58. štev.
V Ljubljani, sobota 6. marca 1920.
Eoštnma pa-:šaiirana»
DL leto.
Velja v Ljubljani in po pošli:
selo leto tol leta tetri leta
xs rceser
k ur—
* «*-
„ w-
I®"—
Za inozemstvo:
telo leto ... K MO' pot le«aj.
četrt leta za mesec
70 — 35'--21 -
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —	štev.	8.	Telefon	štev.	44.
Seja Narodnega predstavništva.
LDU Beograd, 5. Današnjo sejo začasnega narodnega predstavništva Je otvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 10.30 dopoldne. Prisotni so bili vsi ministri. Galerije in diplomatske lože sc bile nabasano polne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje 50 protestirali poslanci Strajkovič, Angjelinovlč, Agatanovlč, Pečič in Ribar proti zapisniku zadnje seje, v katerem so zapisani kot prisotni, medtem ko izjavliaio, da jih faktično ul bilo pri seji. Zahtevali so, naj se zapisnik v tetrt smislu popravi. O tem vprašanju se je nato razvila daljša debata, ki je trajala dve uri. Debate se je udeležil tudi ministrski predsednik Stojan Protič, ki je govoril zelo mirno in umerjeno. Predsednik dr. Draža Pavlovič je objasnil podrobno, kako je došlo pri štetju kvoruma do rezultata 147. Tajnik Pera .Jovanovič le nato izjavil, da ne sprejme popravka, nakar je predstavništvo sklenilo, da se zapisnik spejme v svoji prvotni obliki. Zatem
*amm.mm    ■	—————mmmmmm—1 —■ nra 1 r-aBaua.'**!*xx.	ktan;
haja vsak dan zjutraj
»samezrta številka velja, 60 vin
ITALIJA
Vprašanjem glede ina«... vor dopisnica ali znamka.
Rokopisi
Ha pismene naročbe brea
pošiljat e denarja se no moremo ozirati.
H«vl naročniki naj pošiljaj* naročnino 00 nakaznici.
Oglas* se zaračunajo p« porabljenem prostora In sicer
1 nun visok ter 55 mm '.Itak prostor za enkrat 1 K, u večkrat popast.
JL, v,.
se ne vračajo.
aj priloži za odgo-aj se trankirajo. —
se je prešlo na 1. točko dnevnega reda, ki se glasi: deklaracija vlade. — Prihodnja seja bo v pondcljek ob 10. uri dopoldne.
Novo radikalno pastile.
Beograd. 5. marca. (Izvirno poročilo.) Današnja sefa nar. predstavništva le potekla izredno burno. Med razpravo o verifikaciji zapisnika Je vladal v zbornici takšen hrup, da ni bilo mogoče nikogar razumeti. Ko so demokrati zahtevali, da se mora zapisnik v toliko popraviti, da se zbrt-šeio imena onih. ki niso bili prisotni, so začeli radikalci razgraiati in ropotati. Radikalni zapisnikar Pero Jovanovič te med hrupom iziavil. da demokratskih protestov ne spreime na znanje. Ko le prišel ta predlog do glasovanja. so radikalci in njihovi zavezniki vstali, še predno le mogel kdo predlagati, da se glasovi preštejete in terorizirali predsednika, da Je proglasil predlog za sprejet.
Nova Wi*sonova nota izročena*
Beograd. 5. marca, (izvirno poročilo.) Ameriška poslanika v Londonu in Parizu sta Izročila danes angleški in francoski vladi zadnjo Wil-sonovo noto v Jadranskem vprašanju. Pričakuie se. da bo vsebina WUsonOvega pisma objavljena tekom prihodnjih dni. Sedal se ve le *oliko, da vstraja WiJson na odklo-
nitvi angleško-francoskega ultimata tn na svolih znanih predlogih. Od teh bi bil vollen le takrat popustiti, ako se Italija in Jugoslavija direktno sporazumeti in se Jugoslavija sama odreče Wilsonovi črti. Glede Visa stoji Wilson na jugoslovanskem stališču, da mora Vi« pripasti Dalmaciji.
Nemiri v Italiji.
LDU Berlin, 5. »Lokalanzeiger« lavlja iz Lugana, da so v provinciji
Novari, Verceliju in Pavi ji jeli stavkati kmetijski delavci in mali najemniki.
LDU Split, 4. marca. V nedeljo so bili v Milanu težki izgredi. Po shodu, ki ga ie sklicala liga proletariata za uveliavllenie zahtev vojnih pohabljencev. rirot in vdov in kler ie znani anarhist Malatesta ostro kritiziral postonanie sedanie italijanske vlade, so hoteli vojaki in karabinjer)! razpršiti občinstvo. Ljudstvo pa je z nekoliko vozovi cestne železnice prebilo volaški kordon. Karabinjerji so
nato začeli »trehati. Doslej sta dva mrtva in mnogo ranl&nlh. Zaradi teh
dogodkov je proglašena splošna stavka 24 ur, ki se začne v pone* dellek. Kasneje so stavko podaljšali.
LDU Berlin, 5. »Deutsche Allge-meine Zeitung« javlja lz Lugana, da se nemiri v gorenji Italiji nadaljujejo. Tudi iz drugih pokrajin poročajo o izgredih. »Secolo« poroča iz Ferrare, da se je med stavko kmetijskih delavcev, obsegajočo približno 70 odstotkov delavcev, pripetilo mnogo primerov sabotaže tn da so popalil) več kolodvorov.
JADRANSKO VPRAŠANJE OD-GODENO
LDU Trst 4. marca. »Lavoratore tielia Sera« poroča iz Londona: Svet troiice se ie včeraj bavii s Številom vojaštva, ki ga sme Imeti Turčila. — Jadransko vprašanje M je za sedal odgodilo. — Dopisnik »Manchester Guardiana« le hnel razgovor * ministrskim predsednikom Nltthem, ki le
Izjavil: Rešili bomo pereče vprašanje na ta način, da se sporazumemo z Jugoslovenl s katerimi smo in hočemo ostati lolahd prijatelji. — Kakor se kaže. se bo jadransko vprašanje razmotrivalo na prihodnjem sestanku, ki bo v par tednih v Rimu ■H v kakem drugem mestu ob italijanski Rivieri.
PRIBLIŽUJE ČIJL
LDU Berlin, 5. »Deutsche Allge-meine Zeitung« poroča iz Rima, da je Nitti za svojega bivanja v Londonu zaveznike preveril o potrebi revizije versailleske nogodbe v političnem in gospodarskem oziru. Zavezniki so Iziavili, da se načeloma strinjajo z Nittiiem. Italija, ki je bila vedno proti izročitvi, je priporočala sedaj tudi okrajšanje okupacijske dkfc be in zahteva, da se smer proti Nemčiji predrugači, ker je politično hi gospodarsko sodelovanje Nemčije za rešitev Evrope p^p.v tako potrebno, kakor sodelovanje Rusije. Enako zmernost In enak čut za pravičnost fe Italija pokazala tudi v turškem in albanskem vprašanju. Glede Jugoslavije bo Ital!.',, popustila toliko, kolikor H to dovoljuje njena čast. Ako bi se dosegel v teh vprašanjih sporazum, bi koristilo to vsej Evropi. tako da bi se eventualni razpor z Ameriko dal laglie prenesti.
KONEC LONDONSKE KONFERENCE.
LDU Pariz. 4. marca. Londonsko zasedanje vrhovnega sveta le končano. Nitti odpotufe Jutri v Italijo. Zadržal se bo v Parizu. Tudi več ministrov In ekspertov ie odpotovalo. Prihodnja seja bo morda v Parizu ali pa v Rimu. Naiveč interesa vzbujalo odločitve finančne in gospodarske narave, ki so bile sestavljene v manifestu. Ta manifest bo obiavijen šele. ako ga bo odobril Millerand. Manifest Je zelo dolg in obstala iz dveh delov. Prvi del se bavi s splošnimi nasveti evropskim državam ter ♦e zgodovinsko političnega značaja. Drugi del pa se peča s posameznim' gospodarskimi In finančnimi vprašani! ter vsebuie iašno očrtane od-šanji ter vsebuje jasno očrtane do-nične tcčaie in promet.
