iU 219 MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBI JAHA JU303T AVT J (CLCLMili P«** l j v Trsta, # srtdo, 14, septembra 1927. Številka 39 cent. Letnik Lil Lbt izkajt vsaki 3 me*«:* L 23— * orio lato L v L 6-50 več. — PiM^MOk MMilb stot. — OijilliM so 1 iu po* TARANTO, 13. (Izv.) Včeraj sta prispela iz Neaplja v tukajšnje pristanišče dreadnoughta « Dante Alighieri» in «Andrea Doria». V nekaj dneh odpl ujeta obe vojni ladji v Zadar in- od tam v Benetke. Važni razgovori on. Grandi j a v l«Mf| ŽENEVA, 13. (Izv.) Danes o-poldne je zafpustil državni podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev on. Grandi Ženevo. Na kolodvoru se je poslovil od italijanskih delegatov in ostalih zastopnikov Italije v Ženevi. Ženevski listi prinašajo vest angleškega lista «Star», po kateri naj bi imelo potovanje državnega podtajnika v Ženevo predvsem namen pripraviti sestanek med načelnikom vlade on. Mussolini-jem, Briandom, Chamberlainom in Stresemannom. Pred svojim odhodom je prosil on. Grandi zastopnike ženevskega tiska, naj one vesti de-mentirajo, ker so popolnoma neosnovane. Pač pa se zelo komentira v tukajšnjih novinarskih krogih cela vrsta razgovorov, ki jih je imel on. Grandi tekom svojega kratkega bivanja v Ženevi, posebno se pripisuje velik pomen okolnosti, da se je državni podtajnik dvakrat sestal s Stresemannom. Po prvem razgovoru je on. Grandi poaetil nemškega zunanjega ministra v hotelu «Bergues», kjer je ostal približno poldrugo uro pri- ministru. Kot se zatrjuje, je bil razgovor med obema državnikoma zelo prisrčen. Glede razgovora on. Graudija z ministrom Chamberlainom se zatrjuje, da je bil istotako prisrčen in da se je nanašal na pereča politična vprašanja. Minister Chamberlain in on. Grandi sta tekom svojega razgovora baje prerešetala pregledno vsa najvažnejša vprašanja in sta pri tem vnovič ugotovila enotnost v nazorih in prisrčnost v odnošajih med obema vladama. Kakor se zatrjuje, je tudi razgovor s francoskim zunanjim ministrom Briandom služil koristni izmenjavi nazorov. To so vtisi, ki prevladujejo v političnih krogih Družbe narodov. Ti vtisi dokazujejo, da se smatra kratko bivanje državnega podtajnika on. Graudija v Ženevi kot zelo važno, pomemb- Sootanka lokarnskih pogodbenikov no bo ŽENEVA, 13. (Izv.) Angleški zunanji minister Chamberlain namerava po končanih volitvah v svet Družbe narodov v četrtek zvečer zapustiti Ženevo. Briand potuje v petek zvečer v Pariz, vendar pa se namerava že naslednjega dne spet povrniti v Ženevo, kjer bo ostal do konca zasedanja. Najavljeni sestanek lokarnskih pogodbenikov se doslej še ni vršil in je malo verjetno, da bi se ta sestanek sploh vršil. Briand je o tem sestanku dejal, da je sploh nemogoč, ker zanj ni določen nikak dnevni red in tudi ni nikakih vprašanj, o katerih bi bilo treba razpravljati. Žamet »ki razgovori dr. Marin-kovića ŽENEVA, 13. (Izv.) Davi je dr. Marinković dolgo konferiral z ministrom Briandom, popoldne pa se je sestal z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom. Sestanek MBSsallBi - Uasberlag ln francoski tisk PARIZ, 13. Francosko časopisje se še vedno živahno bavi z razgovori, ki sta jih imela Chamberlain in Briand v Ženevi Nekateri listi povdarjajo, da nalikuje angleško stališče docela stališču Italije. In med drugimi pravi list «Avenir», da vlada v fašistovski Italiji