Stev. 158. V Ljubljani, petek dne 7. junija 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. tf&AN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah is razmikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v f^ravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno I 10*—-. četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se •i pošilja upravništvu. Telefon številka 118. m :n ••• M« NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. n: Uredništvo in upravništvo: ni Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. S. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismo se ne sprejemajo, rokopisi Be ne vračajo. Za oglas# 1 se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ia zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m ••• ••• n: Telefon številka 118. Narodna požrtvovalnost. Češka Šolska Malica je vzdrževala v preteklem letu 151 šol, in sicer 80 ljudskih šol, 2 meščanski šoli, 69 otroških vrtcev. Na teh šolali je delovalo 223 profesorjev in učiteljev, 52 katehetov, 97 vrtnaric, 53 učiteljic ročnih del, 97 oskrbnic — torej 552 oseb. Vseh učencev na matičnih šolah je bilo 15.000. Število razredov je 287, 18 več nego lani. Matica ima 73 šolskih poslopij, ki so vredna skupaj 1,246.938 kron. Preteklo leto je prejela Matica 1,007.837 kron. Podružnice so dale 503.874 kron — razna volila 308.819 kron, podpore dežel 77.353 kron, obresti 50.620 kron, narodni kolek 22.080 kron. Izdala pa je Matica 1,562.272 kron — torej je deficita 150.000 kron. In sicer stanejo šole 730.236 kron, učiteljsko osobje samo 536.511 kron. razne podpore 70.242 kron, podpore javnim šolam 19.242 kron itd. Te številke nam pričajo o veliki požrtvovalnosti češkega naroda. Pan na dan čitamo, kako zapuščajo ljudje celo premoženje Šolski Matici. Na Češkem se bolj in bolj uveljavlja misel, da je premoženje vsakega posameznika del narodne lasti in da je dolžnost vsakega, prispevati k skupni narodni zgradbi in k narodni obrambi. Češka Šolska Matica je danes ugledna institucija, ki jo vpošteva tudi država. Enaka je mogočnemu stebru, okoli katerega se suče vse narodno življenje. Gorje onemu, ki bi si upal nastopati proti nji. Moravski klerikalci so nekaj poskusili, pa so morali takoj odnehati, ako niso hoteli izgubiti vse zaupanje med ljudstvom. Kako pa je pri nas! Kako lahko napadajo klerikalci C. M. Družbo? Kako jo nesramno bojkotirajo? In kako je pravzaprav pri nas z vso narodno obrambo? »Slovenec« piše: Vsak Čeh žrtvuje za to češko narodno obrambno društvo. Na Slovenskem je še mnogo Slovencev, ki še niso nič žrtvovali za »Slovensko Stražo«. Naj bi vse te Slovence zbudile prošnje naših obmejnih bratov, ki jih pošiljajo »Slovenski Straži«! Vsakega izmed nas bodi narodna dolžnost darovati in nabirati za »Slovensko Stražo«. Vsak, ki ljubi domovino in ji želi lepših dni, bo napravil tudi oporoko v korist »Slovenski Straži«. Iz tega se vidi, da klerikalci zelo nialo ljubijo domovino in ji ne žele mnogo lepših dni ker doslej še uiti eden ni napravil oporoke v korist »Slovenski Straži«. Gospodje župniki po deželi zapuste vse svojim kuharicam — in doslej še ni dal nobeden dobrega zgleda. Tudi smo mnenja, da je nam lahko češka narodna požrtvovalnost za zgled! Toda ne le požrtvovalnost, atnpak tudi delavnost in pa način, kako imajo urejeno svojo narodno obrambo. Posebno pa ona odločnost, s katero gredo na delo preko malenkostnih političnih sporov. Tržaška slov. mladina, na plan! Trst, 6. junija. Brez mladine ni bodočnosti naroda! Narod, ki nima zdrave, duševno in telesno močne mladine, dirja