AMERIŠKI SENAT ODKLANJA VERSKI LESKO MIROVNO POGODBO.
Berlin, 5. »Berliner Tageblatt« javlja Iz Londona: Listi poročajo iz Washingtona, da Je senat sprejel peti pridržek Lodgea, nanašajoč se na Monroejevo doktrino, in sicer z 58 glasovi proti 52 glasovom. Po predsedniku Wilsonu spreleti pridržek z besedilom Hitchecocka so odklonili. Sprejetje petega pridržka Lodgea k pogodbi zveze narodov pomeni, opustitev versailleske mirovne pogodbe za Zedinjene države, ker Je predsednik Wilson Jasno Izjavil, da bo pogodbo umaknil, ako ta pridržek prodre. Potemtakem so se izjalovila vsa pogajanja za sporazum.
Kufli
Sosedov račun,
Wilsonova slava ie že silno, silno poblcdela. še nekaj let in o njegovi nekdanji vsemogočnosti bodo pripovedovale se še polzgodovinske anekdote kakor o Talleyrandu ali Dis-rr.cli-ju. Tiranija pariškega triumvi-rala je ugonobila samo sebe v pretiranem pohiepju. Bog zna, kakšne misil navdajajo Cicmenceau-a ob pogledu na štiritisočletne piramide; priljubljenost waleskega čarovnika zasenčuje čim bolj in bolj v Asqui-thovi osebi vstajajoča stara angleška tradicija a i Wilson mora hočeš nočeš premišljevati o poglavju iz me-laholične filozofije, zgrajene v večne besede: sle tra/nsit gloria mundi.
Ampak kjer je mrhovina, se zberejo kmalu gavrani. Tokrat Italijani. Račun na prvi pogled ni tako napačen. Wilsooa zapuščajo lastni tovariši demokrati, republlkanc1 bodo najbrž v najdoglednejšem času udej-stvili popolen desinteressement v evropskih zadevah, prezidentove volitve stoje pred vrati in v šumu bt viku teh volitev bo obmolknil še ta slabi glasek pravičnosti, ki ga že ni-kdo več noče poslušati. Tedaj pa bosta Anglija in Francija primorani iz strahu pred sfingami — Nemčijo, Turčijo in Rusijo — podpreti italijansko posestrimo hi ji pustiti v Jadranskem vprašanju svobodne roke. Treba torej le izpolniti to razmeroma kratko dobo z diplomatičniml pogajanji in zavlačevanji in pričakovati tisti ugodni trenutek, ko pade zlato jadransko jabolko samo od sebe v bersagllersko malho.
Tako približno modruje H Oior-naie d’ Jtaila (27. 2.) in da bi bila etiketa primernejša. Jo dičijo seveda ornamentalna etika iz londonskega pakta. O. Nittijevi neuspehi sc spreobračalo na ta način čez itoč v že-nialue diplomatske poteze fn vsi užaljeni imperijalistf mu blagohotno odpuščajo vse prejšnje grehe.
Ne bi bilo več na mestu, opozarjati na pretečo nevarnost pač pa svariti pred preobilnim zaupanjem, ki ga stavimo v zapadajočo Wi!so-novo zvezdo. Njegove sedanje mote so bržkone poslednji odsevi njegove nekdanje moči in slave. NagliČno se približuje dan, ko od njega ne bomo mogli pričakovati več kakor od kateregakoli v svpje teoreme zamaknjenega idealista. Tedaj pa se zna zgoditi, da bomo v samoti izpraševali svojo vest. oropani in zasmehovani .lugosloveni, ln se kesali prepozno v spoznanju, da zidati na lepih obljubah ni začetek diplomatskega uspeha. Ta učna pristojbina pa bi bila za nas previsoka. Zato Je pri-nnročliivo, ogledati se malo po kak-
šnih drugih vratcih v obljubljeni raj, v integralno osvoboditev celega jugoslovanstva.	abo.
Stranke - naša poguba.
Iz begunskih vrst smo prejeli sledeči dopis:
Gospod urednik! Dovolite mi, da nekoliko očrtam občutke in .misli, ki mi silijo pod pero v času, ko se oziram po sedanjih razmerah v naši državi.
Po bridkih izkušnjah z italijansko upravo v naši Primorski sem prihitel čez premirno črto v nadi, da najdem v Jugoslaviji svoj ideal in nadaljevanje svojega poklica. Druga želja se mi je izpolnila, a danes, po večmesečnem bivanju med brati in sestrami si želim nazaj odkoder sem prišel, v meni se poraja čut nezadovoljstva in stud nad politično brezgla-vostjo, ki vlada v domovini.
Ne bom podrobno preiskoval kaj in koliko smo podedovali pc bivši avstroogrski monarhiji; bodi pa ugotovljeno, da je mnogo grehov pokopane države prešlo na nas. Predvsem ie ostalo precej avstrijakaot-skeva in birokratskega duha v naši politični upravL Ako se tega kmalu ne iznebimo, bomo to srčno mehkobo ln dobroto drago plačali. Že sedaj lahko uvidimo, da birokratski duh, ki se ga ne otresamo, zavira naš državni voz. Zato proč z niim!
Nič manjše važnosti niso razmere v armadi. Našo uniformo nosi mnogo elementov, ki jo s svojim vedenjem niso zaslužili niti pred, niti med vojno! Kdo jih je sprejemal v armado, vrag vedi, gotovo je samo eno: na tistih 146 oficirjev, katere zahteva naša država, da se ji izroče radi postopanja. in od katerih se jih nekaj nahaia v sedanji iugosfovanškf armadi, gleda inozemstvo precej nezaupljivo. Kai ie torei naša dolžnost?
Tudi finančne prilike so še neurejene. Valutno vprašanje, zavoljo katerega se je prelilo toliko črne krvi, še vedno ni rešeno. Kdo trpi v sled tega? Država sama v prvi vrsti, za nio pa vsi tisti, ki si niso v vojni pri-verižili milijonov, in ki morajo še vedno pošteno zaslužiti, da ne umro.
Valuta je še v nekem drugem oziru pozornosti vredna. Vsled različnih manipulacij ob reševanju tega vprašanja, (20 odstotnega odbitka, začasna zamenjava 4:1. itd.), je postalo ljudstvo nezaupljivo. Kmet noče ničesar prodati za denar, ker mu ne zaupa (kakor ne vladi) delavec godrnja, nameščenec tudi. Intelteen-ta se sploh ne upošteva: na dnevnem redu sta samo kmet in delavec, inte-Hgenta pa ni nikjer, dasi tudi on dela in ne veriži.
Za milijoni.
(Dalje.)
»Popolnoma vam pritrdim«, je Byrd pripomnil nepričakovano; »to M zmanjšalo vašo »rečo. Brezdvomno se mora za premoženje jtahvallti ljubezni vašega tekmeca«.
Hudo je, ako mora človek izpregovorlti o samem sebi kako neprijetno resnice ; ako p« mu lo potrdi še kdo drug, je to zanj še nežnos-nejše. — Degrav Je planil razburjeno po koncu ter nemirno hodil po sobi gor In dol
»Da bi postala moja soproga v«aj prej, fcakor je spoznala tega Degrawa!.«
Byrd ga Je opazoval z rastočim sočutjem. IVseJal mu Je v dušo seme nezaupanja, ln zdaj .vidi, kako se Je začelo bujno razvijati.
ENINTRTDESETO POT AVJE.
Naslednjega dne je čltal Degraw v nekem *iewyorškem dnevniku sledečo notico:
»Gospodična Rogers se je vrnila lz New-porta in sprejema goste v lastni hiši v petem okraju«,
To Je bila vesela novica; kajti minuli so trije meseci, določeni 2a ločitev, ln po .svojem povratku je dala spoznati, da se ne brani svidenja. V prvi radosti je odgrnil umetnik zastor na sliki in se naslajal na ljubeznjivih potezah. Toda to fe le povečalo nestrpnost, da vidi njo samo: zopet je zagrnil svoi umotvor, prijel Je za klobuk in odhitel na 11H00.