povsem enak duh kot v Angliji. Ta sličnost se je jx) kazal a v nastopu obeh delegatov v Ženevi, italijanskega in angleškega. «Ave-nir» se peča v svojem tozadevnem Članku tudi s sestankom med zunanjima ministroma Italije in Anglije, med on. Musso-linijem in Chamberlainom. Pri tem pravi, da bo Chamberlain odpotoval iz Švice v Italijo ter se sestal z načelnikom vlade. Gotovo je, da se bodo po tem sestanku prijateljski odnosa ji med Italijo in Anglijo le še bolj utrdili. Ta sestanek naj bi potemtakem enačil praktično dejstvo nasproti lepim filozofskim govorom, ki so se v teh dneh sukali okrog garancij in razvoja Družbe narodov. M volite? v JfMflVlJI po Stavila glasov BEOGRAD, 13. (Izv.) Glasom poročila notranjega ministrstva je bilo v vseh volilnih okrožjih oddano za radikaisko stranko 710.063 glasov, za Demokratsko zajednico 477.914, za HSSS 378.873, za SDS 204:534, za zem-ljoradniško stranko 120.846, za SLS 106.239. Iz teh rezultatov sledi, da sta radikal ska stranka in HSS izgubili skoro 40% glasov. Na tem mestu dodajamo popravek včerajšnjega poročila, po katerem so samostojni demokrati in socialisti izgubili v Sloveniji dva oziroma enega poslanca. Samostojni demokrati so dva poslanca pridobili, prej so jih imeli v Sloveniji le dva, sedaj jih imajo 4, socialisti pa prej niso imeli nobenega, sedaj pa je bil en njihov kandidat izvoljen. - Prva seja Jugoslovanskega ministrskega svata po volitvah . BEOGRAD, 13. (Izv.) Danes od 16.30 do 20. ure se je vršila prva seja ministrskega sveta po volitvah v narodno skupščino. Pred sejo so imeli radikalni ministri v vladnem predsedništvu svojo konferenco. Po seji so ministri zagotovili, da so razpravljali le o tekočih zadevah. Niti radikal-ski , niti demokratski ministri niso hoteli dati o tem nikakih izjav. Novinarjem so dejali, da so razpravljali predvsem o sestavi bodočega proračuna, glede katerega zahteva finančni minister brezizjemno 10 odstotno znižanje vseh državnih izdatkov. Med drugimi resortnimi zadevami je bila odobrena gradnja novega železniškega mosta na progi Ormož - Murska Sobota Gradnja mostu je poverjena Splošni stavbeni družbi v Mariboru za svoto 5,090.450 dinarjev. Nadalje je bila razpisana ofer-talna licitacija za gradnjo proge Bakar mesto-Bakar luka. Minister dr. Marinković so povrne j a tri v Beograd BEOGRAD, 13. (Izv.) Za jutri popoldne je napovedan povratek zunanjega ministra dr. Marinko-vića. Njegov prihod se pričakuje v vseh političnih krogih z veliko napetostjo, posebno še, ker se v demokratskih krogih naglasa, da bo Demokratska zajednica šele po povratku jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Voje Marink o-vića definitivno sklepala o svojem postopanju o svoji bodoči taktiki _ Atentat nalrofa Minilo ni bil politične narave PARIZ, 13. Spočetka so bili skoro vsi pariški listi mnenja, da je atentator ustrelil pariškega podkonzula grofa Nar dini j a iz političnih razlogov. «Echo de Paris» je umor naznačil celo kot posledico komiunstične kampar nje povodom usmrtitvi Sacca in Vanzettija. Na podlagi poslednjih preiskav pa se je izkazalo, da je atentat izvršil blaznež, ki je pred kratkim prispel v Pariz, da se maščuje nad okolnostjo, da konzulat njegovi ženi ni izdal potnega lista za potovanje v Italijo. Atentator je bržkone Italijan, doslej sicer še niso mogli točno ugotoviti njegove istovetnosti, našli