St 504. V Ljubljani, ponedeljek dne 24. julija 1911. Leto n. : Posamezna številka 6 vinarjev : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-foldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu ■esečno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; a pošto ttloletno K 20—, polletno K 10-—, četrtletno K 5'—, ■Mečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 301—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna Številka • vinarjev : Uredništvo in upravniitvo )• v Frančiškanski aHef t> Dopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniitv«, > Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi s« M ; vračajo. Za oglase se plača.: petlt vrsta 16 v, oamri-nice, poslana in sahvale vrata SO v. Pri večkratMU , oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon Številka 303. i . Svetla točka. Zadnji čas je Trst budil veliko pozornost. Ljudsko štetje in volitve v Trstu so dale povod, da se je o Trstu mnogo razpravljalo v naših in tujih listih. Mi smo že ob času štetja porodi, da šteje Trst 70 tisoč Slovencev. Tega seveda ljudje niso hoteli verjeti, Posebno na tržaškem magistratu jim t0 ni šlo v glavo in so naznanili svetu, da so našteli vsega skupaj 36.000 Slovencev. Magistrat pa je imel smolo, da so se letos takoj po ljudskem štetju vršile volitve in te so na najlepši način dokazale, da so se na tržaškem magistratu za polovico zmotili, kajti kakor sta dokazala .Edinost" in posebno »Slav. Tagblatt" v članku *Ecrassčz-les“ je v Trstu še en- k rat toliko Slovencev, ka-kor jih kaže magistrat tore^j 72 tisoč. To dokazuje število pri vo-litvi oddanih glasov. S tem, da so Slovenci prišli v mestu samem v ožjo volitev in da so odločevali pri vseh štirih tržaških mestnih mandatih — so dokazali svojo moč v Trstu. Mi smo se tega napredka in naraščanja v Trstu zelo veselili, in s m o bili ponosni na našo južno stran, ki smo jo nazvali našo svetlo točko. Tudi druga slovenska javnost je bila ponosna na Tržaške Slovence in je s spoštovanjem priznavala velike uspehe, ki jih je nam priborilo tržaško slovenstvo ob Adriji. Vsak človek je moral priznati uspehe in napredek Slovenske stvari v Trstu in se je moral tega od srca veseliti. Edino slovenski klerikalci se tega napredka niso veselili in so pisali: Naša temna točka Trst. Ker v Trstu klerikalna pšenica ni šla v klasje, je bila to zanje črna točka. Kaj narodni, kaj kulturni, kaj gospodarski napredek! Klerikalizem se ni hotel udomačiti in zato je bil za klerikalce ves napredek tržaškega Slovenstva brez pomena. Mi pa smo že takrat pisali, da je napredek v Trstu posledica odločnega narodnega in naprednega prepričanja in da v tem znamenju tržaško Slovenstvo zmaguje. Narodnost in napredek — dve klerikalcem tako neprijetni besedi — sta vzdignili tržaško Slovenstvo do sedanje moči. Klerikalizem bi jih bil uničil, kakor jeuni-č i 1 našo severno stran — Korošce. Tega ne more nihče tajiti. Tržaško Slovenstvo se je rešilo in povzdignilo s tem, da se je rešilo klerikalizma in da je odločno stopilo na pot narodnega in kulturnega napredka. To seveda klerikalcem ni moglo biti po volji. Začeli so gledati na »temno točko1* in so skušali najti pot v Trst. Razni klerikalni agitatorji niso mnogo izdali. Klerikalni poskusi in napadi so se po večini ponesrečili. Treba je bilo misliti na kompromis. Dali so Tržačanom slovenskega ^ofa. Zoper to ne more nihče nič ■meti. Toda stvar je bila kolikor toliko v zvezi s temno točko. Slovenske pridige so končno pridobitev, toda dvom- ljive vrednosti, ker imajo morebiti drug namen, nego dati ljudstvu pravice vsaj pred bogom. In tako bo vendar omogočeno gotovim ljudem, da začno svoje uničujoče in razdirajoče delo na »temni jočki*. Toda vse to bi ne bilo zmotilo Tržačanov, ker so v splošnem naprednega mišljenja. Nevarnost je pretila od drugod — namreč iz Kranjskega in sicer tako, da so slovenski klerikalci skušali zase pridobiti tržaške voditelj'e, da bi se jim pokazali dobre prijatelje, med tem pa bi v Trstu nemoteno nadaljevali svoje delo. Ako doslej v Trstu pred klerikalizmom ni bilo strahu, se nam zdi, da je prišel čas, ko se je na temni točki začelo jasniti, oziroma po naše rečeno: na naši svetli točki se je začelo temniti. Ne rečemo s tem, da Tržačanje postajajo klerikalci — to se še dolgo ne bo zgodilo — tudi tržaški voditelji še niso v klerikalnih rokah, ako so se z dobrimi nameni pridružili dr. Šušteršiču, ampak v Trstu se moramo zavedati klerikalnih nakan in biti moramo oprezni, dokler je čas. Kar se tiče skupnega postopanja s klerikalci, moramo sedaj stati na stališču, da ni z njimi skupno postopanje mogoče ne doma, ne na Dunaju in da je treba proti njim nastopati zisto brezobzirnostjo, s katerosooni napadliLjub-ljano, pri čemer se niso ozirali ne na narodne ne na gosp o d a r s k e i n t e r e s e slovenskega naroda, in izvajati moramoproti njim dosledno oni politični bojkot, ki sogasami proglasili proti narodnemu in naprednemu Slovenstvu. Bojkot je proglasila V. L. S. za vse slovenske pokrajine, vel ja torej za Trst prav tako, kakor za vse druge kraje, ker nimajo klerikalci v Trstu prav nič drugačnih namenov, kakor drugod. i , Klerikalni poskus prevarati tržaške Slovence in njih voditelje, je bil le oblak, ki je mimo šel. Po mali nevihti, ki se je iz njega razlila bo sedaj še bolj jasno. Na vsak način je to boljše, nego, da bi se tiho zbrali klerikalni črni oblaki in bi popolnoma pokrili našo svetlo točko Trst. Razna mnenja in izjave zadnjih dnij so dokazale, da stoji naša stran odločno proti vsaki klerikalni zvezi — ker je v tem velika nevarnost za naš napredek na jugu — in da poj-demo naprej v znamenju onega boja, v katerem edinem je rešitev. Poslanec Steinvvender o delavnosti parlamenta. Na prestolni govor, v katerem je cesar naglašal potrebo sloge in dela, so razni poslanci priobčili svoje od- govore in izjave. Važna je med temi izjava posl. Steinwenderja, ki pravi: Od dveh pogojev je odvisno, ali bo dano novemu parlamentu priti do dela, do ugleda in moči ter pospešiti blagostanje ljudstva, eden teh pogojev bo lahko izpolniti, drugi pa bo težji 1 Parlament si lahko uredi svoje delo lahko praktično in moderno in to tem lažje, ker je ljudstvo izgubilo vsako veselje nad dolgočasnimi parlamentarnimi frivolnostmi in ne ceni poslancev več po tem, kar ovirajo, ampak po tem, kar store. Težje pa bo izpolniti drugi predpogoj parlamentarne delavnosti, to je sprava na Češkem. Treba bi bilo sprave med obema narodoma, kakor si jo je predstavljal pokojni Eppinger, da bi ne bilo ne zmagovalcev ne premaganih, na podlagi narodne enakopravnosti, da se obema narodnostima zagotovi narodni obstoj in svobodni kulturni razvoj. Polstoletni brezuspešni spor je lahko oba naroda poučil, da drug drugega ne bodeta premagala in da se morata spraviti in skupaj živeti. Kaj lahko postane iz Češke, ako se oba naroda ne bodeta ovirala, ampak podpirala in v svobodni konkurenci skrbela za lepšo bodočnost. Kaj lahko postane iz Avstrije, ako bodo najboljše sile bojevniki za napredek in svobodo in trajno delo določevali usodo države. Naj bi bilo cesarju usojeno doživeti to spravo. To bi bil najlepši odgovor na prestolni govor. Te besede so vsi listi z veseljem pozdravili, ker rešitev položaja leži še vedno na Češkem. Mi pa moramo omeniti, da so v Avstriji sudetski in alpski Nemci, kakor so sudetski in alpski Slovani in da bi bil lep odgovor na prestolni govor, ako bi tudi alpski Nemci priznali enkrat enakopravnost, na podlagi katere je mogoč ugoden razvoj bodočnosti in je zagotovljen obstoj narodu poleg naroda. Kdor je za enakopravnost na severu, bodi za enakopravnost tudi na jugu. Varstvo našemu podzemeljskemu kraljestvu. Ko sem pred šestimi leti prvič stopil v kapniško jamo nekje pri nas doma na Dolenjskem, me je zabolelo srce, ko sem zagledal razdejanje in opustošenje okrog sebe. Krasno delo čudotvorne kraške narave, delo, ki je potrebovalo stoletja