Napotil se Je proti njeni hiši. To ni bila zanj nova pot; med dolgim čakanjem je često bodil tu mimo. Vse poletje Je stala hiša prazna. BUo je priprosto bivališče, ki si ga je bila najela. Zdaj Je dobila mrtva stavba dušo, to Je občutil, ko Je prišel bliže. Na oglu se je obrnil, hotel Je le videti tlak, na katerega je stopila pred kratkim njena noga. Bil ie pomirjen in je potrpežljivo čakal na trenutek, ko se more pri njej oglasiti.
Izbral tl Je popoldan, ker Je upal, da ga ne bo motila navzočnost nobenega drugega gosta. Ob neti uri je stal pred vhodom, opazil pa je na svok) jezo še dve kočiji; dve dami in gospod so čakali istočasno z njim na vstop.
. Jr J® kroSN služabnici svojo karto, se mu Je zdelo, da člta ni njenem obrazu, da Je njegov obisk dobrodošel, vendar ga je vodila v isto sprejemnico, v katero sta že vstopili dami. Gospod Je Še oddal pisemce s šopkom rož, ki P*	opazoval s sovražnimi pogledi.
Umetnika Je Iznenadllo, da Je bila soba tako priprosta ln brez okrasja; pričakoval je, ».a pozdravi bogato dedinjo v razkošni okolici: i«	50 skoraj gole in pohištvo ni
bilo niti izbrano niti dragoceno. AH ni Imela smisla za razkošno opremo, ali ni hotela kazati novega bogastva pTeočlto? Mogoče J* dajala večjo vrednost obleki.
Ko se je čez nekaj časa prikazala njean ljubka postava, Je spoznal, da fe tud! v oblačilu prezirala vsak sijaj in Je hotela vladati le s vojo krasoto, Nosila Je pripror.to siaftije.no
obleko brez nakita; celo kot slgnorina Valdf Je bila bogatejše oblečena. Toda njen obraz je bil mikavnejši in bolj očarujoč kakor prej. Ko se Je obrnila k umetniku, da ga pozdravi. Je lahno zarudela. Se vedno ga Je ljubila, to je bral Iz vsakega pogleda, mu Je govorila vsaka beseda ln kretnja, akoravno se le takoj obrnila od njega, da sprejme dami, ik sta ž njim vstopili. Ljubila ga Je — bogastvo le ni napravilo brezbrižne in brezčutne. Ta zavest mu Je za zdaj zadostoval In ga osrečevala.
Ko se je zopet vrnila ln sta bila sama. se Je Degravv komaj premagal, da Je ni pritisnil na srce. Toda obljubil si Je, da tega ne storj. Z bledim odločnim obrazom le stisnil molče njeno roko, ki ma fo Je ponudite. Iz njenih oči Je žarelo hrepenenje ht ustnice sp Se tresle.
»Niste razodeli, alt vas svidenje veselt«, je vzkliknila.
Globoko Je vzdihnil ki izpustil njeno roko. »Ne-morem izraziti svojega veselja, besede so zato prerevne. Za mo Je blaženost, da vas po neskončno dolgi ločitvi zopet vidim, toda ne smem se popolnoma predati razkošju, dokler«
»Dokler?« — Kako zgovoren je bi! njen vzdih.
»Dokler ne vem, kako velika Je vaša lju-bav, koliko hočete za me žrtvovati bi kaj ml
hrani bodočnost«.
»Ah, vi stavite pogoje! Ali me ljubite tako malo?« je zašepetala.
»Ljubim vas do blaznosti, na nič drugega nisem mislil tekom dolgih mesecev. le o vas
mm.
sera sanjal, za vas sem delal. Moja radost, da vas vidim, ie brezmejna, hotel bi vas objeti. Toda ena misel me zadržuje, ena ovira je med nama: vi živite v bogastvu, ki vam ga je podaril moj tekmec«.
»Toda —«
»Vem, draga, kar hočete povedati: on n! zdaj mol tekmec In ne more nikdar postati, dokler ste v posesti denarja. Toda vas jc ljubi! In vas bo večno ljubil; edino ta ljubezen le bite povod, da vas je Izvolil za dedinjo DeJan-cyjevega premoženja, njej dolgujete odlično mesto, ki ga zdal zavzemate«.
»Toda njga ne ljubim in —«	'
»VI ljubite mene; ali ie bilo to, kar sto Kotel! povedati?«
Bolestno se Je nasmehnila. Njegove besede so Jo globoko pretresle in vznemirile.
»Ali me ljubite dovolj, da razumete mo! moški ponos? Kajti ne zahtevam nič manj. kakor da ml žrtvujete svoje bogastvo, da odložite pred poročnim oltarjem milijone in se zadovoljite * ljubeznijo umetnika, s skromnim! dohodki, ki vam Jih pribori niegov čopič. To bodi nadomestilo za vse naslade, ki ste jih doživeli kot mnogo oboževana krasotica in bogata dedlnla tekom kratke poletne dobe«.
S široko odprtimi, žarečimi očmi Je strmela vanj: »To zahtevate?«
»Da — In ker vem, da mnogo zahtevam, ne prosim, da se že danes odločite. Mirno premislite in ml sporočite svoj sklep, kakor vant ga narekuje srce«.
Str** 2,	»JUGOSLAVIJA*	dne	6.	mara	tm.	68.	Štev
 	  "■	.............. .......... —— .........—T———— -----------------------   '	*
Jugoslavija.
NHB n MKhAi ■Porazoma ■ Jaso*
Marija
Kakšno Je naše gospodarstvo?.
iTujci se nam smejejo v pest. Prehrana je skrajno slabo organizirana. Živež se ne deli povsod po potrebi In pravici; mnogokje ima posebne lestvice — pod strankarskim praporom. Tc se godi posebno ponekod v konsumih, Pomisliti pa bi trebalo, da n. pr. sladkor, petrolej itd. niso le strankarska potreba in sredstva politične agitacije. Želodce imamo menda vsi enake!
Ubožna akcija je padla menda v vodo, agrarna država je torej na tem, da začne ljudstvo stradati! Kdo je temu kriv? Vlada in strankel In stranke niso danes pri nas nič drugega nego lopovske firme, katerim služijo programi samo še za prikrivanje lastne propadlosti!
In kako lahko bi se vse to popravilo! Samo malo dobre volje W bi!o treba! Ker pa te ni, Je država brez vsake smotrene kontrole, blago leži po skladiščih, ljudstvo pa godrnja! Temni elementi pa med tem eksplo-atirado polje, ki je za rovarenje kakor preorano.
Tudi o prometu bi kazalo govoriti, pa je bolje, da molčim. Kajti kakor povsod, je tudi tam najti ljudi, kJ hočejo ribariti v kalnem hi pomagati nezadovoljnosti na trdne noge!
V vsem javnem življenju se na-solch opaža tendenca površnosti, ne. realnosti In lahkomlšljenostf. Zdi se, kakor da se je pri nas zamenjalo državne principe s strankarskimi strastmi In osebicami, ki jih razpihujejo. in tako se postopa celo v kulturnem, šolskem vprašanju!
Koliko se je že pisalo o novem načrtu šolskega zakona, hi to predvsem v časopisju SLS! Toda vse kritike in pisarjenja označuje le srd In Strankarska nestrpnost. Objektivne strok, kritike ni najti zlepa v listih. S tem pa sem prišel do naše žunia-Hstike. Podivjana je bila pred vojno, sedaj pa je naravnost zbesnela! Sumničenje, obrekovanje, opravljanje in iaganie — to je, mesto obfektivnega poročanja, edino njeno delo.
Kam plovemo? Pc !5ih mesecih svobode smo prišli samo tako daleč, da smo že neštetokrat menjali ministre — parkrat celo ministrstvo — da so sedel! v kabinetu najrazličnejši mnžie. a edino delo, tri »o ga Izvršili. le bilo izvršeno v negativnem smislu. Kam vodijo take razmere, ki škodnielo potratnosti sam* bi nam JemUeio ves ugled v inozemstvu, pa naj premisli vsakdo sami...	.
Švtaa,
Med vsemi evropskimi državami ima Švica oajstarejše mirovne tradicije. Ta zemlja gorskih kantonov, prirodnih. etniškib in verskih kontrastov je tekom stoletij znala ohraniti svojo individualnost. Švicarji so dosegli višino kulture. Vse krivice, ki so jih zakrivili njihovi pradedi, so Švicarji dostojno popravili kakor no* bena druga država. Zdravniku Ser-vetu, ki ga je ubil Kalvinov fanatizem, so postavili ceic spomenik.