pa so pri njem italijansko železniško izkaznico. Poleg mnogih drugih je dal tudi francoski zunanji minister Briand izraziti italijanskemu poslađiištvu svoje sožalje radi smrti podkonzula. Ni še znano, kdaj se bo vršil pogreb grofa Nardinija. RIM, 13. (Izv.) Obitelj-Nardini, ki jfcrebiva v Rimu, je prejela tekom današnjega dne mnogo so-žaljnih brzojavk iz Italije in iz inoeemsiva. Družina pokojnika se prišteva med zelo ugledne družine. Brat umorjenega je izvrsten humanist in obvlada 7 jezikov. Uslužben je v prevodnem oddelku tiskovnega urada '"zunanjega ministrstva. Ameriikt načrt za ameriik »-francosko trgovinsko pogodbo PARIZ, 13. Včeraj popoldne je poslanik Združenih držav v Parizu predložil francoskemu zunanjemu ministru osnutek trgovinske pogodbe med Združenimi državami in Francijo. Po tem načrtu bi se znižali carinski tarifi za trgovin^ti promet med obema državama, posebno ker jer bil,, uvoz nekaterih ameriških izdelkov v Francijo vsled fran-cosko-nemške trgovinske pogodbe precej otežkočen. Ameriška trgovinska zbornica v Parizu je sklicala za jutri velik sestanek svojih članov, da se prouči sedanji kritični položaj, v katerem se nahaja mnogo ameriških pod- jetij, katerih uvoz v Francijo se je povodom omenjene franco-sko-nemške trgovinske pogodbe nenadoma zelo znižal. Francoski trgovinski in politični krogi so prepričani, da bodo temu koraku Združenih držav v najkrajšem času sledile tudi vse drug^ države. Potres o južni Rasm Več človeških žrtev MOSKVA, 13. Agencija «Taiss» poroča, da je nastal po vsej obali Črnega morja, od Kavkaza do Ukrajine, hud potres, ki ga je spremljalo silovito podzemsko gromenje. Najbolj se je stresala zemlja na polotoku Krimu in njegovo glavno mesto Scbasto-pol je največ trpelo. Krimsko mesto Jalta je bilo docela ločeno od sveta, pretrgane so bile vse telefonske in brzojavne zveze. V obel mestih je katastrofa zahtevala več človeških življenj. Tudi v drugih črnomor-skih mestih so bili zaznamovani močni potresni sunki, ki so prizadeli poslopjem več ali manj občutno škodo. V mestu Sinfe-ropoliju so bili trije ljudje ubiti. Epicenter potresa se je nahar-jal po mnenju tamkajšnjih geologov v kakvaškem gorovju. Res so se s posameznih gorskih reber utrgali celi plazovi zemlje. Krog Balaklave je bila vsa gorska dolina poplavljena vsled nenadoma narastlih voda. V Jalti in Louhti so bila težje oškodovana le nekatera industrijska podjetja. Krajevne oblasti «o že odposlale prizadetemu prebivalstvu zdravniško in gmotno pomoč. Strašen pokolj v mesta Kiang-Te na Kitajskem PEKING, 13. (Izv.) Kitajski listi poročajo, da so člani neke kitajske organizacije umorili nekaj vojakov generala Fenga v mestu Kiang-Te, ki šteje 300.000 prebivalcev in se nahaja v severnem delu pokrajine Ho-Nam. Čete generala so vsled teh umorov vprizorile med meščani strahovit pokolj, pri čemer niso gledali ne na starost ne na spol. Begunci iz mesta Kiang-Te so pripovedovali, da je bil to tak pokolj, kakršnega ne pozna človeška zgodovina. Mestni listi pravijo, da je bilo ubitih 30 do 80.000 meščanov. Ostanke! «01d G4crryja» najdeni? NEW YORK, 13. (Izv.) «Daily Miror» prinaša radio- brzojavno vest nekega časnikarja, ki se nahaja na krovu parnika «Kyle», ki išče letalo «01d Glory», da so na 51° 17' severne širine in 39° 23' vzhodne dolžine našli ostanke letala <«Qld Glory». To