in morda tudi tisočletja predno je bilo izvršeno, je človek, za katerega je bilo to delo ustvarjeno, da ga občuduje, v eni minuti zgolj iz nagajive radovednosti pokončal. Ne bi me bilo toliko uža-lostilo, da bi bil prepričan, da si je človek to prekrasno delo prisvojil, da ga občuduje doma, da oznanja tudi drugim kaj vse premore narava globoko pod nami, kako v malem izgleda krasota podzemeljskega kraljestva. Človek ^>a tega ni storil. Ampak šel je iz zgolj radovednosti to kraljestvo pod zemljo si ogledat in ko je našel tam prelepe stvore kraške prirode, je vzel kamen in kol, pa razbil kar mu je le pod roko prišlo. Prišli so drugi za njim in storili ravnotako. Potem šele so prišli drugi; tudi ti so zbili kar se je dalo zbiti, znosili sveže razbito iz jame, naložili na voz in odpeljali domov. Trije ali štirje gospodje v dolenjski metropoli so imeli svoje vrtove lepo okrašene, prešlo je v zasebno last to, kar bi imel pravico na svojem prostoru občudovati vsaki človek, ki ga ta del narave zanima. Cez dober mesec dni je bila prej tako krasna jama z deviško belimi kapniki le še navadna razbojniška jama. Isto usodo sem doživel, oziroma so doživele večinoma tudi vse druge jame. Ko sem bil nekoč pozneje prvič v postojnski jami in sem videl pred jamo cele kramarije z drago zasoljenimi deli kapnikov, me je še bolj srce zabolelo, ko stopim na to v jamo' z njenimi svetovno slovečimi kapniškimi čudeži. Zakaj zamislil sem se, toliko lepega pa se iz jame oropa in če to traja Tet za letom, mora biti teh krasot tudi sicer še tako bogate jame vendar enkrat docela oropana in razdejana. Pa kako se začudim, ko tukaj nato izvem, da se v jami ne sme niti koščka odtrgati. Vraga, si mislim sam pri sebi, če je temu res tako, zakaj pa ti kramarji zunaj na cente prodajajo kapnike, vsaj jih prodajajo kot kapnike iz postojnske jame. Vsak, kdor si teh kapnikov nakupi, je trdno prepričan, da nese domov biser naravnost iz postonjske jame. Stvar me je zelo zanimala, sklenil sem to vprašanje rešiti, toda to sem takoj zaslutil., v Postojni sami ga ne bom rešil. Čital sem nato razne opise o drugih notranjskih jamah. Tam najdem: Tainta jama je bila prvotno, še lepša, kot po-stonjska, pa so jo sčasoma oropali najlepšega kar je bilo v nji. Pričelo se mi je daniti. Kmalu nato sem v družbi treh ljubljanskih gospodov potoval na Snežnik. Došel v Stari trg izvem, da je tam v bližini velika jama, »Križna jama", da pa so jo ravno n a j 1 e p š i h delov o r o p a-l i. Pravili so nam, da se izvažajo celi vozovizna j lepšimi kapniki v Postojno, kjerseoBinkoštih in drugih prilikah slavnostne otvoritve postojnske jame tamkaj prodajajo pod tvrdko »kapniki iz postojnske jame". Uganka, če se iz postojnske jame — kar je popolnoma pravilno — ne sme niti koščka vzeti vun, kljub temu pa se ob priliki vsake otvoritve postojnske jame razproda pod to tvrdko toliko kapnikov, je bila torej s tem rešena. Zdaj šele me je stvar še bolj zanimala. Poizvedoval sem v okolišu postojnske jame tudi o vzrokih opustošenja sosednih kapniških jam — slišal sem povsod eno in isto pesem: vse je šlo, vse gre na prodaj v Postojno. In sem na tej poti tudi doznal: odkar je Postojna postala' radi svoje svetovno sloveče jame cilj svetovne romarske poti, odkar njih bližnji in daljni sosedje vidijo, koliko to romanje sedanjemu mestu nese dobička, so se začeli tudi drugi zavedati, kake vrednosti, kake zaklade so imeli shranjene v svojem podzemeljskem kraljestvu, pa teh zakladov niso znali ceniti. Da jih zdaj, ko je večina zakladov pod tvrdko Postojne brez dobička za njih že izginila po širokem svetu, da jih zdaj, ko sem ter tje zaide kak tujec tudi do njihovih jam, pa jim, sodeč po tem, kar je še ostalo razvalin, očita ta nezaslišen rop, da jih zdaj tudi srce boli; tudi o tem sem se v krajih blizo večjih jam na lastne oči prepričal. Šele po toči zvoniti je prepozno, to je navadno resničen pregovor. Vendar se da glede nadaljnega ropanja kapniških jam zlasti kar se tiče Notranjske, še mnogo popraviti. Pravzaprav popraviti se ne da nič, pač pa za bodoče veliko popraviti. Treba je varstva vsemu količkaj pomena vrednemu podzemeljskemu kraljestvu. Pa ne samo glede kapnikov. Mnogo teh jam krije v svojem kraljestvu še drugo dragocenost: jamsko živalstvo ali ta-kozvano jamsno favno. Slišal sem, da se n. pr. iz postojnske jame za drag denar razpošiljajo v jami se nahajajoče živali tjekaj v nemško cesarstvo. Če je to res, je to tembolj vse graje vredno, ker je postojnska jama tudi v tem oziru znamenita. Da se izognem vsakoršnim očitkom od strani Postojnčanov, sem o tem doslej molčal. Toda razdejanje, ki sem ga pretečeni teden zasledil v do zadnjih časov niti domačinom Cerkničanom poznani kapniški jami pri starem cerkniškem gradu, je tudi mojo prizanesljivost oropalo vsakih obzirov. To jamo, ki bi bila poleg svetovno slovečega jezera za tujce nekaka druga privlačna sila, so Cerkni-čanje našli še le prav slučajno po enemu tistih, ki za slavo Postojne ro* pajo druge okapniške jame. Tukaj rie pomaga noben izgovor, nobeno uta-jenje. V jami smo našli sledove ropanja, ki se ne dajo utajiti. Ne da se pa tudi po tem, kar smo našli, utajiti, da je šel rop iz te jame zopet v Postojno in od tam kot kapniki iz Postojnske jame širom po svetu. O tej' jami, ki jo domačini še nazivajo kot novo jamo, bo treba še izpregovoriti. Brezvestnemu ropanju kapniških jam je treba storiti konec. Predvsem pa to velja glede notranjskih jani v postojnskem okraju. Postojnska jama je sama na sebi tako bogata kraških čudežev, da se ji ni treba bati kon*! kurence najmanj pa v svoji bližini/ Ravno zato pa zahteva ugled in slava postojnske jame, da se le v korist Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron.< Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V* °/0 brez odbitka rentnega davka.' LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. NosiH so plamenice. luč, ki jene^doPra™Semtanffi"h P‘am™C * prihaiala ti$U dvorane in zataknili kipa P podstavku kakega nagrobnega Bilo jih je dvanajst. Tako je gorelo kroginkrog kripte dvanajst simetrično razvrššenih plamenic. Vsak izmed mož se je postavil k svoji plamenici. Džennaro je zapazil, da tvori ta vrsta baklonoscev nekako Podkev okrog nizke estrade, na kateri je stalo več stolov. Minilo je še četrt ure. _ In zdajci so se začeli pojavljati v kripti možje, ki so pri-hajali vsi po istih stopoicah. Prihajali so posamezno in v skupinah. Toda vsi so imeli krinke na obrazih, vsi so molčali; sleherni izmed njih je takoj po prihodu v dvorano zavzel mesto poleg te ali one plamenice. Ko je preteklo dvajset minut, je stalo okrog vsake plamenice kakih dvajset teh prikazni. . . Džennaro je zapopadel, da morajo biti možje s plamenicami načelniki nekakih skupin. Ta hip je bilo v kripti že kakih sto ljudi. Na estradi so se namestili štirje ter sedli na pripravljene stole. — Kdo so ti ljudje? je premišljal policijski načelnik, čigar osuplost je rastla od trenotka do trenotka. Kaj hočejo? ... Ali so se zbrali zaradi mene? . . . Morda je to tisti strašni tribunal gorovja? . . . Ne, ne! . . . Potem bi bil Roland Kandiano z njimi in se ne bi skrival . . . Kaj so torej? Kdo so? Česa iščejo?... Oh, kako izvedeti! . . . Takrat pa je vstal eden izmed mož, ki so sedeli na estradi. Ta mož je stopil na rob estrade. Odvezal si je krinko, da mu je padla pred noge. Policijski načelnik se je komaj premagal, da ni zakričal od prevelike osuplosti. Mož, ki je pravkar pokazal svoj obraz, ta mož, ki se je zdel načelnik tega skrivnostnega zborovsnja, je bil generalni kapitan beneške armade. Bil je Altieri. Kakšne misli so vihrale po glavi policijskega načelnika. Kakšne sumnje so vrele po njegovih možganih 1 — Gospodje prijatelji in bratje, je izpregovoril Altieri z mirnim glasom, izvolite, kakor je navada na vseh naših sestankih, odkriti svoje obraze, da se prepričamo, ali se ni kak zalezovalec vtihotapil v našo sredo. Hipoma