Duh švicarske svobode, utelešen v Wilhelxnu Tellu je v Švici vladal vedno. Švicarji so se znali osvoboditi od Avstrije, ki je hotela restavrirati Karla X.. a niso izpolnili nade niti Luju Filipu. Švica je bila vedno zibelka svobode drugih narodov. V njenem okrilju 30 našli uteho bi varnost vsi pregnanci celega sveta. V nji so se obrezovale legije za svobodo Poljske. Tam so se zbirali člani Mazzinijeve Mlade Italije. L. 1863. je predsednik Aleksfj de Lofs Izdal proglas na narod, da se morajo Švicarji vedno boriti za svobodo vseh narodov. kjer- in kadarkoli.
Švicarji so se vedno trudili, da kljub medsebojnim etniškim posebnostim stvorijo lastno individualnost. Med različnimi verami vlada tam popolna toleranca in pobratimstvo. Švica je vzor meščanskega in verskega miru, ki je v tolikih drugih državah zrušen.
- V svetovni vojni je švlca visoko držala zastavo miru ln Je dala v svoji sredi zatočišče mnogim potlačenim narodom, med nlimi tudi nam, Jugo-slovenom. Daši so v Švici Nemci v večini, vendar nisc nikoli pokazali mržnje napram Francozom. Pili so celo nacifisti v času ko se je kri francoskih sodržavljanov burneje pretakala po žilah. Vse raznolike izkuš-nfave je znala Švica orenesti junaško v korist miru In sprave celega človečanstva.
Posedamo švicarsko nevtralnost je vznemirila komaj ustanovitev Zveze narodov. Po pravilih Zveze narodov bi sicer ostala Švica Se dalje nevtralna, toda njena nevtralnost bi b'fa neoofova, nestalna In slabo označena. Zato nota mirovne konference švicarske republike ne zadovoljuje. Predsednik Motta Je izjavil, da Švica svoje dosedanje nevtralno-
sti ne sms opustiti, ker )• njena naloga, da še nadalje brani pravico pred silo. Zato Švica ne bo vstopila v Zvezo narodov dotlej, dokler se posamezne točke* Id se tičejo njene nevtralnosti, ne razbistrijo popolnoma.
Švica je država, ki hoče radi svojega zemljepisnega položaja hi vsled svojih tradicij za vsako ceno vzdržati mir, da bona ta način vzor svetovnega miru in napredka.
Novi kurz boljševiške zunanje politike.
V osrednjem izvrševalnem odboru ruskih sovjetov je pred kratkim govoril Čičerin o politiki sovjetske vlade napram zaveznikom. Dejal je:
V estonskem vprašanju smo se bolje nego kjerkoli srečali z različnostjo dveh političnih smeri: francoske in angleške.
Lloyd George in nepomirljivi Churchill sta se zedinila v misli, da stvorita pas neodvisnih držav na zapadnlh mejah Rusije. Ml smo se s temi vladami pogajali za mir ln smo priznali tudi program o kordonu baltiških držav, ter smo na ta način ši še dalje nego angleški program in tako stvorih trdno podlago za bodoč! kompromis s angleško politiko
Anglija predstavlja sedaj osrednjo točko kapitalistične družbe z velikim horizontom in z ogromnimi perspektivami.
Angleški politiki dajejo pravec položaj svetovne politike, koristi kapitalistične družbe in razvoj socijal-ne revolucije v celem svojem obsegu. Krogi, ki dajejo smer angleški politiki. so klasična sreda kompromisa. Dni so pomagali višjemu duševnemu razvoiu novih zgodovinskih sil na poti evolucije ln v istem času so našli primerno obKko za kompromis nevtralizacije teh ril. Lloyd Oeorge-ove besede, da Je najboljši način borbe proti boljševizmu kruh. so najgloblja formula angleške naklonjenosti kompromisu. Anglija se je vedno trudila, da stvori pas neodvisnih držav. Francija oa si ni takih držav nikoli želela. OdbHala jih je od sebe kot Kolčak in Denjikin. Estonska, ki je prišla med te dve politiki, ri je izbrala zelo proste pot: vedno in povsod hoče slediti AngHfl. V času pogajanj smo opažali, da so Estonci nekaj takega, kakor glavni poskus I za bodoči sporazum z Angleži.
I Te perspektive odpiramo sedaj ne samo estonski, temveč tudi angleški buržuazijl. Mi smo celo že govorili o koncesijah, ki jih lahko stavimo na razpolago tuHm kapitalistom: damo jinf lahko mnogo rirovtn v zameno za stroje, ki Jih moramo dobiti od zunaj.
Zakaj smo se odločili za te koncesije? Ker se tudi ml nahajamo pred največjlml zgodovinskimi in svetovnimi vprašanji. Posvetiti se namreč moramo delu za notranjo konsolidacijo države, ker smo uverjen!. da bo zmagal le oni, H bo rešTI družbo pred razpadom.
Mislimo, da ne potrebuje Clčerl-nov govor prav nobene opazke.
Odločna Wilsonova beseda.
Ag. Stefani oblavlia besedilo WiIsonovega odgovpra na skupno noto angl. in franc, vlade z dne 25. febr. Radi njegove preobšlrnosti podajamo le nekatere značilnejše točke.
Prezident uvažule spomenico, ne more pa več Izbirati hi se mora držati glede ladranskega vprašanja svojih prei obrazloženih načel. Glavno načelo, za kole smo se bojevali, obstoii v tem. da nobena vlada nima pravice, razpolagat! z ozemliem ln pripadnostjo kteregakoll svobodnega naroda m nobena zavezniška država nima več pravice nego jo je imela bivša Avstrija, določati usodo svobodnih narodov brez njihove volje. Brez pravičnosti ln samoodločbe ni sigurnosti za nemilitarističnc narode ln Amerika vztrala pri nače-^lih, za katere smo vstoolli v vojno.
Združene države radovolino sprejmejo katerikoli dogovor glede pripadnosti Reke med lugoslovansko in italiiansko vlado s pogojem, da takšen dogovor ne sloni na kompenzacijah v škodo drugih narodov. Neposredna pogalania rra! dovedejo do sa-moodločevania. če ne. bi se morali pokoriti obe stranki razsodbi britanske, francoske m ameriške vlade. --Poslednla le mnenja, da Je terltori-labia zveza Reke z Italijo absolutno nelzvršlliva. ker vsebuič neznanske carinske komplikacije, neznosne ob-mejnostražne razmere in druge neugodnosti. Takšna rešitev greši zoper vse zemljepisne ln gospodarske razloge.
Teritorijalna zveza Reke s Rahlo vkliučuie namen poznejše aneksije. kar bi pa izpodkopalo zaupanje v Zvezo narodov.
Kar se tiče Albanije nasprotuje Amerika vsaki rešitvi ki bi šla na škodo albanskega naroda bodisi v jugoslovanski, bodisi v italijanski prospeh, kajti nasprotje med krščanskimi in mohamedanskimi narodi bi naraslo, prideli del Albanije pod vpliv različnih narodov ln različnih gospodarskih potenc, vrhutega pa Jugoslovani niso zastopani v Zvezi narodov, kar bi dovedlo v bodočnosti do nepremagljivih težkoč.
V londonskem dogovoru prevzete obveznosti naj presojata angleška in francoska vlada sami. amer. predsednik si dovoljuje le opozoriti, da razsul Avstrije, tajni značaj dogovora in njegovo nasprotje z občnimi mirovnimi načeli pričalo proti njegovi izvedbi. Razven teea pa opozarja, da so zavezniške vlade že prekoračile na severu v londonskem paktu dogovorjene raele in so se postavile že same preko njegovih določb ter s tem prinoznale spremembe, ki so se dogodile med podpisom tajnega dogovora ln sedanjimi rasmeramf. — Osem mesecev se vrše že dogovori ki se gibljejo zdaj Izven, zdaj zopet znotraj v paktu določenih meja. Torai!
