitvi v!deM, da se je tudi tu delalo za Jugoslavijo. In še drugače dsla šent-petorska mladina. Naši borci so na binkoštno nedeljo priredili »Titov tek* iz Postojne v St. Peter in nazaj, vsega skupaj 24 km. Tovarišica Vanda se je hitro znašla. Skupno z drugimi mladmkami je sklenila da bo treba tekače sprejeti. Kar hitro je bilo zbranih pred postajo 20 mladink s šopki rož in 15 litri csvežilne pijače. Tekr.či’ so bili prijetno presenečeni, ko so jih sprejele mladinke s cvetjem, okrepčilom, ploskanjem ih veseljem.
Gročana
ZA POMOČ RANJENIM TOVARIŠEM
Antifašistične žene iz Gročane so včeraj po neki tovarišici poslale 7 kg kruha, 6 1 mleka in 42 jajc za ranjene tovariše. Mestni odbor ASIZZ-ja za Trst se požrtvovalnim tovarišicam, ki so te prispevke prinesle mnogo kilometrov daleč, najlepše zahvaljuje. Gročar.ske žene so s tem dale Izraza svoje ljubezni do naših ranjencev, ki so ob vsaki priliki pokazali, kaj vse so pripravljeni dati za povoljno rešitev vprašanja te pokrajine.
V mladinskem tednu neposredno pred pariško konferenco
Požrtvovalno in udarne i
na delu za velike cilje
Slovenska in italijanska mladina Primorja in Trsta je dosegla v svejem »mladinskem tednu* zelo lepe uspehe. S svojo delavnostjo, s svojo požrtvovalnostjo je pokazala, da hoče živeti in koristiti ljudski skupnosti, da hoče dati vse svoje mlade sile za združitev z jugoslovansko mladino in ljudstvom. Tako slovenski kakor i.alijanski mladinci pa so s tem ponovno potrdili, da nočejo odstopiti od svoje borbe, da nočejo dopustiti, da bi kdorkoli čarantal s pridobitvami, ki so si jih za ceno krvi priborili v težki borbi. Tudi uspehi, ki so jih mladinci in mladinke dosegli v »mladinskem tednu*, so porok, za dosego teh ciljev.
V Idriji so mlainski teden otvo-rili s slavnostno akr.dem jc, na kateri je skupno z opensko mladino nastopala tudi domača mladina s pionirji. Openski mladinci in mladinke so navdušili vse navzeče. Živahno so igrali tudi idrijski pionirji. Iz govora, ki ga je imela mladinka iz Opčin, je bilo razvidno, da naša mladina ne bo odnehala, da bo složno sodelovala pri obnovi ter, kar j» najvažjsše, v borbi za priključitev k Jugoslaviji.
V teku mladinskega tedna je 1-mela idrijske mladina vrsto sestankov, je izvedla več nabiralnih akcij. Za tovariša in tovaridice, ki so odšli gradit mladinska progo Brčlcc-Bancviči je zbrala 3.178 lir, za obnovo požgana vasi Vojsko 2.084 lir, za pomoč vdovam in vojnim sirotam pa 2.754 lir. Poleg tega se je za delo pri obnovi Vojskega prijavilo večjo tevilo mladincev in mladink. Pri čiččrnju opske in drugem delu je mladina v razmeroma kratkem času napravila 600 pristovoljnih ur. Pozabila ni ni.i na pomoči potrebna pionirje ter z lastnimi prispevki obdarovala 32 sirot.
Mladina je imela tudi fizkultur-r>e prireditve, negom;tne tekme, pri čtmer se je najboljče izkazala mladina nižje gimnazije in tehnične šole v Idriji. Spomnila se je na padle borce, katerih grotove je ozaljšala s cvotjtm in položila nanje jrence. Ob zaključku tedna je idrijske mladina priredila zborovanja, iz katerih je. poslala pozdravne resolucije vle.di republike Slovenije, maršalu Titu in PNOO-ju.
Antifašistična mladina iz Dobravelj Je v mladinskem tednu zbira la prispevke za one tovariše, ki se danes sedijo v zaporih, ker so zahtevali priključitev k Jugoslaviji.