v pogubo! Kulturni narodi posvečajo veliko pozornost mladini. Dobro se zavedajo, da brez cvetja ni sadu. Zato pa pazijo na cvet in ga varujejo pred nevihto. Naš slovenski narod, ki je kulturno zaostal za drugimi narodi, tudi nima bodočnosti brez mladine. In ako močni narodi tako skrbe za mladino in dasi imajo vse pogoje in sredstva za razvoj na razpolago, še snujejo mladinske organizacije v katerih mladino poučujejo, s kakšno večjo vnemo bi se morali mi Slovenci poprijeti tega dela, mi revni Slovenci, ki nam manjkajo celo ljudske šole! Na Koroškem se slovenska mladina izgublja med nemškim narodom, na Primorskem pa med italijanskim. In ko bi mi Slovenci tudi imeli vse ljudske šole v svojem materinem jeziku, bi vseeno bilo potrebno ustanavljati mladinske organizacije. Saj jih tudi Nemci Francozi, Italijani, Čehi itd. ustanavljajo. Mi pa nimamo potrebnih šol v svojem materinem jeziku, zato je med nam itako delo prepotrebno. Saj imamo tudi dosti takih mladeničev, ki so vzlic temu, da so hodili v Ciril-Metodovo šolo postali renegati. Iz šole izstopivši so se šli učit v trgovino, ali pa h kakemu obrtniku in se tam poitalijančili ali pa ponemčili. Treba je torej vso mladino, ves naraščaj — od 14 leta naprej — združiti v močno mladinsko organizacijo. V tej mladiinski organizaciji se mora mladino izobraževati in vzgoje-vati v narodno-socijalnem duhu. V Trstu imamo velikansko število slov. mladine.Vsa ta mladina je po večini delavska. Temu se ni čuditi, saj je slov. narod v Trstu, kakor povsod drugod, proletarski narod. In če šteje glasom ljudskega štetja slov. narod v Trstu čez 70 tisoč Slovencev, lahko trdimo, da bi štela mladinska organizacija v Trstu, ako bi se jej mladina pridružila docela — kakih 20 tisoč članov. Lepo število bi bilo to. Lepa manifestacija po tržaških ulicah za slovensko šolstvo! Tega pa žalibog ni! Zakaj? — Ker mladina spi. Človeku se dozdeva, da koraka v samotni puščavi, ker ni nobenega gibanja med mladino. To je žalostno. Kam plovemo? Ali hočemo res poginiti? Krivo je temu veliko, da se do danes nobena stranka, nobeno društvo, ni zavzelo za organiziranje mladine. Mladina se pa tudi ni upala sama nastopiti, ker se je bala in ker se jej je vsakokrat, kadar je planila po koncu, preprečilo nadaljno delovanje. Dobro! S tem so oni, ki so stopili mladini na pot in jej niso pustili naprej, pokazali, da jim prav nič ni za bodočnost slov. naroda, ampak da hočejo, da ostane mladina v temi, da se potujči, da propade. Bržkone se je boje, mladine? — Da! Njenih idej, misli — narodno-socialnih — se boje. Bo že res tako. No, seveda. Drugače bi temu koristnemu delu ne nasprotovali. Tako je. Sama, da ne pridejo narodni so-cijalisti enkrat na površje, če pri tem tudi umira slov. narod. Ampak to počenjanje, pride plačano — Misel naša napreduje. Mladina kljub nasprotovanju njenim nar. soc. idejam od strani omenjenih, gre naprej. — Združuje se. Kaj starega se lahko polomi — mlado pa ne. Posebno, če je mlado bitje odločno, V mladini je naša bodočnost. In kakršne misli ima mladina, takšna je bodočnost. Ne drugačna, pravim. Ti slov. trž. mladina, ki v veliki meri še spiš, pa se vzbudi in se pridruži nam, nam ki z jasnim čelom in veselim upom v srcu korakamo naprej, v dobri zavesti, da je bodočnost naša Mi, slov. narodno-socijalistično čuteča mladina, že vidimo v duhu, kako se rušijo zidovi, kako pada v prah krivica, ki je do danes objemala nas — sužnje. Naj le pade vse, kar ni LISTEK. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Toda Rada na to ni niti pomislila. Za veliko ljubezen je le samo ena mera: žrtvovanje samega sebe. XI. Bašibozuk. Skrit v praznem mlinu, je Ogrijanov čakal, da se prikaže kak prijatelj, ali vsaj sama Marica. Ta zapuščen in na pol podrt mlin je stal sam na gornjem koncu doline, ne daleč od hrumečega vodopada; v bližini mlina ni bilo ni-kake druge stavbe. V stenah so se režale velike luknje — mesta, kjer so bile poprej okna in duri; eden del strehe je tudi že odnesel veter. Narejene v stenah luknje so služile Ognja-novu za okna, skozi katera je gledal na stezo, ki drži poleg reke k imenovanemu vodopadu in potem ob desni strani brezna tjakaj na sami grič. Bojčo je tu dolgo časa čakal nestrpljiv in nemiren; ure so minevale in dan se je že nagnil, toda dolina, kakor daleč jo je le mogel do-gledati, je ostala prazna. Ognjanov je bil v veliki zadregi. Strašna negotovost je naraščala vsaki hip ter prehajala v neizrekljiv nemir. Trudil se je na vso moč, da bi pogodil vzrok tega obotavljanja. Sicer pa najhujše, kar si je mislil, je bilo to, da Marica ni mogla najti doktorja, ali Brzoteka, ki sta bila nemara prisiljena skrivati se. In le slutil je grozno nevarnost, ki mu je grozila vsako minuto. Ni mogel kajpada vedeti, da je njegova navzočnost tukaj bila znana že prijateljem in škodljivcem in da je bila njegova usoda odvisna od odločitve, kdo pride poprej: sovražniki ali domačini. Nepričakovano se je pojavil na stezi človek, ki je zbegal Ognjanova. Bil je Turek. Bil je visoke rasti, imel zeleno »čalmo« na glavi, na životu pas, izza katerega je štrlel dolg ja-tagan, ter ozke gate. Brezdvomno eden izmed teh Turkov, o katerih mu je Marica pravila. Bašibozuk. Kaj je iskal tukaj? Ognjanov izvleče revolver in opazuje . Bašibozuk, krepko stopajoč, je brez pomu-de šel navkreber. Dospel je kakih petdeset korakov proti mlinu, toda ni se ozrl, marveč je šel dalje. Ognjanov je osupnil. Bil je obsojen stati tiho in brezposleno. Rreostajalo mu je samo eno: paziti in čakati. Turčin je stopal navkreber. Dospel je črez reko po Ramenju, korakal po bujnem grmičevju, ki je zelenelo na vnožju brezna in potem obstal. Ognjanov je zapazil, da je obstal uprav na tem mestu, kjer se pričenja steza, ki drži na vrh. Ognjanov je obledel. Bila je to edina steza, po kateri bi v slučaju potrebe mogel uiti na Balkan. Grozna strma rebra so bila nepristopna od drugih strani. Ali mu ta ni nameraval presekati pot? Ali za njim ne gre še kateri drugi? vredno življenja! Kdor hoče imeti sužnje, ni človek, in boj proti njemu je boj proti zverini. Zadnja beseda: Raztrgali nas ne boste, tudi podjarmili ne, tudi naše misli ne bodo ugonobljene! Mi zdravo mislimo, dasi smo mladi. Samo to hočemo, da zmaga pravična stvar, drugega nič. In če nam radi tega nasprotujete, nasprotujte nam! Mi vidimo v bodočnost, zato trdimo: Zmaga bo naša! Tržaška slovenska mladina brez skrbi in strahu na plan!! P0LITI8KA KRONIKA. V parlamentarnem delu je nastopila štiridnevna pavza, katero je povzročila obstrukcija Rusinov v posameznih odsekih. Zbornica konča sredi prihodnjega tedna debato o službeni pragmatiki, nakar bi moral priti iz odseka proračunski provizorij in pa brambna reforma, toda v obeh odsekih je nastala vsled rusinske obstrukcije zamuda, da obe predlogi še ne moreta pred plenum. Pa tudi v plenumu bodo Rušim ob-struirali obe predlogi, ker so izjavili, da razen uradniške predloge ne prepuste nobene druge. V pondeljek se vrše še enkrat pogajanja med vlado in Rusini, ako bi bilo mogoče rešiti parlamentarno delo, kar je pa radi skrajne odločnosti med Rusini, kaj malo verjetno. V včerajšnji seji poslanske zbornice so prišli na