so padle krinke z vseh obrazov. In za nekaj minut je napolnilo kripto nerazločno mrmranje zbora ljudi, spoznavajočih drug drugega in menjavajočih nagle besede, čestitke in pozdrave. Nato je zopet nastopilo molčanje. Policijski načelnik je bil ves neumen od strmenja. Z nekako bojaznijo je motril po vrsti obraze vseh ljudi, ki so se bili razkrinkali. Spoznal je najprej generalnega kapitana Altierija, nato mnogo uglednih mož iz najbližje okolice doževe, višjih častnikov beneške mornarice in najodličnejših zastopnikov beneškega pa-tricijata. — Kaj delajo vsi ti v tej kripti? . . . Kak je namen tega skrivnostnega sestanka? In predvsem, oh, to pred vsem; zakaj ga je Roland, ki bi ga lahko umoril, Roland, ki mn je bil dejal, da ga postavi pred tribunal gorovja, privedel v kripto pri Svetem Marku ? ... Da ! Zakaj ga je napravil za nevidnega gledalca teh čudnih reči? — Gospodje prijatelji in bratje, je povzel Altieri, ki je bil po vsem videzu načelnik tega zborovanja, zdi se mi, da je naše število popolno. Vsem vam je jasno, da je ura dejanja blizu; zato vas zahvaljujem, da ste se odzvali mojemu vabilu in se združili okrog mene. Govoril je z avtoriteto bodočega gospodarja. In brezdvomno ni nihče mislil na to, da bi mu odrekal to avtoriteto, kajti splošno pritrjujoče mrmranje je pozdravilo nagovor generalnega kapitana. — Samo enega izmed nas manjka pri tem važnem in poslednjem sestanku, je povzel Altieri, enega izmed najvažnejših; in ta eden je Dandolo. Nemirno molčanje je pokazalo Džennaru, da je Dandolova odsotnost vsem navzočim skrajno neprijetna. Osebni vpliv velikega inkvizitorja ni bil bogvekolikšen. Toda zaradi visokega mesta, ki ga je zavzemal in zlasti zaradi ugleda slavnega imena, ki ga je nosil tako slabo, kakor bi šibkej in slabotnej nosil bojno opravo juoaka — velikana, zaradi slave tega imena in zaradi policijskih sil, s katerimi je razpolagal, so smatrali Dandola za osebo, ki je ne sme manjkati pri takem podjetju. Altieri je zapazil, da zborujoči pričakujejo od njega temeljitih pojasnil. — Gospodje prijatelji, je nadaljeval brez odlašanja, roka, ki jo nosim v obvezi, vam pravi dovolj razločno, da sem ranjen. In res, bil sem se, bil se z inkvizitorjem Dandolom. Da, zaradi višjega interesa naše skupne stvari si nisem pomišljal, potegniti meč zoper očeta žene, ki nosi moje ime . . . Toda priznati moram — moja roka se je tresla; to je bila slabost, ki mi jo mora vsakdo oprostiti. Dandolo ni poznal take slabosti, in njegov meč je ranil soproga njegove hčere. Vse je molčalo in soplo težko v napetosti pričakovanja. Ta nenadejana pripoved in bridki ton njenih besed sta napravila velikanski učinek. Altieri je nadaljeval: -- A vzrok da sem se bil, je ta: Dandolo mi je nenadoma izjavil, da noče biti več med nami. Rekel mi je, da si je premislil, in da blagor države zahteva, da Foskari ostane ua krmilu, ter da interes in blagor Benetek ne dopušča nobene izpremembe v republiki. Začelo se je preteče mrmranje. — Izkratka, bila je to vsa nezvestoba človeka, ki sicer nima namena izdati nas — to moram povdariti — pač pa se hoče umakniti. ______________________________ (Dalje.) nekaterih izkoriščevalcev ne ropajo druge sosednje jame in da se ta rop ne prodaja pod firmo postojnske jame. Sicer sem pa jaz odločen nasprotnik tega ozkosrčnega lokalizma. Koliko so žrtovala druga društva n. pr. tržaška podružnica Slov. plan. društva za proslavo svojih jam; toda reklama, ki drvi le za enim ciljem, ovira uspehe vseh drugih žrtev. Gospod deželni predsednik, Vi ste ustanovitelj nekega jamskega društva, o katerem pa slovenska javnost doslej prav nič gotovega ne ve. Vaša sveta dolžnost je, da se resno pobrigate za varstvo vsega podzemeljskega kraljestva v deželi, v kateri Vi predsedujete kot namestnik najvišjega varuha vseh javnih interesov.| Franjo Pirc. Ruski pomorski minister gre na pot v Vzhodno Azijo, da si ogleda obrežje Kamčatke, kjer nameravajo Rusi v Petropavlovsku zidati veliko morsko pristanišče in trdnjavo ter preiskati vse prehode skozi severno morje. Splošni pregled. V nemški Afriki so baje domačini napadli nemško patroljo in pobili vse moštvo, le eden je ušel. Uradno se ta vest ne potrjuje, vendar je duhove zelo razburila, ker kaže, da Nemcev niti v Afriki ne marajo. Pomanjkanje vode v Benetkah. Pretekli teden so zapazili v Benetkah, da ima voda nekak slan okus. Preiskali so vodovod in so videli, da je počila glavna cev. Zato so vodovod zaprli in ljudje so morali dobivati iz starih vodnjakov vodo, deloma pa so jo dovažali z ladjami. Telegrafirali so na vse strani po pomoč, da se vodovod čim preje popravi, da dobi mesto zopet zdravo vodo, ker je v tej vročini slaba voda nevarna in povzroči lahko kolero ali druge bolezni, kar bi mestu zelo škodovalo. Amerlkanska vročina, ki je bila zadnje čase tako huda. da je pomrlo ysled nje na desettisoče ljudi, je prestrašila tudi prezidenta Tafta tako, da se je naselil na ladji in plove sedaj po morju, seveda je v stalni zvezi z vlado v Washingtonu. Kakor je znano, je ameriški prezident Taft zelo debel mož in takim je vročina zelo neprijetna. Zgledu predsednika so sledili tudi drugi člani vlade, tako, da je sedaj cela ameriška vlada — na vodi, kjer je varna pred vročino. Kongres slovanskih zdravnikov se je vršil te dni v Krakovu in je bil zelo mnogoštevilno obiskan, obenem pa je bil najlepši dokaz, kakega pomena so shodi slovanskih učenjakov. Taki shodi ne omogočujejo le to, da se strokovnjaki vseh slovanskih narodov osebno spoznajo, ampak so velikega gospodarskega in kulturnega pomena, ker so organizacije stanov predpogoj vsem širšim in višjim narodnim in kulturnim zvezam med slovanskimi narodi; taki kongresi so manifestacije skupnosti. Na shodu v Krakovu, so se sešli odlični češki, poljski, ruski in jugoslovanski zdravniki. Pri tej priliki je govoril znani ruski psihiater Behtjerev navdušene besede o poljsko ruski spravi. Sam se je naučil poljskega jezika, ceni visoko poljsko znanost in poljske strokovnjake in upa trdno, da pride do sprave med Rusi in Poljaki. Slava poljske znanosti je slava Slovanstva. Pride čas skupnega dela. — Te besede je kongres z velikim navdušenjem sprejel. Na zborovanju v proslavo 501etnice poljske zdravniške revije je Behtjerev zopet govoril o pomenu poljske kulture v Slovanstvu in je poživljal na skupno delo za spravo. Tako je bil kongres slovanskih zdravnikov v Krakovu prava manifestacija slovanske misli. Rusija na Vstoku. Po poročilih, ki jih je prinesel predsednik rusko dume Gučkov s svojega potovanja pe Vstoku, je vojna med Rusijo in Kitajsko neizogibna. Zato Jje Rusija sklenila, da se pripravi za vse slučaje. — k slovenskih krajev. Iz Dol Logatca. Danes v soboto 22. julija 'Se je k nam pripeljal škof birmat. Na kolodvoru ga je pričakoval sam župnik z nekaterimi tercijalkami. Pred cerkvijo ga je pozdravilo neko dekle v imenu »Bogomil", v imenu šolaric pa gdč. Vidičeva. »Orlov* ni bilo videti, pač pa smo opazili njih zastavo. Videli smo tudi zastave na nekaterih hišah, ki veljajo za napredne. Lahko jih je sram, da so s svojimi zastavami kompromitirali našo napredno stvar! Taki »naprednjaki*1 niso nič boljši od izdajalcev. To je neopravičljiv škandal. — Drugič kaj več o nekaterih naših »naprednjakih*. Trbovlje. To vam je bila parada, to blagoslavljanje zastave našega veteranskega društva, ki ga je prišlo častit tudi nekaj tujih potrebnih in nepotrebnih društev. Kumovala je zastavi gospa glavarjeva iz Celja, ker je Trbovlje še ne rodilo žene, ki bi bila vredna te izredne časti. Ob tej priliki, ki je bila vse kaj drugega nego patrio-tična slavnost, bi se visoki nemški gospodi v imenu občine rado poklonilo nekaj naših »narodnih* občinskih odbornikov, ki simpatizujejo z vsem, kar je nasprotno tako lepo razvijajoči se slovenski stvari. Pa jim je bil napravljen križ čez zviti račun, ker hvala bogu sedi v našem obč. zastopu še nekaj mož, ki se niso rodili meseca