Izvršitev londonskega dogovora kot obvezna alternativa na predlog z dne 14. lan. le osupnila ameriško vlado. katera poslednla se ie v dogovoru 9. dec. pogodila z angleško tn francosko vlado glede rešitve tega Vprašanla In ki tooot snloh ni bila obveščena o nameravanem koraku. Italijansko poukazovanie na 3 mlliione Nemcev v Cehoslovaški In 3 milijone Malorusov na Poliskem ne drži Amerikanska vlada ie mnenia. da le" določala mirovna konferenca v mnogih slnčalih narodnostne mele kljub zemllenisnim ln gospodarskim tež-kočam in da bi. vnoštevali Italijani taista načela, sploh ne bilo istrskega In dalmatinskega vprašanla.
Mislimo, da so besede Wllsonove lasne dovolj.	P.	P.
BEGUNSKA PODPORA.
Urad za zaščito beguncev iavlja: Na mnogobrojna vprašanja ln proš-nte se naznanja, da se le po dolgem prizadevanju slednjič posrečilo, dobiti večjo, vendar omejeno svnto na razpolago za begunske podpore. Urad za zaščito beguncev je denar takoj razdelil med okrajna glavarstva ter Hm naročil, da Izplačajo vsem beguncem, k! so dosedal vžl vali begunske podporo fn katerim ni bila pravomočno odtegnjena, zaostalo podporo za en mesec. Veliko le pa beguncev, ki želiVi v najkrafšem času vrniti se domov v zasedeno ozemlje, da bi zamoglf Se letošntn pomlad po dolgih mukepolnih letih begunstva zonet obdelati svola zemljišča ln popraviti razrušene domove ter tako položiti temehe novemu žMienfu ln lastni zemlii. Marsikoga ovira pri tem dejstvo, da ne razpolaga z nikaklml denarnimi sredstvi ln da sl ne more nakupiti niti nalnuj-neišfb živil fn potrebščin. Da se omovočl oziroma olatša takim beguncem povratek, da se Hm tudi omogoči nabava semenja za prvo setev, je urad za zaščito beguncev naročil okrafnlm glavarstvom, da naf Izplačalo vsem onim beguncem. kl se vrue’0 do 31. marca t. I. poleg zaostale begunske podpore do dneva vrnitve še podporo za nadalinlh 3P dni. Okrajna glavarstva smelo tud* v obziru vrednih slučajih Izdati še pred vmltvPn cele begunske družine enemu njenemu članu priporočilo za enkratno brezplačno vnSnV' v domovno občino, ako potuje t namenom, da preskrbi družini vsaj zasilno stanovanje.
ITALIJA NI ZAHTEVAJO REVIZIJO MADŽARSKE MIROVNE PO-OODBE V KORIST MADŽAROM.
LDU Pariz. 4. marca. »Fcho de Pariš« javila Iz Londona, da le Nhti včeral izrečno zahteval revlzllo mirovnih pogojev, ki so se predložili Madžarom. NagJašad le. da po načrtu pogodbe nrideio tri le miMiooi Madžarov pod gospodstvom Romunov. Srbov ln Čehoslovakov. Zavzel se je za to, da ta dežela obdrži ozemlje, kjer prebivajo Madžari. Llovd George se Je tem predlogom Nlttlia kazal precej naklonjenega.
ZMANJŠANA TURČIJA.
LDU Lyon, 4. »Figaro« ln »Gao-lols« objavbata brzojavke, po katerih ostane Turčiji Carigrad In Ana-tollja. Njeno prebivalstvo se bo skrčilo na 30 milijonov duš..
LDU Pariz, 4. marca. V porazgo-voru z dopisnikom lista »Manchester Guardian« Je izvajal ministrski predsednik Nittt, da bosta Italija ln Jugoslavija v jadranskem vprašanju gotovo našU rešitev hi ostali lojalni prijateljici. Italija ne zahteva ničesar več, nego kos ozemlja, čigar prebivalstvo šteje manj duš. kakor znašalo Izgube Italije v vojni.
Klub poslancev — okuptrancev.
Beograd. 5. marca. (Izvirno poročilo.) Poslanci dr. Smodlaka, dr. Čingrila ln dr. Trinajstič so osnovali poseben izven strankarski parlamentarni klub, v katerega Je vstopilo dosedal 8 poslancev.
Pogajanja za Izven strankarsko vlado.
Beograd, 5. (Izvirno poročilo.) Poslanca dr. Smodlaka ln dr. Trinajstič ata stopila z voditelfl vseh večHh parlamentarnih skupin v do-
Svlcarskf pridržki za vstop v Zvezo narodov.
LDU Bern. 5. marca, švicarska brzojavna Agendla Javila: Pri za-kllučnem glasovanju se le svet stanov z 30 glasovi proti 6 glasovom Iz-tavll za vstop v zvezo narodov, ako se oouste ameriške določbe.
Nizozemska pod nobenim pogojem ne Izroči Viljema.
LDU Berlin. 5. »BerlJner Tage* blatt« javlja Iz Haaga: Nota. s katero je nizozemska vlada odgovorila zaveznikom glede izročitve bivšega nemškega cesarja, je bila danes po nizozemskem poslaniku v I^ndonu izročena angleškemu ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeju, kot predsedniku mirovne konference. Nota Iziavlia, da nizozemska vlada ne more priti do drugega zaključka, kakor do onega ki Je že izražen v noti od 21. Januarja in v katerem nizozemska vlada odklanja predlog zaveznikov.
Balfour vodi antantluo komisijo v Rusijo
LDU London 5 Balfour Je bil določen za angleškega zastopnika v komisiji zaveznikov, ki bo te dni odpotovala v Rusijo v svrho proučevanja tamnšnHh političnih in gospodarskih razmer.
NemčfH le dovofieno mednarodno oosoHlo.
LDU Amsterdam. 5. marca. Po »Telegraafu« !av’»a »Evenin* Standard«. da Je vrhovni svet sklenil NemčNl dovoliti, da razpiše medna-
BORZA.
LDU Beograd. 5. Angleški funti 120. francoski franki 280, italijanske lire 215. ameriški dolarji 35.60, 5vJ-cerski frank 600. drahme 450 marke 49.50, češkoslovaške krone 40.50 do 41, avstrjsek krone 16.50. — Valute: ameriški dolarji 1-4.450—14.700. avstrijske krone 56—60. carski rublji 198—206 Češkoslovaške krone 170. francoski franki 1080—1100 angleški funt 510, nemške marke 190 do 195, italijanske Ure 79C-305.
LDU Dunaj. 4. marca. Marke 274. švicarske note 4100. francoske note 1750. Italijanske note 1375. angleške 870. dolar 250. SHS krone 140—170. •
Klanje breje H vi ne prepovedana
Naredba ministra za prehrano in obnovo dežel z dne 31. I. t. 1. odrejuje sledeče: Krave, telice, ovce In svinje. dokler so breje, junčkl do dveh in po leta. teleta In Jagnjeta ženskega spola se ne smejo klati, niH prodajati za klanje. Isto velja za teleta moškega spola pod štirimi tedni, to le. dokler se iim nopek ne zaraste in dokler jim zobovje popolnoma ne predre. To določilo ne veUa samo v slučaju zasilnega klanja. V drugih slučajih na mora živinorejec zaprositi za klanje ali prodajo v klanje dovoljenje od politične oblasti, n. pr. če živinče ni sposobno za plemenje-nje, ali Ima hibo. ali je zaostalo, ali na bolno. Za teleta moškega spola pod 4 tedni oziroma dokler niso za-rešeni in nimalo zob. se tako dovoljenje ne sme Izdati. Dovoljenje se mora zabeležit! na živinskem llštu. Prestopki se kaznujejo z globo do 400 K ali z zaporom do 30 dni. če zakrtv! ta prestopek obrtnik, se mu razen globe oziroma kazni lahko odvzame tudi obrt. Ta naredba je že pravnoveUavna.
govore, pod kakimi pogoji bt bfli mogoča sestava nestrankarske, vendar pa parlamentarne koalicijski vlade. Vlado naj bi sestavil predsetU nlk nar. predstavništva dr. Pavlovi^ zunanji minister naj bi ostal d& Trumbič, notranje ministrstvo pa nad bi prevzel dr. Smodlaka.
Vnovič zatajena valuta.