se je zgodilo popoldne ob 4.20. O letalcih ni ni-kakega bledu. DNEVNE VESTI lihlraici prispevkov Človek, ki izrablja lahkovernost svojega bližnjega in se na tej lahkovernosti redi, ni redka prikazen; posebno v sedanjih časih ne. 2e pred vojno je bilo povsod mnogo takih, katerih poglavitni poklic je bil živeti na stroške drugih, po vojni pa se je njih število le še bolj razpaslo. Po mestih in vaseh krožijo ljudje, ki nabirajo prispevke za vse mogoče svrhe, za najrazličnejše organizacije, liste, revije itd., ki morda sploh ne obstojajo. Najrajši izrabljajo pri tem seveda ime kakšnega uglednega človeka ali ka^kšne vplivne stranke, prosijo, obljubljajo in grozijo. Če se takim parasitom še zmerom dobro godi, so krivi tega samo oni, ki jim nasedajo. Koliko krat so Že oblasti opozarjale prebivalstvo na takšne tičke, pa kljub temu dan za dnem čitamo in slišimo, kako se je ta in oni pustil od njih opehariti. Tržaška pokrajinska fašistov-ska zveza ponovno opozarja, da mnogi v zadnjem Času spet izrabljajo ime fašistovske stranke, nabirajoč v mestu in pokrajini prispevke za najrazličnejše liste ia ustanove. Prebivalstvo naj take ljudi ovadi oblastvom. RAZPUIČENA DRUŠTVA Z odlokom štev. G.P.S. 4223. 1. 27. je tržaški prefekt razpustil Mladinsko društvo <*Sv. Ivan» pri Sv. Ivanu. V odloku je rečeno, da je drufitvo delovalo v nasprotju z nacionalnim redom in z režimom, da se je športno udejstvovalo izven območja C-O.N.I.-ja in da je delovalo tudi v nasprotju z Balillo. Prefekturna oblast v Puli je razpustila Pevsko in bralno dru- štvo «Venec» na Kozini in Pevsko in bralno društvo «Zvezda» v Her-peljah, z motivacijo, da njuno delovanje ni bilo v skladu z nacionalnim redom. PREMEŠ6ENJA V UČIT. SLUŽBI Popravek: Iz Dornberga v pokrajino je bila premeščena g.čna Zora Kavčič in ne Kovačič. Premeščena je iz Kanala v notranjost države, in sicer v okolico mesta Reggio Emilia učiteljica Ka-rblina Leban. Istotako je premem ščena iz Temline (Grahovo) učite-i Ijica Iva Tovstovršnikova v Castel-franco di sopra (pokrajina Arezzo). Odpnftčat&Je vofakov letnika 190$, ki služijo prt aeronavtikl Aeronavtično ministrstvo je odredilo, da se morajo v dneh od 27. do 30. t. m. odpustiti iz službe oni vojaki, ki so pričeli svojo vojaško službo z letnikom 1906 in ki služijo pri kr. aeronavtiki od aprila 1926, ker so rojeni v prvem polletju 1906 ali pa še prej. Oni vojaki, ki so rojeni v drugem polletju 1906 in so ^pozneje začeli vojaško službovanje, pa ne pojdejo še domov. Nalezljive bolezni v naftem mesta. V času od 3. do 10. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 3, škrla-tica 3, legarjeva mrzlica IG, para-tifus 2. _ KMETIJSKA RAZSTAVA na ljubljanskem vel esej mu se bo vršila od 17. do 26. septembra t. 1. Razstava je razdeljena v šestero oddelkov: Sadni, mlekarski, vinski, zelenjadni, čebelarski m kmetijskostrojni oddelek. 