kimovca. Sicer bi nas vsa ta prireditev prav malo brigala, ko bi se za njo ne brigalo preveč nekaj naših ljudi, katerih menda ni za ta posel nastavil ne tukajšnji premogokop, še manj pa naša občina, o kateri misli ves svet, da je ni naprednejše. Tako smo videli našega »prizanesljivega* gospoda obč. stražmojstra, kako je cel teden v civilni obleki agitiral in delal za to slavnost, pred katero so prinašali časopisi le žalostne trboveljske novice. Vemo, da nismo zmožni dajati našemu županu nobenih naukov, zato ga pa ponižno prosimo, da naj pouči obč. stražnike, kaj spada v njihov delokrog in jih opomni, da so tukaj za vzdrževanje javnega miru, ne pa za agitacijo veselic, pobiranje denarja za razna društva in apportiranje marn. Drugač se ne bomo čudili, če bo čez čas treba še 7., 8. ali celo 9. obč. stražnika, ki bo pod vodstvom gosp. ober-policaja moral priznašati vsemu, kar krepi in podpira trhlo trboveljsko nem-čurstvo. O izidu nedeljske komedije Vam bomo še obširneje poročali. DNEVNE VESTI, Pamet v glavo, R^bar-Gregori-novi trabanti! Nikar si ne domišljujte v svojih puhlih glavah, da nas boste zastrašili s svojimi pretnjami v »Edinosti*, da boste bojkotirali »Jutro*. Proklel nas je ljubljanski škof, vsa kranjska duhovščina je stopila v boj proti nam — in za to se je »Jutro* tako lepo razvilo, da je danes veliko močnejše od »Slovenca* in tudi od »Edinosti*, ki nam sedaj žuga z bojkotom. Ogromna večina tržaških Slovencev je na naši strani in ako si Rybšr-Gregorinovi trabanti domiš-ljujejo, dk jim bo mogoče izvesti v Trstu bojkot proti »Jutru*, se zelo, zelo motijo, ker število odjemalcev »Jutra* v Trstu se vedno množi, ker v »Jutru* vidijo tržaški Slovenci resnično narodni slovenski dnevnik, kar se ne more trditi za »Edinost*, ki za- MAH LISTEK. M. GREGORIČEVA. Za samostanskim obzidjem. danes vas nadomestim jaz!* In odšel sem takoj za laikom. Kmalu potem sem stal pred tabernakljem, se obrnil proti kopici ljudi, pomolil s hostijo med prstoma in prekoračil polagoma kratki prostorec do kamnite ograje. Skoro mehanično sem obhajal štiri osebe in stopil pred peto, pred poslednjo. Zopet so moji prsti posegli v kelih ter se s sveto hostijo približali ustnam pred menoj. Ali ob! Tedaj so me izza črnega pajčolana pogledale najmilejše oči, konvulzivičen občut me je objel, da sem krčevito držal kelih v tresočih rokah. Oseba pred menoj pa je kriknila in zdrknila nezavestna na Pozno v noč istega večera sem sedel z bratom Renatom na klopici pod mecesnom. Njemu samemu sem pripovedoval o čudnem slučaju, o nepričakovanem svidenju z Almo. , — Z Almo, pravite? Usoda je torej ostala dosledna, maščevala se je nad njo, mesto vas revež. Prav tako, živela Nemezis 1 Prava čista, nesebična govarja zvezo primorskih poslancev z naj večjimi sovražniki Ciril-Meto-dove družbe! Le’ pamet v glavo, Rybžr-Gregorinovi trabanti in ne smešite se! »Edinost* je ogorčena, ker so baje kranjski naprednjaki odklonili, da ne bodo več podpirali Ciril-Meto-dove družbe radi koraka primorskih poslancev. Le brez skrbi »Edinost*, kranjski naprednjaki niso taki ljudje kot 'prihrOrski »narodni* poslanci! Ciril-Metodove družbe se ne dotakne noben slovenski naprednjak, ker se vsak dobro zaveda svojih dolžnosti napram narodu; pač pa bi radi uničili Ciril-Metodovo družbo zavezniki primorskih »narodnih" poslancev! »Jutro* — v vladni službi! Nek tepec pravi v »Edinosti*, da piše »Jutro* tako kakor bi bilo v vladni službi in za to je bilo v šestnajstih mesecih svojega izhajanja večkrat zaplenjeno, kot »Edinost* v celi dolgi dobi 36 let! Od jeze so pač postali pri »Edinosti* že kar neumni in ne vedo kaj pišejo. Med besedo in dejanjem je velikanski razloček — pri naših klerikalcih, posebno pri duhovščini. Zadnjič so neki gospod pri sv. Jakobu silno genljivo pridigovali, kako moramo, sledeč Krištovemu zgledu, ljubiti svoje sovražnike, jim dobrp hoteti, in so še posebej omenili, da niti liberalcev (1) ne smemo sovražiti. Take besede so res lepe, ko bi bila le dejanja tudi taka. Ampak pri klerikalcih je že taka navada, da drugače govore, drugače pa delajo. Kako odgovarjajo, bi prosili slavno katoliško duhovščino, Kri-stovemu nauku o ljubezni in lepim pridigam o nji dejanja škofa Antona Bonaventure, dr. Kreka, dr. Šušteršiča, tehantov, fajmoštrov in kaplanov ? Kako odgovarja tem naukom in pridigam gospodarski in politični bojkot nasproti naprednjakom? Preganjanje naprednega učiteljstva? Preganjanje naprednega uradništva ? Preganjanje celo onih otrok, katerih starši so naprednjaki? Kako se vse to vjema s Kristovim 'naukom,, ne — s Kristovo zapovedjo o ljubezni? Na lepe besede ne damo nič — po njih delih jih moramo soditi in — obsoditi. Češka in slovenska skupnost. »Edinost*, »Soča*, dr. Rybšr, dr. Gregorin itd. itd. nam prihajajo vedno in vedno z zgledom enotnega češkega kluba. Popolnoma ponesrečena primera 1 Poglejmo še enkrat, kako stvar stoji! V enotnem češkem klubu je posameznim članom prepuščena popolna svoboda nele v gospodarskih, temveč tudi v kulturnih, predvsem v verskih in cerkvenih v p r aš a n j i h. Pa v Šušteršičevem, v katerega sta vstopila tudi dr. Rybaf in dr. Gregorin? Niti sledu take svobode! Tam odločuje samo majori-ietni princip, z drugimi besedami (ker majoriteto tvorijo ubogljivi Šušter-šičevi backi) Šušteršičeva absolutistična komanda. Avtonomno postopanje je milostno dovoljeno Je v vprašanjih, ki se tičejo izključno volilnega okraja tega ali onega poslanca. To je, gospodje, velikanska razlika, in zato nikar ne prihajajte več z zgledom enotnega češkega kluba, kajti toliko razsodnosti bi že morali prisoditi, če ne drugemu, vsaj svojim volil cem, da znajo ločiti črno od belega in Sušteršičcvo komando v »Hrvatsko-slovenskem klubu* od svobode v enotnem češkem klubu 1 Konfuznost gorlške ,Soče‘. Nismo mislili, da se bo tako zgodilo, kakor se je; goriška »Soča* je stisnila rep med noge in kakor ponižni pudeljček zlezla pod Ryba?-Gregorinovo klop. V četrtek je bila v »Soči* sama ogorčenost, neodobravanje itd. in »Soča* je takrat dobesedno zapisala to-le: »Mi smo že tačas, ko se je »Slav. Tag-blatt* toliko pehal za skupen jugoslovanski klub, povedali da je tak klub nemogoč ker Šušteršiča nidobitiza ustanovitev jugoslov. kluba, v katerem bi on absolutno ne vladal. — Tako je naše mnenje*. — Ampak to »mnenje* goriške »Soče* se je kaj hitro izpremenilo — samo dobra dva dueva sta zadostovala . . . V sobotni »Soči* beremo že popolnoma drugačne stvari. Da dr. Gregorin v svojem uvodniku »Preveč ognja* ne bo samega sebe obsojal, je jasno. Ampak tudi v ostalih noticah »Soče* ni niti sledu več prejšnjega ogorčenja in v eni notici »Soča* kar naravnost in brez vsake navedbe vzrokov »obsoja* »odprto pismo* narodno naprednih volilcev iz Črnič, ki smo ga priobčili s soboto, češ da je »skrajno neumestno* in »delo jednega človeka*, dasi je podpisan ves krajni odbor narodno-napredne stranke. Dr. Gregorina »Soča* naravnost poživlja, naj se na ono pismo »čisto nič ne ozira*. Tako odgovarja napredna »Soča* na pošteno pismo poštenih naprednih vo-lileev! Mi se kar najodločneje zavarujemo proti očitku »Soče*, da delamo samo »gonjo*, ki samo »škoduje napredni stvari*. Ne, gospoda, naše mnenje je, da napredni stvari škodujejo tisti, ki lezejo pod Šušteršičo absolutno komando in si s svojim vstopom v njegov klub vežejo roke v vseh, torej predvsem kulturnih stvareh in iz Sušteršičevih rok sprejemajo samo milostno avtonomijo v onih vprašanjih, ki se tičejo izključno njih volilnih okrajev. Dr. Gregorin naj bi imel v mislih, da so ga kot izrecno protiklerikalnega kandidata volili samo napredni volil c i in da je njim nasproti obvezan varovati poleg svojega narodnega tudi svoje napredno stališče. Da je pa napredna »Soča* stopila v eno vrsto z »Edinostjo* in zagovarja prenagljeni korak dr?.Rybara in dr. Gregorina, nam je resnično žal. Se eno anonimno karto smo dobili iz Trsla, v kateri nam neki — sevedi nepodpisani — »narodno-za-vedni tržaški Slovenec* izreka zaradi našega stališča glede vstopa dr. Rybdfa in dr. Gregorina v dr. Šušteršičev klub »gbboko obžalovanje*. Gospodom okoli »Edinosti* — tam namreč je izvor vseh teh anonimnih »ogorčenj* — moramo še enkrat povedati, da se silno, silno motijo, če mislijo, da nas bodo na tak način ugnali v kozji rog. Nam zadostuje, da se stališče vseh res naprednih Slovencev popolnoma krije z našim stališčem. Na druge se pa ne moremo in se ne bomo prav nič ozirali. Požar v Zg. Šiški. K včerajšnjemu poročilu bodi še sledeče omenjeno: Splošno se sodi, da je ogenj zanetila zlobna roka, kakor je to storila že pred 2 letoma, ko je 2 dni pred Veliko nočjo ravno temu posestniku, ravno na tem prostoru stoječe slično poslopje začelo goreti in tudi vse pogorelo. Dejanja požiga sumijo nekega berača. Poslopje je bilo še novo, jako pro- Tolstoviiko slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSkti slatina, poSta Guštanj, KoroSIto, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim 1 ljubezen mora imeti svoje zadoščenje in ako si ga ne pribori sama od sebe, ji pomore usoda. Veseli me! — Kako? Zakaj? Saj se ne vidiva več, kajti k obhajilu gotovo ne pride več v samostan; kdo ve, kako daleč prebiva. — Kaj, vi še neveste, da je vaša Alma gospa iz sosednjega dvorca? Spoznal jo je brat gvardijan in jo dal prepeljati tja. — Renato! Je-li mogoče? —■ Tako je in nič drugače, ampak navzlic toliki bližini je več ne smete videti, ker vam jaz prepovedujem, ako se vam ponos taja in samoljubje omaguje. Pustite jo, ne brigajte se zanjo; trpi naj, trpi, da prestane vsaj stotino vaših muk. — O, Renato, Renato! Tisto svi-ranje je torej uhajalo izpod njenih prstov ? Oh, pa zakaj, zakaj je izbirala baš one skladbe; niso morda tudi nji najljubše? Oh, Alma, Alma, zakaj si mi prišla po tolikih letih zopiet v obližje, v bližino nesrečnika, ki te ima itak vedno v spominu. O, kako sem reven, kako ubog. — N? deklamirajte, Guido, ampak poslušajte me! Še mesec dni ostanite tukaj med nami; ako pa izprevidite, da vam njena navzočnost utegne le ojačiti bol — tedaj stopite pred priorja in prosite ga priporočila za kak daljni samostan. — Uh! Proč od nje me podite? Proč ? — Nikar! Ce morete, ostanite le tukaj, ampak ako razvidite, da vam je koprnenje po njej silnejše, ko kedaj, pobegnite pred njo v daljino. Kaj vam preostaja drugega? E, Guido? še danes mesec bodete daleč, daleč od prekrasne Ligurije in premišljali o istinitosti mojih besed. Nisem li storil jaz enako? — Vi, Reijato? — Jaz! Govorici, ki jo govorim, sem se le težavno privadil. Na oddaljenih tleh se je premikala moja zibelka; na daljnih tleh ob deroči Savi stoji samostan, iz katerega sem pobegni! semkaj. Ne iz enakega vzroka, kakor vi, ampak iz vzroka, ki je odrevenel moje srce. Tukaj pa sem zadobil uteho in pokoj, tukaj živim resi-gniran ... Stoprav ob dveh popolnoči, ko je razburjeno morje burno pošumevalo, sva se razšla vsak v svojo celico. Pri Sv. Urhu 1894. Leto dni je preteklo, kar bivam med gorami, a tolažbe ne najdem med tem zidovjem. V tujini bivam sredi tovarišev, ki ne umejo mojega jezika, sredi sobratov, katerih niti jaz ne razumem. Ali to me ne onesrečuje. Onesrečuje me samo misel na njo, na ono lansko naključje pri sv. Lorenzu. Nič manj otožen nisem nego tam doli, v oni dragi celici, v katero so prodirali šepetajoči morski valčki, v katero je pronicala aroma oljk, citron, pomaranč in oleandrov. Moja žalost in neprestano premišljanje o Almi me razjeda in gloda, da očividno hiram. Moji ogljenočrni lasje so predčasno osiveli, luč mojega življenja pojema; moje telo bode dihalo še nekai mesecev, še nekaj tednov... in potem se bodo zaprle moje oči za vselej, oči, ki bi tako rade še enkrat videle njo, pred katero so nekoč pobegale, njo, ki ostane moje božanstvo do zadnjega vzdiha Premagati sem hotel svojo ljubezen z orožjem ponosa in ranjenega samoljubja in zato premaguje sedaj ljubezen mene. O, Renato, prijatelj! Ne, ne, nismo vsi enaki; pri nekaterih deluje ponos triumfalno, pri meni je ponos in samoljubje postranska stvar pred obličjem ljubezni. Moja ljubezen presega velesilo ponosa. Ne, bolje ni zame v tej gorski samoti, ampak zavest, da je bolje zanjo, ta me včasih razvedri, ta mi včasih sili usta v skromen smehljaj. Da! Le da uživaš ti Alma nekaljeno srečo, ne da bi gledala s skesanim srcem na moje revno bitje, le zato hiram tujec med tujci, menih med menihi za visokim samostanskim obzidjem ... stomo, zidano in s škrlicami krito. Pogorelo je večinoma vse, kar je bilo letošnjih pridelkov spravljenega v podstrešju, ter tudi nekaj perutnine. Velika sreča je bila za vsa sosednja, blizo skupaj stoječa poslopja, da ob času izbruha ognja ni bilo vetrovno in da so vrli gasilci iz obeh Šišk ter Dravelj bili takoj na licu mesta ter z znano požrtvovalnostjo skušali rešiti, kar se je dalo rešiti, predvsem pa da so ogenj omejili le na poslopje. — Kakor se nam ob sklepu poročila poroča, se sumi, da je ogenj zažgal neki tuji berač, ki si je poleg poslopja ležeč na-žigal pipo. Spodnješlšenske demonstraciji pred sodiščem. Orožniki so vendai spravili nedolžne šolarske demonstracije pred sodišče. G. Franc Podlipnik, ki so ga orožniki, ne vemo zakaj, aretirali in gnali v zapor, je pri okrajnem sodišču tožen radi prestopka po § 314 k. z. Razprava se vrši dne 31. julija ob : pol 10. dopoldne. — Čudno je, di je isti g. sodnik, ki je pri prvi razpravi zgornješišenskih dogodkov v slučaju Orehek-Kavčič odklonil Kavčičeve razbremenilne priče pa verjel le Orehku, ki se je sam pretepa udeležil, tudi v tem slučaju odklonil obtoženčeve razbremenilne priče. Kdor hoče spoznati do dobra, kaj je rimski klerikalizem, naj bere Macharjev »Rim*, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu v Schwentner-jevem založništvu. (Nevezan 3 K, vezan 4 K) Na današnji protestni shod zoper odmero osebne dohodarine, Jki se bo vršil v veliki dvorani »Mestnega doma* ob 8. uri zvečer, opozarjamo vse obrtnike, da se ga v polni meri udeleže. Na shodu se lahko vsak oglasi k besedi in razloži krivico, ki se mu le na naopravičen način zgodila od strani naše davčne administracije. Shod je važen za vse in zato je želeti mnogoštevilne udeležbe, zlasti od strani gg. obrtnikov! Sokol II. je priredil včeraj popoldne javno telovadbo in veselico v Hribarjevem gaju. Vroče popoldne je izvabilo mnogo meščanstva v prijetne sence z drevesi obraščenega gaja na bregu Gradaščice in je bil prostor okoli četrte ure že skoraj napolnjen. Telovadske vrste, ki so nastopile, so izvajale vse vaje tako, da so žele pri občinstvu obilo zaslužene pohvale. Odlikoval se je posebno naraščaj in vzorna vrsta. Velika skupina, ki je bila tudi fotografirana, je pokazala krasno sliko, kot geslo dela, ki ga vrši Sokol II. Občinstvo je vse točke spremljalo z zanimanjem in navdušeno ploskalo lepim vajam. Po telovadbi se je razvila ljudska veselica v prijaznem gaju. S paviljoni je bilo za žejno in lačno občinstvo dobro preskrbljeno. Paviljonom so načelovale sledeče gospe: Vinami g. Ulri-chova, pivovarni g. Miklavčeva, jestvinam g. Šterkova in g. Rav-tarjeva, kavarni g. Bučarjeva, cvetličarni g. Puhova. Gospem voditeljicam so zvesto stale na strani lepe in prijazne gospodične ki so privabile k sebi ne malo oboževalcev. Pri prireditvi je sodelovala slav. slov. Filharmonija; po dnevni vročini pa je vabilo k sebi mladino plesišče, kjer je igral izboren Šramel, ki je do pozne ure dajal plesalcem dovolj plesa in zabave. Tako je prireditev Sokola II. v Hribarjevem gaju krasno uspela, telovadba je dobro pokazala napredek društva — moremo upati na jako lepo bodočnost — veselica pa je vsem obiskovalcem nudila dovolj veselja in zabave. Krepko naprej! Odsek slov. akad. fer.