Beograd, 5. marca. (Izvirno poročilo.) Ministrski svet se le na svo® zadnji seji vnovič bavfl z valutnim vprašanjem. Sprelet Je bil definitivni sklep, da ostane* razmerje med kro« no in dinarjem 4 proti 1. Narodni la Jugoslovenskl klub sta pristala na sklep brez ugovora.
Mandič ne vstopi v vlado.
Sarajevo, 5. (Izvirno poročikvl Z ozirom na vesti, da stopi dr. Man« dJČ, v sarajevsko vlado, izjavlja de« Mandič, da se ne namerava vrniti ti politično življenje, torej Se mani sodelovati v vladi.
rodno posolilo, s katerim bi si nabavila najpotrebnejših sirovin ln živti.
Vladna kriza v Turčiji.
LDU Amsterdam, 4. Reuterjev orad Javlja z Carigrada, da je kabinet odstopil. Sultan je poveril Izzri paši sestavo novega kabineta.
Na Portugalskem id revolucija
LDU Madrid, 5. Agence Havai javlja: Portugalsko poslaništvo službeno Izjavlja, da so vse govorice • revoluciji na Portugalskem Izmišljene. Z druge strani poročajo potniki, ki sc prišli Iz Portugalske, da se v Lizboni in nekaterih drugii mestih strelja ln da le bil vojaški vlak napaden s streli in bombami.
Atentat na ameriški konzulat v Cu» rlhu.
LDU Curih, 4. Švicarska brzojavna agentura poroča: Sinoči se J« Izvršil na tukajšnji ameriški konzulat atentat. Pred hišna vrata ie bila položena bomba. kJ je eksplodirala ln napravila precejšnih škodo. Oseba ni bila nobena rantena. PoIJciia za-sledtde storilce in Hm Je menda že na sledu.
Povišanje poštnih pristojbin v Franciji.
LDU Pariz, 3. Francoska poslanska zbornica Je včeral sklenila da se poštne, brzojavne tn telefonska pristojbine znatno zvišajo. Navadni pnrto za pisma se poviša od 15 n« 25 centimov. Od povišanja teli pristojbin se pričakuje, da bo povečalo državne dohodke za 289 miliionov frankov.
-f CepHnl uradi za vinogradnika
V torek, dne 30. marca 1920 se vrti pri državni trmici v Bršlinu pri Novem mestu cepilni tečai za vinogradnike, da se priuče v suhem cepljenju, vlaganju, kalenju in šolani« ameriških cepljenih trt. Zače»ek ob 8. uri zjutraj. Kdor se želj tečaja udeležiti, zglasi nai se vsaj do 25. marca 1920 pri državnem vinarskem nadzomfštvu v Novem mestu.
Zlasti s« priporoča, da se tega zelo važnega pouka udeležijo kmeč-Jri. mladeniči Ostro nabrušene ce-pilne nože prinesejo naj seboj. / 4- Tvomlca gospodarskih strojev v Subotici Je povišala svojo delniško glavnico od enega na tri milijone kron.
-f Tvornlca krtač hi metel se Ja
pred kratkim ustanovila v Zemuna. Tvornlca le največje podjetje svoj* vrzte na Balkanu.
-f- Gospodarski odsek vrhovne«* sveta se je podrobno bavH z evropskim prehranjevanjem. Pretresal J* tudi položal v Avstriji. Madžarski In Poliski. Položal se do mnenlu odseka ne more izboljšati, ali vsaj neznatno, ako bodo Zedinjene države ostale Pri svojem postopanju hi se n* bodo udeleževale oou-iožue akclfe.
+ Jagodlnsk* pivovarna )e popravljena ta bo pričela v kratkem « obratom.
4- čilski soliter sedaj trenutno še ni mogoče uvažati, ker Je zaradi neurejene valute šc predrag. Kakor hitro bo kunovalna moč našega denarja nekoliko boljša Da bo že mogoče uvažati. Kdor želi tiskanih navodil o uporabi gnoiil naj snoroČI svol naslov: Delegaciji nroizvaial-cev čilskega solitra v Liubliani, Miklošičeva ulica št. 8. II. nadstr.
Razna poročila.
Gospodarstvo.
Dnevne vesti.
— AH le to mogoče? Prejeli smo:
Zvesti bivši oproda Šušteršičev, J« imenovan za ravnatelja nekega na šega zdravilišča, dasi to mesto niti ni bilo razpisano. Radi svojih »zaslug«, bil je vztrajen prijatelj Stid-ntarke in nemškega Schulvereina, je 'llvo.ičas lepo avanzlral. Sveži duh, ki Je prvotno zavel v mladi Jugoslaviji, je tudi njemu omajaj visoki strlec, posebno še. ker so mu očitali, da je nepremišljeno začel in izvedel razne kupčije, ki sta Jih skenila šu-strešič in Lampe. Ali — čudna so pota previdnosti naših »državnikov« v Jugoslaviji. Ker je na prejšnjem službenem mestu postal nemogoč, naj gre na boljše mesto (VI. plač. razred in naturalne udobnosti). Seveda toliko taktni že moramo bit! Jugoslovani, da damo Nemcem prilike. da bodo ob mejah lažje rovaril? proti naši državi. Zahtevamo odločno, da se ono mesto pravilno razpiše in da pride na to mesto narodno zaveden, pa tudi vspcsobljen veščak.
— VJetnlkf Iz Itafije. Kakor Javljajo iz Dubrovnika, je italijanska vojna ladja pripeljala 2200 naših rojakov iz italijanskega ujetništva.
— Zagrebška bogoslovna fakulteta se v kratkem izpopolni z novimi stolicami: za komparativno znanost verstev in zgodovinsko dogmatiko, za sociologijo, krščansko arheologijo, retoriko in homiletiko. Razširi se tudi stolica za vzhodne jezike v stolico za pomožne znanosti sv. pisma.
— Umrla le ga* Terczinka Bobnar roj. Tomšič, stotnikova soproga v Sohiovradu. Imenovana le iz ugledne narodne družine N. v m. p.!
— Pogreške v besedilu novih dl-uarsko-kronsklh uovčanic. V besedila novih riovčanic je več pogreškov; glavni je ta, da se te novčanice nazivliejo v našem in francoskem tekstu „bankovci“, dasi so v resnici državne novčanice. Tako opozarjalo ..Zagrebačke Novine".
— Tlscčkronski in stokronskl bankovci s ponarejenimi kolki v Prekmurju. Izvedeli smo. da krožijo v Prekmurju ogromne množine ti-spčkronskih in stokronskih bankovcev s ponarejenimi kolki, in da se uvažajo kolki za to vrsto bankovcev iz Madžarske ip republike Avstrije. Ker se bodo taki bankovci s ponarejenimi kolki skušali spraviti brez-dvomno tudi v ostalo Slovenijo, se prebivalstvo opozoruje naj bo previdno pri prejemanju novcev Iz Prekmurja.
— Pega vica med jetniki Med letniki v Novem Sadu se je pojavila pegavica. Obolelo le 8 oseb.
— Premeten tihotapec. Tihotapec Kumše Franc iz Borovnice ie zamudil zvečer osebni vlak proti Trstu, čakal ie na tovorni vlak. In res. ko je pozneje vlak št. 841 ob nolpolnoči odhajal proti Trstu, ie skočil med Dunajsko in Gosposvetsko cesto na vlak. To ie zapazil strojevodja lužne železnice Rihard Trpin, vstavil je vlak m potom stražnika so prijeli tihotapca. Zaplenili so mu nahrbtnik poln tobaka.
— Roman dekleta ljubilanske okolice. Mlada 22 letina Francka iz Ilovce je lepo, čedno dekle, črnih
Im. čmožasečih oH. v mtiOemo frizuro. Dopade se Ji udobno, luksiri-jaz no življenje, mrzi pa »motiko«. Dpbila je bogatega kavalirja v postavi nekega čifuta iz Bačke. Vsak dan je po njo pošiljal izvoščeka. Dostojanstveno se Je vozila opoldne na kosilo v neki tukajšnji velercstav-rant. Policija je sedaj storila njenemu veselju konec. Obljubila je, da bo sedaj na spomlad prilela za »motiko.«
Ljubljana.