25. sep- IX. «EDINOST» V Trstu, dne 14. septembra 1927. tembra se bo otvorila razstava konj. Permanentne legitimacije za poset velesejma se dobe v Trstu pri Josipu Cehovinu (Viale XX. Setembre 65/1. Tel. 53-17) in stanejo 30 dinarjev. Iz tržaškega življenja Nezgode prt del«. Ko je 50-letni kurjač Andrej Koz-mač, stanujoč pri Sv. Mar. Magdaleni sp. št. 830, sinoči delal pred neko pečjo v škedenjskih plavžih, se je nenadoma zrušil del odra, na katerem je stal, in mož je padel z višine kakih 4 metrov ter pri tem zadobil precej hude poškodbe na raznih delih telesa; med drugim si je tudi zlomil desno nogo v gležnju. Siromak je dobil prvo pomoč v obvezovalnici, ki se nahaja v plavžih, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj tri tedne. — 43-letni težak Ivan Reja, stanujoč v ulici Capitelli št. 30, se je včeraj popoldne, ko je končal svoje delo na pomolu «Fratelli Ban-diera», hotel skobacati na neki avtomobil, da bi se popeljal z njim v mesto. Toda ker je stopil na vreče, ki so bile slabo zložene, je zgubil ravnotežje ter padel z višine treh metrov, pri čemer se je par vreč prevrnilo nanj. Pri tem si je mož zlomil desno roko in zadobil še druge poškodbe na raz: delili telesa. Siromak ie dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne po* staje, ki so ga poklicali telefonič-iio na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 27-let-ni mehanik Ivan Nigris, stanujoč v ulici Moise Luzzatto št. 5. Mladeniču je v ladjedelnici S. Marco, kjer je delal v cevarskem oddelku, radi vdihavanja plina, ki je uhajal iz peči, postalo tako slabo, da se je zgrudil nezavesten. Ker je zdravnik ugotovil, da gre za za-strupljenja s plinom, je bil Nigris pridržan v bolnišnici. Ce ne nastopijo kake komplikacije, bo okreval v par dneh. — Včeraj predpoldne ie prišeT iskat pomoči v mestno bolnišnico 36-Ietni težak Ivan Kuret iz Ric-manj, kateri se jc pri delu v čistilnici petroleja pri Sv. Soboti hudo poškodoval drugi prst na desni roki. Zdraviti se bo moral kako tri tedne. Nenadna smrt uradnika Ko se je 54-Ietni uradnik Karel SrimSek, stanujoč v ulici Fornace št. 1, sinoči vračal domov, mu je na ulici hipoma postalo slabo. Z veliko težavo se je mož privlekel do bližnje gostilne, kjer je naprosi! svojega prijatelja, 45-letnega mizarja Petra Lirussiia, ki ga je slučajno našel tam, naj ga spremi h kakemu zdravniku. Lirussi je takoj najel neki javni avto, s katerim je bil Srimšek nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico. Toda še predno je dospel tja, je siromak izdihnil; podlegel je — kakor je ugotovil tamošnji zdravnik — srčni hibi. Brezuspešen naskok svedrovcev na dve bi a ga j ui Po daljnem odmoru so se svedrovci predpreteklo noč zopet lotili «deia». To pot so # posvetili svojo pozornost hranilnici «Cassa di prestito e risparmio» v 4 Skednju, ker so očiviuno menili, da se jim bo tam delo bogato izplačalo. Med 2. in 5. uro so preplezali zid, ki obda5a vrt, sredi katerega se nahaja poslopje hranilnice, in se nato s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v uradne prostore. Njihov ponočni obisk je seveda Tel jal dvem blagajnam, ki so ju zoččii takoj obdelavati s tihim svedrom in «presičjim parkljem«. Vlomili to obe, toda ko so že mislili, da jim plen ne uide več, so iz neznanega vzroka — najbrž, ker so se zbali,d a bi jih kdo ne zasačil — opustili že skoro dovršeno delo in zbežali, zapustivši na licu mesta razne vlomilske priprave. Sicer pa so si na ta način prihranili bridko razočaranje, kajti v blagajnah bi bili našli le uradne knjige, ra^ne dokumente in vrednostne papirje, denarja pa nič. _ Tatvino so ortkrili včeraj zjutraj uslužbenci hranilnice, ki so obvestili o stvari škedenjske orožnike. Ti so takoj uvedli preiskavo, ki pa do sedaj ni imela še nik&kega u-speha. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti POVODENJ V CEBKLJASK1B HRIBIH Predvčerajšnjim zjutraj je v cerkljanskih hribih močno deževalo. Dež je padal neprestano 20 ur zaporedoma. Potoki in reke so narastli in zemlja se je začela radi prevelike moče usipati in premikati. Potok Cerknica je narastel v kratkih urah na 4 metre in podrl leseni most pri Zelinu ter tako prekinil za dva dni zvezo Sv. Lucija - Idrija. Takoj je bil na mestu civilni Ženij, ki je za silo popravil prehod, vendar pa se avtomobilski promet do sinoči ni mogel vršiti. Več plazov zemlje se je vsulo in pokrilo cesto. V bližini Želina je okrog 300 metrov ceste popolnoma poškodovane. Pri JamSkovi žagi v Cerknem je odneslo močan betoniran jez, pretrgalo je škarpo v dolžini treh do štirih metrov. Isto-tako je popolnoma uničena cesta, ki vodi iz Cerknega v Novake, na nekaterih krajih je cesta po 100 m oskrbljena, zasuta in udrta. Voda potoka Cerknice je prestopila svoje bregove in poplavila v bližini Novakov gostilno «Log», last Fr. Tušarja, trgovca s teleti. Poplavila je kuhinjo in gostilniške sobe nad meter visoko. Tudi pot, ki vodi v Grahovo dolino, je dobila ol> čutne poškodbe. Istotako j© voda napravila veliko Škode okrog Kanala v Ajbi. Voda je po nekaterih krajih odnesla cele kose travnikov in tudi njiv. Ljudje so ob tem divjanju prirode s strahom čakali kaj bo. Trepetali so in že mislili, da so se vrnili časi velikih povodnji, ki so posebno lansko leto (27. sept.) divjale in grozile s svojimi vodami. Na srečo pa sedaj ni bilo hujšega. Oblik pri bolnik« V bolnici usmiljenih bratov se še vedno nahaja živinozdravnik dr. Joško štemberger iz Goč na Vipavskem. V bolnici je že ob 23. julija t. 1. in.je precej težko bo* lan. Prestal je že pet težkih operacij in čaka dan na dan, da mu izvršijo še šesto, ki bo glavna in odločilna. Upati je, da bo po tej srečno prestani operaciji v kratkem okreval, zlasti ker se nahaja v spretnih zdravniških rokah. Želimo mu skorajšnjega zdravja. _ Nesreča 5-letnega otroka. Petletni otročiček Gregorij Gri iz Mosse S. Lorenzo je padel tako nesrečno z voza, na katerem so vozili seno, da si je zlomil levo nogo. Zopet neprevidnost staršev! Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov. Še o motorju, ki Je zadel v konja. O nesreči, ki se je zgodila v nedeljo pod noč in se je prvi hip zdelo, da je večja kot je res, smo dobili še sledeče natančnejše podatke, ki nam jflf je^podal sam g. Kodelja. Na onem mestu, kjer je vozil on, je bila ulica zelo temna, zlasti ker je bilo oblačno tisti večer in po mestu ^e niso bile prižgane luči. Imel luč pri svojem motorju, d očim je, naravno, mare-šjalo s svojima konjema ni imel in ga zato ni dobro videl. Zavo-zil pa je zato na levo stran, ker se je nameraval v "' v bli- žini, kjer je na i*. t-ga raz- loga je tudi vozil počasi. Motor, ki so mu ga prvi hip le za nekaj časa pridržali, je dobil zopet nazaj. Nesreča se je zgodila točno ob 18.35. Vpisovanja v obrtno Solo. Pričela so se vpisovanja v triletno obrtno šolo, in sicer: za mehanike, mizarje ter v stanovsko žensko šolo. SI zlomi lovo nogo Ko se je Jožef Cermelj, star 42 let, iz GojaČev na Vipavskem, vozil od doma v Gorico, je na poti padel z voza in si zlomil levo nogo. Prepeljan je bil takoj v bolnico usmiljenih bratov? kjer se bo moral zdraviti šest tednov. Pripeljala se je z vlakom iz Vidma v Gorico. Mlada je še, 