Mladinci in mladinke so pripravili majhno darilce, ki naj Bi vsaj nekoliko zadovoljilo antifašiste v zaporih in ki naj bi potrdilo, da ja mladina vedno z njimi, da čuti to, kar čutijo cr.i. V pismu, ki ga je priložila, pravi, da ja prepričana, da bo to trpljenje dalo svoje sadove, da nobena sila ne bo zrušila pridobitev štiriletne borbe.
Kamenska mladina se lahko prstavi
Komenska mladina se ji v tem ednu zelo dobro izkazala. Sla je na udarniško delo, priredila kulturne predstave in poltrenila druge akcije. V Pliskovici so počistili vas in si zadali sklep, da bodo prav ob vsaki priliki cdš'. na udarniško delo in porhagali vsem potrebnim, predvsem komenskim pogorelcem. Tudi mladina iz Brji se j’ zbrala in popravila cesto, pri čemer je napravila 103 udarniških ur.
Peti dan v tednu so povsod priredili konference voditeljsv pionirjev in razpravljali o najvažnejših vprašanjih. Pionirji iz Vojščice, Kostanjevice, Sel in Korit so imeli
krasno in uspelo pionirsko s it
te v. Igrali so in peli ter P° da so še bolj pridni kot odrasli dir.ci. Nabrali so tudi 611 Br » poslali na okraj. Pionirji in P ke iz Lipe, Škrbine, Svetega P* priredili izlit na Trslel. Ivanj>P ski malčki so v tem dnevu P°P ljali napise, ki jih je po»«<* dež. Prav vsi so se zelo dobro kazali in pokazali, da ne za03Lj za mladino, temveč da znajo še kaj več.	,
Na fizkulturni konferenci kraj Komen so odgovorni im | in mladinke prevzeli nalogo, i bodo čimvečje število mladib* J jeli v fizkulturno dfilovanje | pripravili na zlet. Pri fizkultu delu sa je zlasti pokazala mladina iz Vipavskih Pres ž.
To je le nekaj podatkov o hih mladinskega tedna v na* krajini. «Naredili smo vse I0' ^ je bilo v naših močeh* PraV1J?, j ši mladinci in mladinke. To
lri “lih	;
upoštevamo težave, ki jih zla^. sa mladina V3ak dan srečuj? .
svoiem delu, so to veliki uspt ( pričajo, da je pripravljena c* za združitev s Titovo mladino.
Izpred sodišča
Sami kuharji in šoferj
2 leti in 8 mesecev zločincu
Uspehi sindikalne borbe kolonov
Poljedelski odsek ZVU Javlja: Z naredbo štv. 141 ZVU, katera bo objavljena v prihodnji »Gazzettl*, so zakon o podaljšanju agrarnih pogodb razširi tudi na cono A. Omenjena naredba poleg ostalega določa tudi naslednje:
»Agrarne pogodbe kolonskega delnega najemništva, kakor tudi najemniške pogodbe, ki so jih sklenili poljedelci, kmetje ali kmečka združenja, katere zapadejo s poljedelskim letom 1944-1945 ali pozneje, se podaljšajo za doto vsega poljedelskega leta, ki bo sledilo letu po prekinitvi vojnega stanja*.
Toda koloni se niso dali ustraho. vati. Složen nastop briških in furlanskih kolonov na zadnji sindikalni konferenci v Brdih Je rodil z razširjenjem odredbe o podaljšanju pogodb na našo cono svoj prvi uspeh.
? zaščito interesov občinskih uslužbencev
S tem Je za sedaj izbito orožje strahovanja cerkvenim in posvetnim fevdalnim posestnikom;-ki so hpteli prlsliti kolone k hlapčevskim dajatvam in jim dajali »sloves*, ako so 83 temu upirali.
Ljudski tednik
ki je pravkar izšel, mora
v vsako slovensko hišo
Enotni sindikati so se obrnili na finančne oblasti ZVU v Trstu, da bi- čim.prej uresnlč.li izvedbo odredbe ZVU št. 33. pesneto po zakonskem odloku št. 116, ki je bil izdan v Italiji 13. 3. 1945. ln ki Je v prid vsem Javnim in občinskim uslužbencem v Italiji od datuma osvoboditve poedinih pokrajin nadalje.
Ker je bila Julijska krajina osvobojena s prvim majem 1945, bi morali uživati občinski uslužbenci u-godnosti te uredbe od omenjenega datuma dalje. V Italiji so dobili u-sluibencl, delavci občin razen tega tudi velikonočno doklado v znesku 1000 lir. Glede na velike potrebo u-službencev so se obrnili Enotni sindikati na finančni odsek ZVU, da bi preskrbela potrebnim uslužbencem akontacije po 5000 lir, dokler se ne bi izvedla omenjena odredba z učinkom od 1, maja dalje.