= Politična agitacija v šišenski
šoli. Danes se je oglasi! v našem uredništvu že drugi oče otroka, ki pohaja v U. razred ljudske šole v Spod. Šiški. Ogorčeno je pripovedoval da ga je njegov komaj 8-leteu fantiček prosil naj bf ga dal k „Or-lom" telovadit, ker je to njih katehet (Frančiškan) v šoli otrokom naročil, naj pri stariših izposlujejo. Ta mož izjavlja: Oospod katehet, prosimo Vas, opustite strankarsko agitacijo pri tako nežni mladini v Solil Mi stafiši borno že sami vedeli, kam naj damo našo deco telovaditi, ako jo sploh damo. Mislimo pa, da je ravno duhovnik, ki ima skrbeti za duše otrok, najmanj poklican agitirati še ceio v šoli za to. kje naj dobi otrok telesno vzgojo. Za to bo menda v prvi vrsti poklican učitelj, kaj na?
Ta dober opomin Vam daje Spodnješiškar Javno potom časopisa.
» Mezdno gibanje natakarjev.
Organizacija natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev je predložila 4. t. m. gostilniški in kavarniški zadrugi spomenico in osemdnevni odlok.	—K.
= DUakl-beguncii Poživljamo dl-jake-begunoe vseh zavodov, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki ga sklicuje Udruženje jugoslovanskih akadernikov-beguncev za 6. t. m. od 16. —18. ure v čitalnici Jugoslovanske tiskarne III. nadstropje.
= Tatvina manufakture. Ivana Oštir ie iz Trsta pripeljala večjo množino manufakture ter io shranila dne 4. t. m. na dvorišču hiše št. 4 v Frančiškanski ulici ori tvrdki Hed-žet & Koritnik. Manufakture ji je bila po noči ukradena in sicer 10 bal blaga okoli 320 m v vrednosti 2400 ItaL lir.
•= Hotel »berač«, neka gostilna na Dunajski cesti je zavetišče re-srečnim, alkoholu udanim dušam. Neki pijanček se ie silne nao!l in začel razgrajati. Obsojen je bil na policiji na 8 dni zapora.
= Dobra prilateljica je neka Mira Dekleva, ki si je od svoje prijateljice Izposodila ovratnl kožuh, vreden 1500 K ter odšla v Zagreb.
= Včeraj popoldne je izgubil neki gospod od Kolodvorske ulice do Dunajske ceste črno usnjato taško z dvema knjižicama. Ker za najditelja nimajo nobene vrednosti, prosim cia mi najdeno vrne na upravo »Jugoslavije« t roti nagradi oOO K,
= Ben Aroly bey, znani telepat ta hipnotizer. Je Izvedel sir oči v našem uredništvu v prisotnosti zastopnikov vseh ljubljanskih dnevnikov več zanimivih hipnotičnih in telepa-
Zahvala.
Podpisana sa lakreno zahvaljujem vmb znancem la
jateljem, posebno pa drufitvn »Sokol* iz Radomlja, ki sa „ a marca mojega nrpozabnega, to« prerano ncariega soproga
»m la Mi. H so £as
MIHAELA
spremil! k večnemu počitku.
802	Pranfllka	Boljka,	posestnica	na	Homea.
tičnih poskusov. Zlasti zadnji so se vsi izborno posrečili. Ben Aroly je v razmeroma kratkem času razrešil težavne naloge, ki so mu jih zbrani
časnikarji sporazumno stavili. Našel Je n. pr. Iglo. ki Je bila skrita v zaprti in zaklenjeni miznici, ključ pa shranjen v žepu enega izmed navzočih. Našel je določeno besedo v eni izmed starih številk »Slovenca« itd. Tudi hipnotični poskusi so sc mu obnesli. Ben Aroly je pokazal, da Je res strokovnjak na svojem polju In da Ljubljančani ne bodo imeli opravka z drugim Riza begom. Predstavi bosta v nedeljo in oondeljek večer v Narodnem dorrm, vstopnice so V predprodaji v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici 54.
= Priporoča se tvrdka J. Potočnik, krojaška delavnica, Šelenburgo-va ulica 6, ki ima delavce - špecijar liste. Za uradnike in njih družine pri naročilu znaten popust. Opozarjamo na današnji oglas.
= Cara Negri, znana plesalka, ki je z uspehom nastopala v vseh večjih mestih Južne Evrope, v zadnjem času je tudi v Zagrebu, Mariboni in Celju, priredi 10. in 11. t. m. dva plesna večera v ljubljanskem Narodnem domu. Izvajala bo med drugim rlese iz oper »Kraljica Labska«, »Lakme«, »Carmen« ki II. Usztovo rapsodijo. Cara Negri Je modema plesalka, ki zna vdihniti svojim pro-dukejam dušo v življenje. Vstopnice se dobe že od danes naprej v trafiki Prešernova uljca 54.
Maribor.
Krajevna organizacija NSS za Maribor sklicuje v nedeljo, dne 7. t m. ob 10. uri dop. javen shod v Križevem dvorcu v Studencih. Govoril bo poleg drugih tudi tov. Juvan iz Ljubliane. Na shodu se bo razpravljalo tudi o neznosnih razmerah državnih in lavnih upokojencev.
Shod J DS se vrši v nedeljo, dne 7. t. ni. v Mariboru. Shoda se bodo udeležili med drugimi tudi bivši ministri in bivši predsednik slov. pokrajinske vlade dr. Žerjav.
V počast Masarvkove 70-letnfce priredi mariborski Klub Čehu slavnost z izbranim umetniškim, glasbenim in pevskim programom
Koncert orkestra Glasbene Matice v Mariboru se bo vršil v drugi polovici t. m.
Mariborska porota. V ponedeljek, dne 8. marca se prične pomladansko zasedanje mariborske porote
Celje.
Dramatično društvo v Celja.
VsJed obolenja gled. člana glavne uloge — se Sudermannova drama »Sreča v zatišju« prelož na poznejši čas. V kratkem se uprizori izvirna F. Gradišnikova drama »Norec«.
Opozarjamo na plesni venček ZJŽ, ki se vrši danes v Narodnem domu in na Medjimurski večer, ki se vrša jutri v veliki dvorani' Narodnega doma.
Invalidom na znani«, da se nahaja pisarna poverjeništva org. vojn. inv. za Slovenijo v C*Uu v Gosposki ulici, gostilna »Gsund«, \liod skozi vežo.
»Višnjeva repatica.« Že zadnjič smo poročali, da je celjska pclldja aretirala neko Kristino Roth iz «lo-mtljskega, ki si je nadala ime Herma
Edle von Uchtenm. Ker Je Rothov«
poleg pustolovstva osumljena tudi več sleparij, je policija odstopila zadevo državnemu pravuištvn, ki bo stvar dognalo. Kakor se iz zaslišanja doznava, ima Rothova precej burno življenje za seboj. Ima tudi nezakonskega otroka, katerega skriva baje pri neki znanki v St. Pavlu pri Preboldu.
ČUVAJMO SE TUJCEV!
Tujci mislijo, da bodo iz naše Jugoslavije še nadalje mogli odnašati denar našega naroda v tujino, ki nam je še vedno sovražna ter misli, da bo še zanaprej bogatela z našim denarjem. Oni računajo na brezbrižnost naše inteligence in na nepovdarnost širših plasti našega naroda.
Zavrnimo vse take namere! Predramimo se, strnimo vrste! Ne dajmo sovražniku našega denar ja 1 Izženimo ga ven iz Baše države!
Slovenci! Kot pravim Jug oslove nom, vam je sneti table madžarskih in nemških zavarbvalnih zavodov z naših hiši Ne dajte se še nadalje varati in izkoriščati! Vse tuje družbe stoje na robu propada, ker so svoj kapital vložile v madžarska in nemška vojna posojila! In Usti papirji so za nas danes brez vrednosti.
Madžarske in nemške družbe različnih imen stoje danes pod sek-vestrom. Ministrstvo jim Je prepovedalo zavarovanje na življenje popolnoma, na požar pa jim ga je dovolilo samo še za tekoče leto. Vse drugo, kar vam govore njihovi agenti — tujci, znajte, da Je laf l
Od takih zavarovanj lahko takoj odstopite. Noben tuj zavod nas ne more preganjati za leta, ki še niso potekla, ker dunajsko sodišče ni več kompetentno, da bi reševalo pravde naših državljanov. Sicer pa one družbe, ki so izven meje naše države ne morejo niti misliti na sodišče, ker smo sedaj samostojna država in svobodni državljani napratn celemu zunanjemu svetu.