razgovor tudi dogodki na Ogrskem. Posl. Choc in Breiter sta izjavila, da je sprejetje brambne reforme v ogrskem parlamentu nezakonito. Posl. Nemec (češki soc. demokrat) je kritiziral postopanje ogrske vlade, za katero je pa odgovorna tudi avstrijska, ker je popolnoma nemogoče, da bi si upala vladajoča ogrska oligarhija izvesti svoj brutalni in pobalinski čin brez dovoljenja ogrskega kralja! Proti tem besedam je protestiral notranji minister Heinold, katerega so pa socialni demokratje ostro napadli. Socialni demokrat Adler je z ozirom na konfiskacijo v »Arbeitcr-Zeitung«, ki je bila zaplenjena radi govora posl. Seitza v brambnem odseku.Kritiziral je v ostrih besedah neustavni in nezakoniti režim, ki ga je uvedla najprej ogrska vlada na Hrvaškem, potem sedanje nasilje na Ogrskem, s povzdignjenim glasom pa je po-vdaril, da se tudi Avstria pripravlja na enaka nasilja, kar dokazuje postopanje sedanje sodne uprave pod načelstvom Hochenburgerja, ki pusti zapleniti celo parlamentarno poročilo. Tekom njegovega govora so uprizorili socialisti veliko demonstracijo proti vladi in v prvi vrsti proti justičnemu ministru Hochenburgerju. Ogrsko poslansko zbornico je grof Tisza spremenil v besnico, kamor vstopi vsak trenutek policija, da ukroti opozicionalne poslance. Včeraj dopoldne in popoldne je cela četa policije igrala parlamentarne posredovalce in pometala kakor prvi dan opozicionalne poslance iz zbornic. Dvakrat je pridrla policija v parlament in znosila poslance ven, večina pa je reševala najrazličnejše predloge mirno in samozavestno. Neljube ji poslance je izključila iz seje, tako je .1 ustli izključen za 45 sej. Razburjenje se je preneslo tudi med prebivalstvo, posebno ko piše opozicionalno časopisje o dogodkih v državnem zboru z največjo ostrostjo. Vsi opozi-cionalni in socialnodemokraški listi izjavljajo, da je rešitev brambne predloge, kakor jo je izvedel grof Tisza proti poslovniku, pa tudi popolnoma nezakonito. Radi tega tudi vlada ne more utemeljeni tega nepravilnega zakona zahtevati rekrutnega kontingenta in razpisati nabore. Časopisje pozivlje naravnost prebivalstvo, da naj ne upošteva letošnjega razpisa naborov, naj nikdo ne pride na nabor, ker bodo ti razpisani protizakonitim potom. Razburjenje prihaja na ulico in situacijo, ki jo je izzval grof Tisza se zna spremeniti prekp' noči v največje razočaranje večine in vlade. Belokranjski kotiček. Zadnjič sem bil obljubil, da hočem poročati o čudostvorjeni podzemski jami z imenom Zjud. Ker se je pa med tem časom pojavila neka bolj važna novica, ali pravzaprav ne novica, temveč le dejstvo, zato hočem danes o tem dejstvu nekoliko spregovoriti. Kakor je bilo od ravnateljstva kranjske kmetijske šole na Grmu objavljeno v vseh časopisih, pardon ne v vseh, temveč le v onih, ki jih smatra ravnateljstvo uvaževanja vrednim, da se bodo po celem Kranjskem, kjer rodi trta, vršila takozvana predavanja o pomladanskem delu v vinogradih. K nam Belokranjcem, je bil odposlan učitelj na kmetijski šoli na Grmu, gospod 1. Zdolšek. Njegova izvajanja so precej zanimiva in poučna. Govoril je o cepljenju, pokazal bi bil tudi praktično, da so mladike zadosti velike, dalje o važnosti škropljenja in o pripravi galice, o podbiranju in kako doseči za prihodnje leto dober les, v gnojenju vinogradom in s tem je bilo ofieijelno predavanje končano. Nato pa so iskali poslušalci pri njem še drugih informacij, tako glede sa-djereje, kakor tudi katere vrste trt bi bile za nas najboljše. Gospod predavatelj jim je dal vsestranska poljudna pojasnila posebno radi po-končavanja drevesnih