Prireditve, predavanja in sestanki
PROSEŠKI IN KONTOVELJ. SKI PIONIRJI uprizorijo jutri ob
19.	uri trodejanko »Čudežne gosli*. Ker je igra lepa, vabiipo mladino, da se udeleži prireditve. No zamudite prilike!
KULTURNI KROŽEK «R. RI-NALDI* V TRSTU. Drevi ob 20. uri bo filodramalska skupina pod vodstvom Egidija Iiugliana imela svoj prvi na3top. V prvem delu sporeda bodo uprizorili dramo Jeana Sartena v enem dsj^nju »Krem-] pclj*. v drugem delu pa Zamboldi* jevo komedijo »Sovražnik žensk*.
V presledkih bo igrala ' skupina lutenj pod vodstvom tovariša Brausina. •
KULTURNI KROZ. »S. ŠKAMPERLE* V TRSTU prir:di dravi ob 20. uri zabavni večer za fizkul-turnike. Vabljeni {lani in simpatizerji!
KULTURNI KROŽEK »M. KRALJIC*. Dar.es in jutri ob 20. url bo zabavni večer kot po navadi.
Vse člane pevskega zbora vabimo na pevsko vaje, ki bodo vsak teden v soboto ob 18. uri in v četr> tek ob 20. uri.
KONFERENCA. Drevi ob 20.30 bo v gostilni Scoglietto (ex Benčič) važen sestanek. Govoril bo tov. Jaksetich.
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV V TRSTU javlja, da bo v najkrajšem času ustanovljen pevski moški zbor, sestavljen iz samih članov. Zato vabi vse one, ki želijo sodelovati, naj se Javijo na sedežu Corso 19. v TrsttJ.
AKCIJSKI ODBOR PRIMORSKIH INVALIDOV IN POHABLJENCEV V TRSTU obvešča vse prizadete, da se jc sedež odbora invalidov premestil v ulico Zonta 2.
Enotni s-nd.kati
ENOTNI KMETIJSKI SINDIKAT vabi vse kmete iz Rccola in Podlovca, da se udeleže sestanka, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 10 uri zjutraj v gostilni pri «Zajcu».
Izleti
SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO
V TRSTU priredi jutri izlet k iz-
viru Rilaae. Povratek na Miljj in s parnikom v Trst. Zbirališče ob 6. uri zjutraj ha koncu tramvajske proge št. 1. Krenili bomo preko Mačkovelj, Ospa, Gabrovice, Črnega Kala k izviru Rižane. Vabljeni vsi!
Razno
PRISTOJEINE ZA MLATEV NA GORIŠKEM. Dne 11. t. m. se Je sestala pri Okrožnem kmetijskem nadzorništvu v Gorici posebna komisija za določitev pristojbin za mlatev in določila sledeča pristojbine, ki jih je odobril tudi kmetijski urad ZVU. A) za skupine, ki mlatijo z motorjem na petrolej do 100 stotov L 190 za stot; nad 100 stotov L 180 za stot. B) Za skupine, ki mlatijo z elektriSnim motorjem, do 100 stotov L 189 za stot, nad 100 stotov L 170 za stot. P.l teh pristojbinah mora dobavljati lastnik mlatilnice železno žico za stiskanje slame. Postavke nad 100 stotov je razumeti tako, da so od enega samega lastnika in le tedaj, ako se mlati brez presledka.