Jugostoveni imamo, svoje domače zavarovalne zavode. Banka ta zavarovalna družba JSeogradska zadruga, d* d.“ je v Jugoslaviji najmočnejši zavod, ki prevzema zavarovanje vseh vrst v popolni vrednosti Zavaruje tvomice, milne, žage in vse podobno). Za stvarno primero navajamo, da je n. pr. pred kratkim bil nekje v Banatu velik požar. ki je uničil silna imetja, zavarovana pri madžarskih bankah. Odškodovane! ne morejo dobiti nobene odškodnine. Zato opominjamo vsa-kgar na) ne išče pri tujcn tistega, kar lahko najde doma! Držimo se pravila: Svojf k svojimi In snemimo table tujih zavarovalnih družb ter Jih zamenjajmo z domačimi I
Banka in zavod za zavarovanje „Beogradska zadruga'* sprejema vseh vrst zavarovanja in Jih Izvršuje proti najkulantnejšim, najpovolj-nejšim pogojem. Zivljetiske police veljajo kot ženitbeno jamstvo za gg. častnike in vojne uradnike.
Natančnejša pojasnila in pogoje daje podružnica .Beogradske zadruge d. d.** v Zagrebu, Dalmatinska el. 5. ter glavna zastopstva v Karlovcu, Petrinji. Kostajnld, Krapini, Čakovcu. Požegi. Osijeku (Našlcah) Vukovaru, Splitu, Du-
brovniku, Reki, Otočcu za Liko hi Krbavo ter v Ogulinu, v vsakem večjem kraju pa krajevni poverjenik.
»Beogradska zadruga" osnuje po celi Sloveniji glavna zastopstva, v okrožjih in manjših krajih pa krajevna poverjeništva.
Vse, ki so pripravljeni delovati za ..Beogradsko zadrugo" prosimč, naj nam Javijo svoje naslove podružnici ..Beogradske zadruge" v Zagreb, Dalmatinska ulica 5.
Bratje Slovenci! Ravnajmo sa po geslu: Slovenec-Srb-Hrvat — na veke brat in brat!
Citatelje opozarjamo na oglas ..Beogradske zadruge".
Aprovizacija.
Prodaja cenejše moke za član« mestne aprovizacija Na rumene izkaznice za cenejšo prehrano dob« stranke, ki so oddale svoje kupon« na magistratu, cenejšo moko v vojni prodajalni Gosposka ulica. Vsaka oseba dobi začasno tri kg bele moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stan« K 5.50. Kdor dobi moke več kakor za dve osebi, naj prinese vrečo s seboj. Vreče se zaračunijo. Moka se razdeljuje na tiste številke, ki so črno natisnjene ali napisane spodaj pod podpisom stranke, oziroma komisarja. Moka se deli po sledečem redu: Dne 6. marca: na št. 1260 do 1300 od 8 do 99,1300 do 1330 od 9 do 10. 1350 do 1400 od 10 do 11, 1400 do 1450 od 11 do 12, 1450 do 1500 od 2 do 3. 1500 do 1550 od 3 do 4, 1550 do 1600 od 4 do 5, 1600 do 1650 od 5 do 6.
Gledališče.
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA.
Opera.
Dne 7. marca, nedelja: »Faust«. Abonma izven. Gostovanje g. Nikole Zeca. prvega basista državne opere na Dunaja.
Dne 8. marca, poadeijek: »Faust« Abonma izven. Gostovanje g. Nikole Zeca, prvega basista državne opera na Dunaju.
Dne 9. marca, torek: Zaprto.
Drama.
Dne J. marca, nedelja popoldne! »Na dnu«. Zvečer: »Beneški trgovec«. Abonma izven.
Dne 8. marca, pondeljek: »Bena-Ud trgovec«. Abonma C.
Dne 9. marca, torek: Zaprto.
h pisarn« dramskega gledališč* Vsled bolezni članov v nedeljo popoldne vprizorttev »Protekdje« af mogoča. Mesp> nje bo vprizorjena Oorkijeva drama »Na dnu«. Vlogo Luke bo Igral po bolezni zopet g, Sest — V sredo zvečer »Beneški trgovec« izven a bonoma. Shvloka Igra to pot g. D a n I! o.
Staočnlf medjfraurskf večer « Hačkog pievačkog zbora iz Macinc pod vodstvom g. župnika Vatroslav Llpnjaka j« uspel v obče zadevo!) stvo. Velika »Unionova« dvorana i bila polna ooslušalcev. ki so nevc burno pohvaball. K večeru se še vi nemo.
Izdajatelj ta odgovorni urednik: Anton Pesek.
Zahvala.
Vsim, ki so v težki bolezni in ob smrti mojega nepozabnega soproga z menoj čutili ter so na’ kateri - koli način počastili spomin blagopokoj-nika, usojam se sporočati tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 8. marca 1920.
Jelka, injen m. Sretiofa.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predraga soproga, mati, hči, sestra, svakinja in teta
Terezinka Bobnar roj. Tomšič
stotnikova soproga
v
dne 2. sušca po dolgi mučni bolezni preminula. Pogreb nepozabne rajnice se vrši dne 6. sušca 1920 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Solnogradu, Neutorgasse 19.
V Solnogradu, dne 8. sušca 1920.
Žalujoče rodbine:
Bobnarjeva, Tomšičeva, dr. Tomšičeva in Smoletova.
Wk"K..
Uk t lepem sleg«, I* trdega tw» fcdelan
mora poginiti, če se vporabljajo moja preizkušeno najboljša hi povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 7 K, za podgane In tniii 7 K, za ščurke 8 K, posebno močna tlnktnra sa stenice 7 K, uničevalec moljev 6 K, praSek proti mrčesom 4 in 8 K, tinktura proti u5em pri ljudeh 4 K, mazilo za uii pri živini 4 In 8 K, prašek za ull v obleki in perilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju In zetenjadi (uničevalec ra«t!?n} 6 K. pošilja po povzetju
Zavod za eksport B8. JUNKER, Petrinjska ulica t, Zagreb 20.
ta v popolnoma dobrem stanju, kompleten s Uparni In roleti, 4 m dolg, 8 m trlsok se po ugodni ceni proda pri
IVAN SAVNIK, Kranj.
dobi takol službo
kb vso »vrhe
priporoča
Odon Koutay
Ljubljana.
TONE MALGAJ
Kupujemo
po naJviSJili dnevnih cenah
železne
in lesene
Stavbeni in pohištveni pleskar in liear. Ljubljana, Kolodvorska ul. 6.
Priporoča najfinejše in najtrpežnejže predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojne lake za gostilniške stole itd.
Postrežba tožna. Cene solidne*
Oglasi Oglasne ekspedicije .Jadran* v Mariboru'
cele vagone odda:
leiekpliHit FERDO SERT
MARIBOR, Koroška cesta štev. 21.
Brzojavi: SERT, Maribor, telefon lnterorban Itev. ZS5.	228
Najstarejši In prvi domači zavod za zavarovanja.
Izplačila do konca septembra 1919: v oddelku za življenje:
3,220 546 46 din-
v oddelku zoper požar:
850-120-84 dinarjev
v oddelku zoper nezgode:
42-940*35 dinarjev.
Bantno-zavarovatal zavod
Osnovni čisti domači kapital popolnoma vplačan
v zl. din. 2,500-000'—-
Rezervni fondi glasom vknjižb
v zl- din- 9*885.283-—-
Današnja vrednost rezervnih fondov znaša preko
20,000.000'-
v zlatih bičarjih.
ustanovljen« leta 1882.
Centrala: Beograd (lastna palača) na vogalu Karadjor-
djeve, Hercegovačke in Travničke ulice.
Pllljala za firvatsko, Slavonijo, Medjurourje in Prekmurje V Zagrebli.
Fllljale: Zagreb, Skoplje, Solun, snujejo se pa v Sarajevu, Ljubljani in v Novem Sadu. — Glavna zastopstva po županijah,
Fiiijaika Beogradske zadruge v Zagrebu,
Dalmatinska ulica 5.
:«yawaaim(W'OT^-f>