uši, ki so se letos pojavile v ogromni množini. Nato pa. ko je bilo tudi to končano in izčrpano, razložil je gosp. predavatelj ustroj kmetijske šole, njeno podrobno delo in prirejevanje raznih tečajev za vse stroke kmetijstva. Tu bi se bil pa kmalu nam Belokranjcem zameril, kajti zalučil nam je v obraz bridko resnico, našo brezbrižnost za udeležbo teh tečajev, kakor tudi radi obiska letne ali pa zimske šole od strani naših sinov, katere raje pošiljamo v Ameriko, kakor pa v kmetijske ali tudi druge šole, vsled česar bi ostali zvesti svojemu stanu, tako pa se mu odtujijo in kmetijstvo v Belokrajni je ravno radi Amerike padlo na stopnjo, na kateri še ni bilo nikoli poprej. Gospodu predavatelju se iskreno zahvaljujemo za pouk, kajti sila nevedni smo še in treba nam je takih in enakih stvari, kot ribi vode. Le z nekim se ne strinjamo in to je, da se prirejajo ta predavanja s pomočjo župnišč in župnih uradov in ne s prvo, najnižjo politično stopnjo t. j. potom županstva. Vsa čast gospodom duhovnom, da se trudijo za take stvari, ali to vendar ne spada v njih delokrog?! Napaka v tem slučaju je mislim na strani kmetijske šole, ki samo župniku piše ta ali oni dan, ob tej uri bode predavanje v vinogradu, ki ga vi določite. In zgodi se! V najboljšem slučaju obvesti še šolska vodstva, da poskrbe za udeležbo s strani mladine, županstvo pa se popolnoma ignorira. Vprašamo, ali se res že nič več ne more zgoditi brez asistence duhovnika? Zakaj ne bi bili oni samo duhovniki, če si laste ta naslov, a ne tudi telesniki?! Gospod urednik, drugič pa o Zjudu! Poklon! Spominjajte se dijaškega društva „Domovinaa! Med tem je Turek snel »čalmo«, da bi zavil škric, ki se mu je odmotal. Na ta način se je vse lice in glava bašibozukova odkrila Bojčevemu pogledu. hi ta je videl sedaj zalo mladostno lice s širokim odkritim belim čelom, ovenčanim z bujnimi rusimi lasmi, ki so v kodrih padali nanj. Ognjanov je nehote zakričal vsled začudenja, na to se je zravnal v oknu, vtaknil si dva prsta v usta in zažvižgal. Presunljiv žvižg se je razlegal po dolini ter se odbijal v odmevu od skal. Bašibozuk je uprl oči na mlin, od koder se je razlegal žvižg ter videč znamenja, ki jih je dajal Ognjanov, je stekel navzdol. Bil je to Sokolov. Prijatelja sta se vneto objela. »Bojčo, Bojčo, ti si živ, brate? Kaj delaš tukaj?« je klical Sokolov, ganjen do solz. »Kaj pa ti, doktor, v takšni obleki?« »Kaj tu delaš.Jrrate, kedaj si prišel?« »To noč . . . Cernu si se tako zapoznil?« »Jaz?« vpraša Sokolov. Ni ga razumih »Ali te je našla Marica prepozno?« »Katera Marica?« »Kaj? Niti te ni našla?« zakliče Ognjanov osupnen; »poslal sem jo zarano s pismom k tebi.« »Mene nihče ni našel in me ni mogel najti«, odvrne Sokolov. Ognjanov ga je začudeno gledal. »Nit, a čemu si tukaj? Kam si namenjen?« »Jaz? Bežim.« »Bežiš?« »Saj vidiš to na moji obleki.« »A ti si takšen odšel iz Bele Cerkve?« »Po noči sem se zmuznil iz Bele Cerkve in skrival sem se doslej v Hambarjevem mlinu . . .« »Kaj? Bila sva tako blizu drug poleg drugega. a nisva vedela o tem. Čudno, čudno. A kam se je zgubila Marica?« je vprašal Ognjanov, v katerem se je zopet zbudil nemir/ »a ti kam si bil namenjen?« »Grem v gorovje; doslej sem čakal spodaj, dokler mi ne prineso .teskere’ (potni list) in denar. Toda sedaj se več ne ločiva . . . življenje ali smrt . . . skupaj ostaneva . . . Oh, Bojčo, Bojčo, moj brat, kakšna grozna nesreča je zadela našo domovino, kdo bi si bil to mislil! . . .« »Vsedi se in pripoveduj mi.