SPORED ZA POMLADANSKO PREGLEDA VANJE BIKOV NA GORIŠKEM. Okrožna komisija za pripuščanje bikpv v Gorici javlja: Vsi lastniki bikov in junčkov, ki so vložili prošnjo za pregled, so vabljeni, da jih priženejo ob določenih urah pred pregledoval no komis jo v enega izmed sledečih krajev: Občina Krmin 15. t. m. ob 8.30 v Braz-zano na trgu pri Cantaruttl-ju, ob
10.30 v Argorlsu pri SATCA ln ob 13. uri v Krminu pri Rusianu; občina Kopriva 15. t, m. ob 11.30 v šlovrencu pri Orzanu;. občina Miren 17. t. m. ob 8.30 v Mirnu pri bikorejcu Ferfolji In ob 9. uri na križišču Devetaki; občina Renče 17. t. m. ob 9.30 v Rdjah pri bikorejcu Ctjanu; občina Gorica 17. t. m. ob 10. uri v Bukovici pri Mlečniku, ob
11.30 v Vrtojbi pri Lasiču, ob 13. uri v Ločniku pri Clamclsu, ob 15.30 v Pevmi pri Levpuščku, ob 16.30 v
Solkanu pri Gorjanu, ob 17.30 v Kromberku pri Korendniju, in ob 13. uri v Rožni dolini pri Komelu; občina Dolenje 18. t. m. ob 8.30 v Dolenjah pri Bernardlsu; občina Dobrovo 18. t. m. ob 9.30 v Plesivu pri Kebru in ob 10.30 v Oglu pri Gradiču; občina Šmartno - Koj3ko 18. t. m. ob 11. url v Vlpolžaih pri Klincu, ob 12. uri v Šmartnem pri Simonetiju in ob 13. uri v Steverjanu pri Bratožu; občina Dormberg 19. t. m. ob 9. uri v Dornbergu pri Vodopivcu; občina Salona 21. t. m. ob 9. uri v Desklah pri gostilni Zimic; občina Kanal 21. t. m. ob 10.3U v Kanalu pri gostilni Ravnik. Za občine Opatje selo in Temenica se pregled ne bo vršil dne 19. t. m., ket je bilo predčasno javljeno, ampak 17. t m. ob 9. uri na križišču pri Devataklh. V Dorn/berg lahko pripeljejo v pregled tudi bike iz občine Rihemberk.
OBVESTILO DELAVCEM NA GORIŠKEM. Okrožni urad za delo v Gorici sporoča, da je odprl v Biljah (v šolskih prostorih) oddelek posredovalnice za delo. Zato obvešča vse brezposelne delavce, ki še niso vpisani in bivajo v Mirnu, Biljah, Dornbergu in Rlhcmbergu, naj se javijo v omenjenim uradu v Biljah zaradi, vpisa. Urad bo odpri* za stranke V3ak delavnik od
9. do 12. ure.
Prebrana
RAZDELJEVANJE KORUZNE MOKE ZA OBČINO GRADEZ. V ponedeljek bodo pričeli razdeljevati po 509 g koruzne moke vsem potrošnikom občine Gradež. Dne 30. t. m. bo razdeljevanje zaključeno. Cena 20 lir kg.
RAZDELJEVANJE PŠENIČNEGA ZDROBA KATEGORIJI 1-4 LETA. Danes bodo pričeli razdeljevati potrošnikom kategorije 1-4 leta starosti v tržaški občini po 1 kg pšeničnega zdroba na osebo. Dne 30. t. m. bo razdeljevanje zaključeno. Cena 35 lir kg.
Pred izrednim porotnim sodiščem, ki že peti dan sodi fašističnim vojnim zločincem v Gorici, je biia 14/ junija razprava proti 23. letnemu ropubiikinu Malcni Miche-lu, ki je po 8. septembru 1943 poveljeval tolpi X. MAS in z njo strahoval po Goriškem in še prej pri Novari v Italiji, od koder je prišla pričevat proti njemu kar cela družina.
Tudi ta fašist se izgovarja, da kot republikin ni imel nobene druge funkcije kot šofer in bolničar. »Torej niič več kuharjiv, na vrsto prihajajo špferji*, je pripomnil porogljivo sam predsednik. Obtoženec se je takoj po zlemu Italije pridružil začasno partizanom nekje nad Tarčentom, od koder pa je kmalu dezertiral, češ da se hi strinjal s pcjaiiziansko »ideoJogljo*. Danes pa se tu predstavlja nič manj kot ustanovitelj slavne divizija »Garibaldi*, ki naj bi bila zrasla iz one skupinica, ki jo je on nekaj dni vodil proti Nemcem, dokler se r.i naveličal ln dezertiral.
Tudi r.jegov zagovornik dr. Bi trsi ga je pozneje kot v zasmeh vsem partizanskim žrtvam prikazoval kot pekega ustanovitelja garibaldinske divizije in še več.