* društva »Prosveta- v Idriji naznanja svoj II. izredni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 29. t. m. ob pol 9. uri zvečer »pri Fani*. Na dnevnem redu so slučajnosti. Prijatelji dobrodošli! Kaj je s kapelico? Iz ljubljanskih kramarskih vrsta se nam piše: Gosp. urednik oprostite, da Vam šele danes sporočam nek zanimiv dogodek, ki se tiče gorenjskega mesteca Radovljice. Dogodek mi je prišel v spomin, ko sem slučajno bral v »Slovencu*, da je Radovljica dala pri zadnji državnozborski volitvi klerikalno večino, ^tvar je tale: 'Vračali smo se z Jožefovega sejma z Jesenic.. Bilo nas je v enem vagonu precej kramarjev. Govorili smo o marsičem in slednjič je govor prišel tudi na rajno Hočevarco, ki je ravno tisti čas umrla. Tedaj se je oglasil nek možakar, ter je pnčel govoriti ves navdušen, koliko je zapustila rajna Hočevarca Radovljici, da bo s tistim denarjem zidal radovljiški dekan nekako šolo in drugo. Tedaj se oglasi neka jako podjetna kramarica bolj rejene postave rekoč: »En d., k bo zidal, saj še ene kapelice ne more zidati*. In možakar je utihnil, kakor bi ga polil z mrzlo vodo. To je bil halo ! Skoda, da je prišla postaja Radovljica in da sta oba izstopila. Radoveden, kdo je oni možakar, sem pričel izpraševati sopotnike. Povedali so mi da je sicer izučen klobučar, a ima sedaj velik hotel, da je podrav-natelj klerikalne posojilnice, da je jako premožen in da ima lepo ženo, v katero je vse zaljubljeno, od prvega gospoda in do zadnjega pastirja. O kapelici nisem mogel nič natančnega izvedeti. Mogoče pojasni zadevo kak radovljiški meščan, če niso že vsi zlezli poe črni dekanov klobuk. Ce pa obiščem prihodnji sejm v Radovljici, poizvem sam in sporočim. —uk. Zakaj župnik dekana ni pustil notri? Nekje blizo tam, kjer se izteka naša lena Krka v našo bistro Savo, leži lepa fara, živi zraven farovža lepa žena omožena, mati več otrok in potem stoji tam še tudi lepa nova hiša, last prečastitega božjega namestnika, jn ker je tam vse tako lepo — okolica Brežic je namreč to in onostran jako lepa — se je zgodilo, da se je sveti mož zaljubil v ženo drugega moža. Radovedni so postali ljudje, si brusili in nekateri tudi obrusili jezike. In tako se je zgodilo, da je ljudski glas dospel tudi na ušesa strogega gospoda dekana, ki je nekoč prišel nenadoma ria obisk k svojemu duhovnemu bratu. Iskal ga je po farovžu, pa ga ni našel; reklo se mu je, da bodo gospod najbrže kje v svoji lepi hiši. Dekan se je napotil tja, pa glejte, namesto da bi bil župnik svojega dekana kot se to spodobi, gostoljubno sprejel, je dobil prepoved, tja nima tam ničesar iskati . . . Notri v hiši pa si je dala babica veliko opraviti. Kaj pravite, zakaj župnik dekana ni pustil notri? Čuki z rožičkl v cerkvi. Kakor nam neki izletnik poroča, imajo v Leskovcu pri Krškem čuke tako zelo radi, da so jih s kotranom naslikali na stenah notri v cerkvi. Da pa se kakšna pobožna dušica ne zmoti in smatra te nove vrste svetnikov k starim svetnikom, so vsakega posebej nad čelom zaznamovali z — rožičid — Ne maramo sicer odobravati take vrste „cerkvene umetnosti" pač pa ugotavljamo, da ravno taki izbruhi jasno pričajo, kako nizko ceni že priprosto ljudstvo čukarijo kot opice naših telovadnih društev. Javen škandal v Berlčevem. Čez Beričevo pri Ljubljani vodi preko Kamniške Bistrice most, ki zasluži, da se ga fotografira in ta fotografija odpošlje na Dunaj, da bodo gospodje tam zunaj videli in vedeli, kako v deželi Kranjski v potu svojega obraza skrbe tisti možje za javno varnost, ki jim je dana oblast in dolžnost za to skrbeti. Če je ubogi voznik izgubil ali pa pozabil svetilko, ga bo oko postave sredi temne noči takoj zapazijo in roka pravice taKoj zagrabila, češ postava za javno varnost je taka, da se mora vsakogar kaznovati, kdor je ne spoštuje. Omenjeni most pa je žedlje časa v takem Škandaloznem stanju, da se th o razlasti pri količkaj narasli vodi vsak voznik resno bati za svoje inživljenje tistih, ki jih pelje na vozu. Da je to proti postavi za javno varnost, tega noče videti tista oblast, ki vidi voznika brez svetilke na cesti. Ali ni to vražje čudno, gospod c. kr. okrajni glavar in gospoda pri c. kr. orožuištvu? Če Vi sami pri takih javnih napravah kot so mostovi in to celo na tako opasnem kraju kot je most čez Bistrico, v neposredni bližini stolnega mesta, ne spoštujete predpisov zakona, kako hočete zahtevati, da jih bo uvaževal priprost človek ? Gospoda, ali časi niso več tisti, kot so bili nekdaj ko so bile postave le za ubogo ljudstvo, danes je začelo tudi ljudstvo misliti in saj veste: vzgledi vlečejo. Storite čim preje svojo dolžnost, če hočete, da se v kratkem zopet ne srečamo pri tem mostu! Leška pivovarna pred sodiščem. Okoli leške pivovarne se že od njenega rojstva vleče megla negotovosti, kaj je pravzaprav s tem podjetjem. Je li ga smemo prištevati k našim narodno-gospodarskim? Ali pa je to le špekulacija koroških Nemčurjev, h katerim se je pridružilo par po dobičku hrepenečih gorenjskih denarnih mogotcev, oziroma par vnanjih slovenskih deležnikov, katerih slabost je, da v taka podjetja preveč zaupajo? To vprašanje se bode po preteku sodnijskih počitnic reševalo pred ljubljanskim sodiščem v tožbeni zadevi g. L Tomažiča, zajožnika piva ter vipotržca v Spodnji Šiški kot delničarja tega podjetja. Cujemo namreč, da ga. Tomažič'to pivovarno toži za srefijo odškodnino ter da pri tej priliki pridejo vse razmere tega podjetja na dan. Nam je ta pivovarna znana iz senzačne pravde, ko je moralo ministrstvo odločiti vprašanje, ali sme ta pivovarna svojo posodo zaznamovati tako,^ kot jo zaznamuje konkurenca Puntigam. Takrat je pivovarna propadla S svojo dolgovezno pravdo. Takrat smo tudi izvedeli, da temu podjetju načeluje neki Quantschnigg (bivši slovenski Klančnik), da je glavna uprava podjetja ki sliši tudi na ime »Zadruga alpskih gostilničarjev", v Beljaku in da se domači gorenjski delničarji malo brigajo za prospeh podjetja, oziroma da sfe puste voditi na nemških vajetih iz Beljaka. To se je nam (em mgjaj dp-padlo, ker vemo, da so morale naše res slovenske pivovarne v leškem okraju opustiti svoje zaloge, ker so se gostilničarji istega okraja .premalo brigali za dolžnost podpirati v prvi vrsti domača podjetja. Izvedeli smo tudi, da je pri tej pivovarni močno zainteresirana radovljiška posojilnica; v zadnjem času pa se tudi čuje večkrat ime graške Slidmarke ter nekega slovenskega denarnega zavoda v zvezi s to pivovarno. Kaj je s to zvezo, to bo omenjena razprava pojasnila. Da imajo gospodje veliko denarja, kaže izmed drugih tudi ta le slučaj: Pivovarna je pn nekem gostilničarju v Beljaku investirala okoli 10.000 K za zalogo. Naravno bi bilo, da dotični založnik jčiriljd'r fn toči samo pivo iz te pivovarne. Mož pa se dobro razume take prilike izkoristiti ter je ostal zvest konkurenci pivovarne Reininghaus. Mi Slovenci smo pač taki, da pri polnih kozarcih pridigamo samoosvojitev na narodnem gospodarskem polju, ampak v praksi pa še vedno najraje hlapčujemo tistim, ki nas ravno na gospodarskem polju ubijajo. Naš denar roma za razne tuje špekulacije vun iz dežele, naš domač trgovec in obrtnik pa je tudi glede dobave kredita primoran postati suženj nemškemu kapitalu. Ali je to prav? O. BERNATOVIČ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Naj-nlžje cene, solidna postrežba. Spreobrnjenje. Čudna so pota Božje previdnosti Vroče je bilo, ko sta na Dunaju iz I. razreda brzovlaka izstopila dr. Ryb£r in dr. Gregorin. — Hu, vroče je — je dejal dr. Rybar. — Pa bo še bolj — je odvrnil dr. Gregorin. — Ravno sta gospoda hotela oddati svojo pritljago postreščku, kar jima prisopiha nasproti dr. Šušteršič z dr. Krekom. Par korakov za njima sta stala Gostinčar in Jaklič. Samega začudenja je dr. Rybar odprl usta na stežaj, ravno-tako dr. Gregorin. Pa preden je mogel ta ali oni kaj Spregovoriti, je že dr. Šušteršič skočil dr. Rybd?u okoli vratu in mu pritisnil na lice poljub, bolj vroč od julijskega solnca. In nato te objel in poljubil še dr. Gregorina. )r. Krek pa je obema stisnil roko. Tolike prijaznosti nista pričakovala primorska gospoda na