26 let ji je komaj in se piše Gina Noč, doma iz Vidma. Ko je dospela v Gorico, se je napotila naravnost v restavrant «Drelier» in si najela sobo. Bila jo utrujena od poti in -morda tudi od življenja. Ko se je polegel šum po restavraciji in so bili hodniki vsi tihi, je neki gospod, ki je prenočeval v bližnji sobi, začul pritajeno vzdihovanje in bolestno stokanje iz sosedne sobe. Misleč, da je komu slabo in je potreben pomoči, je takoj opozoril na nenavadno stokanje služkinjo, ki je šla v sobo in našla mlado tujko, Gino Noč, kako se je zvijala v hudih krčih. Takoj je razumela, da gre za zastrupljenje. Brž je poklicala še ostale domače, ki so mladenko spravili v bližnji sanatorij Sv. Justa. Tam so ji sprali želodec in jo spravili izven nevarnosti. V resnici je spila neko strupeno tekočino. Ko so jo vprašali, čemu je to storila, je odgovorila, da se je le pomotila: mislila je vzeti čistilo za želodec, pa je po pomoti izpila precejšnjo količino strupa. Pri bolem dnom Ko je inženir Marijan Tubiani pustil za hip svoj avto sredi ceste med Opatjeselom in Kostanjevico, mu je neznan tat izmaknil iz njega kovčeg, poln dragocenega perila, v vrednosti nad 1000 lir. Tatu ni bilo mogoče dobiti. SV. LUCIJA Nalivi in poplavo Po precej dolgotrajni suši se je končno vendarle namočila razsu-šena in dežja pričakujoča zemlja. 2e v nedeljo popoldne so se začeli zbirati na nebu temni oblaki, iz katerih je proti večeru začel padati miren in blagodejen dež, ki ga je bila zemlja tako zelo potrebna. Žal pa dež ni bil dolgo časa tako miren in pohleven, ker že okoli 21. ure je začelo liti na vso moč, kakor da bi škaf obrnil. Potem pa ni več prenehalo. Treskalo, grmelo in lilo je celo noč brez prenehanja in še v pondeljek celo dopoldne. Popoldne je sicer malo ponehalo, a deževalo je še vedno, pa ne več s tako silo. Seveda so začele tudi reke kmalu naraščati in Ž njimi vsi njihovi pritoki in Številni studenci. Silno sta narastli Idrijca in Bača, ne toliko Soča, čeprav je bila tudi ta precej velika. Gotovo je še vsem dobro v spominu lanska povoden j, ki je zadela posebno Idrijsko in Bašfko dolino. Tudi danes je bila Idrijca samo za, spoznanje manjša nego 27. septembra lanskega leta. Tudi letos je napravil povoden j precejšnjo škodo. V BaŠki dolini je cesto, ki še od lanske povodnji ni bila popravljena, na več mestih na novo odneslo. Ponekod pa je cesta od grušča in raznega drugega materijala, ki ga je voda nanesla, popolnom zasuta. CERKNO Voda. - Smrtna kosa. Te dni smo zop&t doživeli nekaj podobnega kot lansko jesen. Dež je lil in namočil krhko, ilovnato zemljo, ki se prične, kakor hitro je malo preveč premočena, premikati in usipati. Vendar je kljub veliki škodi, ki jo je povo-denj prizadela in katero še ne moremo v jx)polnosti presoditi, hvala Bogu, ni bilo človeških žrtev. — Umrl je v naši vasi pred dnevi Franc Obid, mehanik. Bil je priden gospodar in izvrsten delavec v svoji stroki. Zadel ga je mrtvoud in je kmalu obračunal s tem svetom. Zapustil je za seboj ženo s šestimi nepreskrbljenimi otročiči. — Istotako je umrl 54-letni Ivan Peternel. — Naj počivajo v miru! SV. LUCIJA PW TOLMINU Nesreča na dolu V goriško mestno bolnico so pripeljali iz Sv. Lucije pri Tolminu zidarja Tomaža Kraglja, starega 36 let, ki je pri svojem delu padel v globok jarek in si zlomil hrbtenico. Njegovo stanje je zelo ne