Malena je po pričevanju Rizzi Dinc iz Novnre vdrl s tolpo fašistov
v njeno stanovanje in iskal sina Damjana, ki je dezertiral Iz italijanske vojske raje, kot da bi šel v Nemčijo. Ker ga ni našel, se Je maščeval nad njogovimi starši. Očeta in mater je pcetavil k zidu na javnem prostoru in ju strašil s streljanjem v zrak. Pri tem je neko osbbo ranil. Z okrvavljenimi rokami (od krvi ranjenca) je grozil s smrtjo gospe Rizzi, njenega moža pa je aretiral (junija 1944).
Decembra 1944 je v Gorici aretiral tov. Vilmo Brajnik iz Stan-dreža. Nemci so jo odpeljali v taborišče. Malena si je močno prizadeval, da bi Nemci dovolili tudi v Gorici ustanoviti »brigate nere*. Aretacijo tov. Brajnikove jo prikazal Nemcem kot svojo prvo uspelo akcijo v Gorici in z njo podkrepil zahtevo, naj se mu dovoli ustanoviti »brigate nere* (te brigade seveda v Gorici niso ustanovil!). V prid obtožencu je pričevalo nekaj njegovih bivših pnjdošov iz fašistično federacije v Gorici, od kate.rih se Je neki Dean Mario pri zaslišanju tako zrn odri in prestrašil, da ni mogel več spraviti nobene besede iz sebe. Sodišče ga je dalo aretirati,. nato pa so ga izpustili. Ravnatelj gorice umobolnice dr. Vrtovec je predloži! zdravniško mnjenje o obtožencu, ki pripada umobolni dru-
Dobra srca
Ob krstu Regenta Iva na Proseku, so svatje darovali 500 lir za pomoč vojnim siroiam.
Tovariš Cuk Dominik iz Proseka daruje 100 lir za vojne sirote.
žinl in je sam božjasten. To kazujejo mnoge neumnosti, -j 2 počel pred vojno in po podlagi teh olajševalnih 0 je prejel tudi ta fašist za sv“i ( sluge v borbi proti antifasi® ^ ^
mo dve leti in oszia porne kazni.
RADIO
SPORED V SOBOTO* 15. 6‘ -
17 Orkester pod. vodstvom^0{J: ta Nicellija; 17.30 glas J
18 orkester pod vodstvom « Salerna; 18.30 delavska ura ^ ni sindikati*; 19 pestra (slov-); 19.15 predavanje v
19.30	oddaja za konec tedntr, či; 20 napoved časa - Por® $ 20.15 poročila » ‘d
\ onnhriSkč ‘tVA
slovenščini; janš lini; 20.30
21.39 radijska igra v
ameriške V.d
talij*0-
no
nato eno operno dejanje;	fi
vesti v italia načini BBC;	n0,i
nja vesti v slovenskim; zabaviščo.
23-30 1
kinopreostave#
NAZIONALE, 14.15 »Charlo* dernih dasih*.
FENICE, 16: »Macao* (P®11,	,
E.	Stroheim, S. Hayakava- ^ SUPERCINEMA. 16: «Vr*n«^ Sorrsnto* - G. Bechi, A.
FILODRAMMATICO, 161 p, P
iz Malake* - E. Feuiller«. chard.	.-<«*.	'
ITALIA, 16: «Svet tako N* Calamai, M. Serato. ALABARDA, 15.30; (Mladi F. Mac Donald, Nelson » ^ ‘ : skrije
IMPERO, 16: »Pariške^- ( VIALE, 16: »Gospe je P°sl
A. Gandusio.
MARE, 10: «Ljubljend kla« ,, MADSIMO, 16: «Krvna zrl Romance.	.
GARIBALDI, 16: »Pričenja veti* A. Valil. F. Giachetu- ^ NOVO CINE, 16: «Sulico v M. Lotti, L Cortese. „ ARMON1A, 15.30: »Nevihta .
vu» - A. Falconi. A.