Dunaju, najmanj od prvih glav vesoljnega Ese-lesa, in zato se ne čudimo, če so obema jele curljati po licih debele solze globokega spoštovanja in hvaležnosti, in dr. Rvbaf je dejal v svojem srcu: O, kako je le mogoče, da sem tega dobrega gospoda včasih tako ljuto napadal po shodih in ga zmerjal z Žlindro! — In na glas je začel: O, gospod dr. Šušteršič! Velika je moja pregreha nasproti Vam. Kaj bi govoril. Ampak... — Vse je pozab-ljeno, ljubi moj Rybdf — mu seže v besedo dr. Šušteršič. Nato se zadere nad Gostinčarjem in Jakličem, ki sta še vedno ponižno stala pet korakov zadaj: He, France, Jože! Ne stojta no tam kakor dva štora. Ali mislita, da sem vaju samo zaradi lepšega vzel sabo?' Ti France, vzemi kovčeg dr. Rybdra, Ti Jože, pa prtljago dr. Gregorina. Tako. In nesita v hote!. Pa kar hitro. Napitnino bosta dobila že pozneje. — Ko je bila zadeva prtljage na ta način odpravljena, je dr. Šušteršič najel izvoščeka m gospodje so se med živahnimi in prijaznimi pogovori odpeljali v mesto----- Seja, ki jo je imelo kmalu po prihodu dr. Rybara in dr. Gregorina na Dunaju zastopstvo vesoljnega slovenskega Eselesa, je bila zanimiva, kakor malokatera pred njo. Prvikrat sta bila navzoča na nji primorska gospoda dr. Rybdr in dr. Gregorin Ko je bil dr. Krek na glas odmolil običajni »Veni, sancte Spiritus", je povzel besedo dr. Šušteršič sam in je začel nekako tako-le: "] Ljubi poslanci krščanskega miš-Ijenja I Ce se še nikdar ni zgodilo, kar naš slovenski pregovor pravi, da gliha vkup štriha, se je to zgodilo današnji dan, ko vidimo med seboj tukaj dva odlična zastopnika od naše sinje adrijanske obale (viharni živijo-klici), gospoda dr. Otokarja Rybžfa in gospoda dr. Gustava Gregorina (ponovni viharni živijo klici). Mi ju sprejemamo z odprtimi rokami v svoji sredi (tako je), mi ju tukaj iskreno pozdravljamo (živijo dr. Ryb£r in dr. Gregorin!) in jima kličemo — dobro-dočla v Eselesu! (Viharno ploskanje in odobravanje.) Težavno je bilo naše stališče ob sinje Adrije obali. Primorsko ljudstvo je trde, recimo trmaste glave, in nas je ž,e opetovano odklonilo. In mislim, da ne žalim navzočih gospodov in najnovejših naših prijateljev iz Primorja, če povem, da sta ravno onadva bila tista, ki sta stav-ljala zapreke našemu delovanju. Pa vse to naj bo z današnjim dnevom, ko stopata gospoda dr. Ryb£r in dr. Gregorin po tolikih letih blodnje v naše vrste, pozabljeno, zbrisano, kakor bi se nikdar zgodilo ne bilo. Tudi jaz sem bil nekdaj naprednjak in sem zabavljal čelo Čez našo prečastito'duhovščino. Naprednjak je bil velečasfiti gospod kranjski deželni glavar Šuklje, naprednjak dr. Pegan, in tudi med Vami, cenjeni navzoči, bi zasledil vesten zgodovinar več ali manj napredno preteklost. No, mi smo se odrekli — eden prej. drugi pozneje, kakor je ravno kazalo — naprednemu Belcebubu in Antikristu in smo danes strogo krščanski možje. Ni nam žal tega, kajti Bog nam po našem dobrem ljudstvu s stoterimi darovi vrača, kajti Bog ima večje dopadajenje nad enim samiin spreobrnjenim pregrešnikom nego devetindevetdesetimi pravičniki. In zdaj, prijatelja naša, Stopita semkaj, da napravita slovesno zaobljubo, preden vaju formalno sprejmemo v svoj klub! Dr. Ryb£r in dr. Gregorin sta stopila naprej. Zavladala je grobna tišina, in dr. Šušteršič je s svečanim glasom začel: — Ali obžalujeta vse svoje dosedanje grehe proti edinoz vel iča vnem u Eselesu ? — Obžalujeva! — AH se odpovesta vsemu napred-njaštvu, všem njegovim izkušnjavam in vsem zvezam z njipi? — Odpoveva! — Ali obljubljata, da bosta do smrti zvesto živela v edinozveličavnem Eselesu in se ravnala po njegovih naukih? — Obljubljava! Ko je bila ta slovesna obljuba storjena, je dr. Šušteršič pomolil svojo roko v poljub najprej dr. Ryb4ru in potem pa še dr. Gregorinu. Dr. Krek pa je oba poškropil z žegnano vodo in pokadil s kadilom. Vsi navzoči so popadli v tem slovesnem trenutku pa svoja obličja, okoli dr. Šušteršiča pa se je razlila nebeška zarja..." Tako se je izvršilo spreobrnjenje dr. Rybšra in dr. Gregorina. Nenavadna naravna prikazen na Savj. Na Dolskem je eden naših sotrud-nikov včeraj izvedel o čudoviti prirod-ni prikazni, ki so jo opazovali v nedeljo pred 14 dnevi, streljaj daleč od broda čez Savo med postajo Laze in med Dolskim. Očividci te prikazni jo v tem smislu opisujejo: Po 3. pop. se je zbiralo k nevihti. Temno- in belkastosivi oblaki so viseli skoro tik nad Savo. Naenkrat se je začul nenavaden in jako močan šum, tako, da so nanj postali pozorni celo potniki, ki so se takrat peljali z vlakom lam mimo. Potniki pa so mislili, da je ta hropeči šum povzročil kak mimoidoči nasprotni vlak. Potem se je stemnilo, bilo je, kot da mora v nevihto grozečem ob-lakovju na mestu priti do silovitega izbruha. Hkrati se je opazovalcem zazdelo, da je nekaj velikega skočilo v vodo na kraju pod savsko sipino. Takoj nato pa se dvigne iz sredine Save stiašen vrtinec, ki se je vijakasto potem pa kot kača zavito dvigal navzgor ter v poševno ležeči črti izginil v nizko stoječe nevihtne oblake. Med dviganjem tega čudnega vrtinca je začela Sava nekako v brazde stisnjena nenavadno hitro teči. Ko je vrtinec izginil, je izginila tudi kopa nevihtnih oblakov. Vrtinec je bil tako močan, da je trgal in lomil vejevje obrežnih dreves ter jih nesel seboj. Tudi pripovedujejo, da je dvignil tudi veliko savske sipine v zr®k Ljudi se je polastil nepopisen strah; ženske so vpile ter prorokovale različne grozne stvari, ki bodo zadele to okolico. Nekateri, tudi resnejši moški so v svojem strahu v tej prikazni videli strašno kačo čez 5 sežnjev dolgo jn več takih strahov. Priznajno, da je ta pa morju navadna prikazen (tromba) v naših krajih nekaj nenavadnega. Pozor pred strupenimi kačami. VI. Kdaj so kače najbolj nevarne? To je vprašanje, ki se na splošno skoro ne da povoljno odgovoriti. Koliko je ljudi, ki niti ne razloči nedolžne belouške od strupenega gada in drugih strupenjakov! In koliko je zopet ljudi, ki so sicer prijatelji narave, ali le v toliko, da uživajo njeno lepoto, ki pa se ne potrudijo se učiti spoznavati življenje v prirodi. Pretežna večina ljudi pa je s kačami kmalo gotova. Ali ima toliko korajže, da jo ubije, ne glede na to kaj Ubije, ali pa navadno piipa niti te korajže in pred .° ~ zbežj. Tem zadnjim bi bilo najbrže zaman dopovedovati, kdaj so strupene kače najbolj nevarne. Pač pa se mi zdi na zgorejšnje vprašanje odgovoriti potrebno za tisti, ki prvič: razločujejo strupeno kačo od nestrupene in ki imajo korajžo, da strupe-njaku hitro in brez nevarnosti za svoje življenje pomagajo »na drugi svet". Predvsem opozarjamo na princip: strupena kača je za življenje bodisi človeku ali živali vedno nevarna. Ob enem pa tukaj le mimogrede opozarjam na drugi piincip, ki naj bi si ga vsakdo dobro zapomnil: Vsako, ki prav natanko in določeno ne pozna kače od kače, izziva sam sebi in če-je v družbi tudi drugim nevarnost, če se s kačo Igra, a 1 i j o brez vsake previdnosti draži. Kajti dognano je, da se celo iste vrste kače po krajevnih legah zlasti v dobi prelevitve včasih tako spremene, da se je že marsikateri sicer dober poznavalec kačje zalege v svojo škodo v toliko zmotil, da je brez običajne previdnosti prijel za strupenjaka, ki ga je smatral za nestrupeno kačo. Pa o tem več ko pridemo do vprašanja, po katerih vidnih znakih se spozna strupena kača od nestrupene. Tukaj pa imamo sedaj opraviti le s strupenjaki, o katerih smo že preje rekli, da so vedno nevarni. Nevarnost za človeka pa se zveča, kolikor meni znano na podlagi treh pogojev in ti so: glad, razdraženost ln različna množina strupa. Zadnji pogoj je v bistvu odvisen od toplote ter časa od zadnjega pika. V posa-rnezriih' slučajih pa je ponajveč odvisen od delovanja prvih dveh, torej od glada ali sitosti ter od večjega ali manjšega razdraženja.J Glede vseh teh treh pogojev velja sledeči princip: Glad sam na sebi sproži nevarnost v tir. Razdraženost jo vzbodri k naskoku na