ODEON, 15.30: »Zvezde roti J SAVONA, 16: »Ti si svetlo
F.	Barrault, H. Vidal. Jr MARCONI, 16: «Idila ns®
A. Colome, I. Nieto.' f AZZURRO. 16: »Meja bre* t na», F. Wayne.
I
RADIO. ‘ 16: «Kitajsko me« Karloff.	oA
CENTRALE, 15.30: »Muske” pada*.	f(t
VITTORIA, 16: «7enski zaP°‘ Romanco.	-p/,
ADUA. 15 30: »Privlačnost VENEZIA, 15.30: »Strel <z kresa*.	htišj
(JARDUCCI. 15.30: «Praze« pEr č^EDERE, 16: «Medenl ARGENTINA, 16:	»Dva	r
»Ce ™
LJUDSKI VRT. 21:
če*. F. Mo. Crea, A.	‘tž
na fuzija*, F. Arthur, F-
SCOGLIETTO (letni),
>. F. Arthur, F. B
M. Agrcr.
Odg. urednik DUŠAN
M GO K K II
ČLOVEK
V trenotkth, ko je duh utrujen, — ko se v spominu bude sence prošlega in s čudnim hladom prevevajo srce, — ko misel kakor brezstrastno sonce sije v grozni kaos sedanjosti in zlovešče kroži na enem samem mestu, ne da bi se mogla dvigniti kvišku, poleteti naprej in višje, — v teii težkih trenotkih utrujenosti duha prikličem predse z vso silo svoje dorhi-šljije veličastno podobo človeka.
Človek! Kakor da se sonce poraja v mojih grudih, v njegovi jarki svetlobi pa stopa, neobsežen ko svet, počasi in naprej! in višje! trggični prelepi Človek.
Vidim njegovo ponosno čelo tn smelo globoke oči, v njih so žarki neustrašene Misfi, tiste Misli, ki je doseigla čudežno harmonijo vesoljstva, tiste veličastne sile, ki p tr&nutkih onemoglosti ustvarja bogove, v času poleta pa jih ruši.
Izgubljen sredi pustinj vesolj-
stva, sam na majhnem koščku zemlj% ki drvi z neulovljivo naglico nekam v globino neizmernega prostranstva, ves poln mučnega vprašanja, sčemu je na svetu!* stopa možato naprej! in višje! po poti do zmage nad vsemi tajnami zemljo in neba.
gank svojega bitja, sam sredi množice svojih zmot, in vse legajo kakor tažka mora na njegovo srce, režejo vanj, trgajo mozeg, sram jih ga je, kličejo ga, naj jih — uniči.
Ore, v prsih mu orijo instinkti, odvratno veka glas samoljublja, kakor prelltan berač je, ki prosi vbogafme; oklepajoča vlakna vsakovrstnih zvez se mu ovijajo okoli srca kakor bršljan, pijajo vročo kri in glasno terjajo, naj se ukloni njih sik, t-sa čustva hočejo zavladati nad njim; vse žeja po oblasti nad njegovo dušo.
Tako hodi, s srčno krvjo rosi svojo težlco, samotno, a ponosno pot in iz te žgoče krm ustvarja ncvenljive cvetove poezije; tegobni krik svoje uporne duše pretvarja v božanske akorde umetnosti, iz izkustva ustvarja znanost, vsak nj-gov korak lepša življenje, kakor lepša sonce zemljo z blagodejnimi žarki — vilje stopa in napraj, on, zemlje zvezda vodnica.
Oboroženi le s silo Misli, ki Je časih kakor blisk, časih mrzlo pokojna ko meč, — stopa svobodni, ponosni Človek daleč pred ljudmi in nad življenjem, sam sredi te-
in kope raznih življenjskih malenkosti so podobne blatu no njegovi cesti (n gnusnim žabam ob njegovih potih.
In kakor planeti obkrožajo son-oe tako Človeka na tesno obdajajo dela njegovega stvariteljskega duhat njegova zmerom lačna Ljubezen; bolj daleč za njim šepa Prijateljstvo; pred njim gre trudna Nada. Mržnja prevzeta od Oneva pozvanja z okovi potrpljenja na rokah. Vera gleda s temnimi očmi v njegovo puntarsko lice in čaka, da ga sprejme v svoj pokojni objem.
Vse pozna, kar jih je v njegovem žalostnem spremstvu — spačena, nepopolna, slaba so dela njegovega stvariteljskega duhal
Odeta v cape starih resnic, otro-vana s strupom predsodkov sovražno hodijo za Mislijo, ne morejo ja dohitevati v njv.iem pole•’ tu kakor mana ne dohiteva orla, prerekajo se z njo za prvenstvo, prav redko se z njo zlijejo v on som mogočen in stvariteljski plamen.
Tudi ona je tu — večna sopotnica Človekova, nema in tajin-stverna Smrt, zmerom pripravljena, da mu poljubi ,srce, ki z žarom hrepeni po življenju.