življenje. Množina strupa pa odloči: ali le mero trpljenja in dobo p o -časnega , b o 1 e h a n j a , ali pa uro neizogibne smrti.! Ako upoštevamo, da strupenjak piči tudi tedaj, če je nasičen, pridemo do sklepa, ki je splošnega svarilnega pomena in sicer: Izmed vseh treh omenjenih glavnih pogojev ter slučajnih okolnosti, ki vč^silj spremljajo slučaje kačjih pikov, je najmerodaj-neji drugi tu omenjenih pogojev in to je: razdraženost. Kakor b‘tro strupenjaka hote ali nehote razdražiš, si s tem izzval smrtnega sovražnika proti sebi; v raznih časih različna množina strupa je potem le zadnja instanca, ki te, če ni zdravniške pomoči pri roki, obsodi kot smo že rekli, ali na počasno bolehanje ali na smrt. Zato dvigam svareči glas zlasti na naslov mladine, ki ima navado, brez vsake previdnosti dražiti kačjo golazen in ki v največ slučajih se niti ne zaveda, ali ima strupeno ali nestrupeno kačo pred seboj. Posvarjeni naj bodo tudi izletniki, ki po grmovjih stičejo za palicami, rožami, ki se oprijemljejo z golimi rokami trave, ki pri nabiranju rož ne pogledajo poprej, kaj je pod rožo ali listjem, ki preobračajo kamenja, ki segajo v dupla, v tičja gnezda, ki legajo brezskrbno v senco dreves, grmičevja, ki se po kopelji na prostem solnčijo ob bregovih voda itd. Pa še na nekaj posebno opozarjam zlasti tiste, ki imajo navado ob vročih poletnih večerih polegati kjersibodi zunaj stanovališč. Splošno se namreč sodi, da je člqvek vsaj na večer in po noči varen pred vsako nevarnostjo od strani kač. To je, kot bomo pozneje videli, popolnoma napačno, da smo drevi razgretega dneva na najbolj razvpitih krajih razmeroma bolj varni pred kačjim pikom, nego pa ravno na večer in po noči. Kajti neovrženo dokazano je, da so v nasprotju z nestrupenimi kačami vse strupene kače nočne živali. S opisom dnevnega življenja strupenih kač bodem to podrobneje pojasnil. (Dalje.) Najnovejša telefonska m brzojavna por«ila. Znamenit polet slovenskega aviatika. Trst, 23. julija. Danes je letel aviatik Vidmar s svojim letalnim aparatom iz Gradeža v visočini 1500 m nad morjem do Pirana. Pri svojem poletu je pasiral Koper, Milje in Trst. Nato se je spet dvignil in se spustil na tla nad pomolom pri sv. Andreju. Občinstvo je smelega slovenskega aviatika živahno pozdravljalo. Rybdfevi In Gregorinovi napadi na našega dunajskega urednika In njegova izjava. Dunaj, 23. julija. Izjava: Ker hočeta dr. Rybdr in dr. Gregorin v raznih dunajskih in tudi slovenskih časopisih zvaliti vso krivdo glede vesti o konstituiranju »Hrvatsko-slovenskega kluba" na mene, izjavljam sledeče: Dr. R y b š r in dr. Gregorin sta šla na led Šušteršiču, ki je hotel izolirati dr. Ravniharja. Ker sc sama ne zavedata posledic, ki jih je povzročil konkubinat »Hrvatsko-slovenske zajednice" s »Primorskim klubom", naj se izgovarjata, kakor se hočeta. Dejstvo je, da se morata dr. Rybšr in dr. Gregorin po principu majori-tete, na katero sta se pri vstopu vŠušteršičev klub zaobljubila, v vseh narodnih m političnih vprašanjih, ki se ne tičejo ravno njiju volilnih okrajev, pokpriti .§?.€.» in njegovi večin i. ^ Jaz kot napredni in neodvisni publicist se nisem pustil vplivati od nikakih informacij, ampak sem povsem objektivno poročal. Zato najodločnejše zavračam dr. Rybšrra in dr. Gregorina, ki hočeta s polemiko v dunajskih časopisih opravičiti sramoto, katero sta prizadejala slovenski napredni javnosti. Vsi popravki dr. Rybšra in dr. Gregorina so ravno tako smešni, kakor opravičevanja v »Edinosti", kajti s tem skušata samo zakriti svojo politično neznačajnost. Jaz odločno vztrajam na prvih brzojavkah »Jutra" in poživljam dr. RybSra in dr. Gregorina, naj odgovorita jasno in odločno, sicer bom primoran sporočiti slovenski javnosti dejstva, ki bodo razočarala tudi vse one, ki so kdaj verovali v tržaško naprednost. Kot napreden in neodvisen publicist nisem i?kal informacij pri onih, ki so že od začetka kooperirali s klerikalci, ampak pri onih, ki so res napredni in priznajo program> za katerega se hočejo boriti. Ako pa hočeta dr. Ryb&f in dr. Gregorin še nadaljno debato, sem jima na razpolago tndi pred ljubljansko porotno klopjo. Vitomil Jelenc, dunajski urednik »Jutra". (Op. uredn.) S popravki in terorizmom skušata dr. Rybšr in dr. Gregorin oprati svojo sramoto. Toda zapomnita naj si, da s svojimi članki v »Edinosti" in »Soči", listih, ki sta z njima kolikor toliko v tesni zvezi, oziroma, ki sta ta dva lista v njiju popolni odvisnosti, nista še odpravila slovenske javnosti, najmanj pa nas. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Iran Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. 'mM oglasi. Lepa, novo raehlovana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove uprava „Jutra". 224/4—14 Malo rabljeno žensko in moško kolo ter decimalna tehtnica se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisamac. 4l0/x—10 Mladega psička, kodra, majhne vrste in rjave barve kupim takoj, ali pozneje. Ponudbe sprejema gospa I. Preinlč, Emonska cesta štev. S, 1. nadstr. 423/4—4 Družabnik se išče za neko na novo vpeljano konfekcijsko in modno trgovino. Ponudbe pod .Družabnik* na Prvo anončno pisarno*. 435 3—3 Učitelj godbe, bodisi na pihala, ali lok išče zaslužka. Ponudbe sprejema „Prva anončna Pisarna, 431/4—3 Prostoren lokal, hlev in šupe se takoj odda v Kolodvorski ulici, Več pove »Prva anončna pisarna". 434/3 3 samo Tolstovrško slatino ki se naroča v Tolstemvrhn p. Guštanj (Koroš.) Obvestilo. Slavnemu občinstvu si psojam naznaniti, da sem prevzel zastopstvo obče priljubljene tvrdke 'V’ Ziga Wortman na V kratkem obiščem vse svoje trgovske prijatelje in znance. Z odličnim spoštovanjem A. Kremiir. nad pol milj ona K'NTA Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. Najobširnejše jamstvo. Ilustrovanl ceniki brezplaCno. K. Camernfk LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina a kolesi lo posam. deli. l*p«eoJevnnJe~ttole8. Klavirje, pianine in harmonije le prvih svetovnih tvrdk na obroki po K 18*- Ravnokar največja zaloga malo 6is, izposojenih pianinov po jako nizki ceni ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13, učitelj .Glasbene Matice", Mlad, dobro trgovsko naobraženi privatni uradnik z 7 letno komptoarsko skušnjo, zmožen slovenščine, nemščine in deloma hrvaščine, želi mesto premeniti. Rad bi šel tudi kot potnik in zastopnik. Blagohotne cenjene dopise sa prosi pod ,M. R. 100“ na upravo .Jutra". Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V40/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj V«0/«. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. www (cyn) ( (9 (?)(9 & (9 g) fo* Dvonadstropna _ hiša — vili pododna, z malim vrtom, stoječa na prijetnem kraju zunaj mesta v Radovljici, zelo pripravna za letovišče se takoj proda. Natančneje se poizve pri Vinku Hudovornigu v Radovljici. Trgovina Pri nizki ceni Žargi se nahaja nasproti sedanje trgovine. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Vea čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; doseda) se ga je Izplačalo K 2,495-719 —. „S L A V I J A“ = j . vzajemno zavarovalna banka v Pragi. ............................ Reserve in fondi K 64,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno npravo. ................ 11 Vsa pojasnila daje: ———— Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12. -........ i i Pisarne so v lastni bančni hiši. *■ ' " Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal In okenskih plošč. Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoriatne namene. Najboljše odgovori „ Slovencu “ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Okasion nakup. K 8'— K 6'-K 4'-K 2'- „Angleško skladišče oblek“ O. BernatOvlč Ljubljana, Mestni trg 5. •faket obleka iz čiste volne za gospode. Redka prilika. lepa bluza ln krilo ali kostum iz blaga za dame. obleka iz blaga ali iz belega platna za otroke. Pralna obleka za otroke klobuk ali 2 slamnika za gosp. in dečka.