Vse pozna, kar ji je v njegovem nesmrtnem spremstvu in končno pozna še enega — Brezumje.
Krilato, mogočno ko vihra, mu sledi s semainim pogledom, svoja silna krila razprostira nad Mislijo, hoteč jo potegniti v svoj divji ples.
In le Misel je družica Človekova, la od nje se nikdar ne loči; le njen p/amen mu osvetljuje ovire, ki Ifže na poti pr-d njim, v-ganke Ovijanja, somrak prihod-
njih tajn in temni kaos v njegovem srcu.
Misel, svobodna družica Človekova, zre povsod z bistrim, ostrim očesom in neusmiljeno razsvetljuje vse:
Kovame in podle pasti Ljubezni, njene ž?l)e, zavladati ljubljenim, stremljenje ponižati in ponižati se, in — umazano podobo Čustvenosti, ki hodi za njo.
Boječo nemoč Nade in Laž, ki je za njo, njeno rodno sestro, na-lišpano, posSikano Laž, priprav-Ijano vedno in vs* utejiti in prevarati s svojo lepo besedo.
Misel razkriva v uvelem srcu Prijateljstva njegovo preračunano previdnost, njegovo hudobno, prazno radovednost, zavisti gnile pege in zarodka klevete na njih.
Misel vidi silo črne Mrinje in ve: če bi sneli z nje okove, 6i razrušila vse na zemlji in niti pravičnost ji ne bi utekla!
Misel odkriva v nagibni veri zlobno željo po neomejeni oblasti, stremečo zasužnjiti vsa čustva, skrite kremplje fanatizma, nemoč njenih težkih kril in — slepoto vj"nlh proznih oči.
Tudi s Bmrtjo sa bori: nje), ki
je iz živali ustvarita Človeka, njej, ki je ustvarila množico bogov, filozofske sisteme, vede — ključe k ugankam sveta, — njej, svobodni m nesmrtni Misli, Je odvratna in sovražna ta sila, brezplodna in čcato glupa, zlobna.
Smrt je podobna starinarici, — starinarici, ki kodi okrog vogala in spravlja v svojo umazano malho vse preživelo, gntlo, nepotrebno in časih izmakne tudi kaj zdravega, krepkega.
Vsa prežeta gnilobne vonjave, šarita v plašč groze, brezstrastna, brezlika, nema stoji Smrt pred Človekom kakor ogromna, črna uganka, Misel pa jo ljubosumno motri — ustvarjajoča in jarka je kakor sonce, polna brezumne drznosti in ponosne za"esti nesmrtnosti.
Tako stopa Človek — puntar skozi tegobni mrak žirvlja ijsklk ugank -p naprej! in višje! zmerom napraj in zmerom višje1!
Prevajaleo ni označen.
Napisano leta 1903. Izšlo v prvi številki 1. letnika mesečnika »Književnost* leta 1932 ra prv*m m ra tu zn 40 letnico pisatelja.
»VELIK MITING V ŠKEONJ^
V nedeljo IS. jun'|a bo ob 16.30 url miting na bivšega otroškega vrtca a sodelovanjem miljske S° bs, pevskih sSorov In dramskega odseka. N*1® ,
LOTERIJA, PLES NA PROSTE^
IN DOBRO PRESKRBLJEN BIFE.	&
V ponedeljek tradicionalni PLES (Sagra) tudi za starej^,
Prosvetno društvo nFrance Prešeren4* pri M. Magd0'*^* Spod. priredi 16. t. m. ob 17 url v gostilni ^
«vo| PEVSKI KONC®v«,
vabljeni^1
Sodelovali bodo vsi trije domatl pevski zbor,
KINO PROSVETNI DOM" NABREŽINA
V soboto IS. junija ob 21 uri (n v nedeljo 16* ob 18 in 21 url
OB 6 URI ZVEČER PO ZMAfil
< lle or« 6 dl *«ra dopo la guerra)
l«
d'
PROSVETNO DRUŠTVO „GLAS RAZVALIN** Pr dne 20. Juni*a 1946 ob 16 url v RJHENBER ^^||V
PEVSKI KONCERT tSSSZS&Ž
OBVESTILO
Obveščamo vse zainteresirane pekovske obrtnik*' občni zbor S.AP.A.C.-a, ki bi se moral vršiti dn po zakonu preložen na dun, ki so bo kasneje dolm-1**
ih