« XII. Zgodovina nepovstalega mesta. Cepeča v kotu, sta si oba prijatelja pripovedovala, kaj se je pripetilo v poslednjih devetih dnevih v Klisuri in Beli Cerkvi. Iz Sokolovih besed, ali bolje, iz njegovega poročila, je Ognjanov poizvedel vse ter našel razvozlanje zagonetke . . . Resnica, Bela Cerkev ni vstala takoj za Klisuro. Ni vstala, kakor niso vstale vse ostale vasi in mesta, katere so tako kot ona, ali še bolje bile pripravljene na vstajo. Prezgodnji izbruh je pokvaril vse . . . Po prvem sporočilu o klisurskem gibanju se je komitat razdelil na dvoje; nekateri so menili, naj bi se samo branili, ako bodo napadeni, ne davši k napadu nikakega povoda, v slučaju, ako jim pride od zunaj četa na pomoč, pa naj bi vstali; drugo mnenje pa je bilo, naj bi se zastava razvila, naj že bo kakor hoče. Bilo pa je tudi tretje mnenje in to je bilo splošno — da bi se kapituliralo. Najbolj vnete člene komiteta, ko se je ta posvetoval o razvitju zastave, namreč doktorja. Popova in urednika, so z zvijačo zaprli v klet popa Stavra ter poslali v R. de-putacijo, na čelu s čorbadžijem Jurdanom, da je DNEVNI PREGLED. Značilno odklanjanje sodnega postopanja. Dunajsko deželno sodišče je zahtevalo, da mu izroči parlament v svrho sodnega zasledovanja svobodomisleca poslanca Zenkerja. Pri neki poroki iz cesarske hiše je govoril tudi dunajski škof Nagi in v svoji priliki napadal gibanje za dosego ločitve zakona in od strani društvo za zakonsko reformo. S tem govorom škofa Nagla se je bavil na nekem shodu predsednik društva za zakonsko reformo, posl. Zenker. Radi tega Zenkerjevega govora je vložilo državno pravd-ništvo proti njemu ovadbo radi razžaljenja veličanstva in cesarske hiše, ker se je v svojem govoru dotaknil tudi navzočih, ki so poslušali Naglovo pridigo, a bili izvečine člani cesarske hiše. Imunitetni odsek se je dolgo časa bavil s to Zenkerjevo afero in včeraj sklenil, da se poslanca Zenkerja ne izroči sodišču v svrho preganjanja radi razžaljenja veličanstva. Vrlo zanimivo pa je v tej zadevi poročilo, odsekovega poročevalca Miihhvertha, ki je predlagal, da se Zenkerja ne izroči sodišču, ker radi pronon-siranega stališča poslanca Zenkerja, kot predsednika društva za zakonsko reformo in ker je njegov govor, v katerem je baje razžaljenje veličanstva in cesarske hiše v zvezi z njegovim poiitiškim delom, in podane garancije netenden-cijoznega sodnega postopanja proti poslancu Zenkerju. Ta motivacija odklonitve, ki jo je imunitetni odsek tudi upošteval, je jako značilna in za avstrijske razmere nekaj izvanred-nega. Justični minister dr. Hochenburger in vseslovanski sokolski kongres v Pragi. Za letošnji .vseslovanski sokolski kongres v Pragi so, kakor znano, Cehi ukrenili, da se izvrši na kar naj-slovesnejši način. Povabili so v to svrho na kongres tudi skoro vse dosedanje avstrijske ministre, ki so tudi izjavili, da se povabilu odzovejo. Nemški listi so v zadnjem času raznesli nenadoma v svet neverjetno vest, da je nastala v pripravljaljnem odseku za sokolski kongres v Pragi huda kriza in sicer radi tega, ker je bil baje povabljen na kongres tudi znani Slovanom skrajno sovražni justični minister dr. Hochenburger. Češka Sokolska Zveza je sedaj tozadevno izdala oklic, da so vse vesti, da bi bil Hochenburger oficielno ali privatno, . pismeno ali ustmeno, direktno ali indirektno povabljen na sokolski kongres, navadna izmišljotina in izjavlja, da so se te vesti porodile le v glavah nekaterih nemških žurnalistov, ki bi radi vpri-zorili med Sokoli needinost in nejevoljo. Nemški šovinizem dunajskega magistrata. Dunajski krščanski socialci so zelo praktični ljudje, posebno pri volitvah, kjer se kažejo velike prijatelje Slovanov. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so celo izdali lepake v češkem jeziku in v slovanskih barvah, v katerih so za božjo voljo prosili Slovane, naj jim priskočijo na pomoč in jim zato obljubljali vse mogoče stvari. Seveda jim nihče ni sedel na limanice, ker Slovani pač dobro poznajo nestrpnost krščanskih socialcev in njih nemški šovinizem. Naslednji dogodek nam priča o skrajnem nemškem šovinizmu dunajskega magistrata, na katerem neovirano gospodarijo krščanski socialci V občini Trešt pri Iglavi na Moravskem biva vdova Frančiška Valentova, pristojna na Dunaj Ima tri otroke, za katere je dobivala od dunajske občine 18 K mesečno podpore. 1. januarja 1912 ji je dunajski magistrat nenadoma sporočil, da bo dobivala podporo od sedaj naprej le pod tem pogojem, ako dokaže, da pošilja svoje češke otroke v nemške šole. V I rcstu se nahaja nemška židovska šola, katero obiskuje 26 otrok. Po moravskem šolskem zakonu ne smejo biti otroci sprejeti v šolo, katerega učnega jezika ne razumejo. To je dunajskemu magistratu tudi dobro znano, a vendar vstraja pri svoji zahtevi. In to neusmiljeno ravnanje z revno vdovo se vrši pod egido stranke, ki naj bo krščanska in socialna! Stranke in naslovi. Znano je, da sta v nemškem centrumu dve smeri — ena berlinska pravi, da spadajo v centrum samo katoličani, protestantje pa ne, druga, kolinska pa trdi, da morajo biti v centrumu katoličani in protestantje, da skupno branijo verske interese. Ker niso v Nemčiji vedeli, katera smer je prava, so vprašali papeža. Papež je dejal, da je berlinska smer prava, da pa tudi kolinske ne preklinja, ker ni njegova navada proklinjati. V centrumu se torej skriva, strogo katoliška smer. Na dru- najskem shodu, so tudi slovenski klerikalci trdili, da tranke ne smejo imeti verskih naslovov ampak, da je zanje mnogo boljše, ako pod drugim naslovom delajo za svoje namene. Te dni se je konstituirala češka konservativna stranka in grof Kinskij je razlagal ime stranke kot samo naslov za plemenitaško versko stranko, kakor je centrum, ali pa švicarska ljudska stranka. Tako prikrivajo klerikalci povsod svoj pravi obraz. Danes je minulo ravno mesec dni, kar se nahaja gosp. Adolf Ribnikar v preiskovalnem zaporu na podlagi ovadbe deželnega odbornika dr. Lampeta. »Šulferajn« v Bosni in na Hrvaškem. Šul-ferajnska skupščina, ki se je vršila na binkošt-ne praznike v Welsu na Gornjem Avstrjskem, je bila v vsakem oziru zelo zanimiva. Pri blagajniškem poročilu je izjavil poročevalec, da je »Šulferajn« daroval lansko leto tudi okolu 6000 kron za nemške šole v Bosni in da se za vzdržavanje in naseljevanje nemštva v Bosni v kratkem ustanovi razven rednih prispevkov še poseben fond. Koliko so dobile nemške šole na Hrvaškem in v Slavoniji, o tem poročevalec ni podal nikakih podatkov, vsekakor pa morajo biti te podpore zelo velike. Veliki uspeh Ros-eggerjevega fonda je Nemce zelo ojunačil, vsled česar se bodo vrgli sedaj z vso silo posebno na Bosno in Hrvaško. Razumljivo. Njih stremljenje podpirata osrednja in bosanska vlada, kolikor le moreta. 2e sedaj se nahaja v Bosni več izključno nemških vasi, v katerih prebivajo samo nemški naseljenci. Ce konečno še omenimo, da je Roseggerjev fond dosegel že nad tri miljone kron, smo povedali vse. Ta denar je pač v prvi vrsti namenjen za potujčevanje slovanske dece in naseljevanje Nemcev po slovanskih krajih. Občinske volitve v Celju se bodo vršile dne 10., 11. in 12. t. m. Prvi dan voli tretji, drugi dan drugi in tretji dan prvi razred. Slovenci se volitev ne bodo udeležili, in to iz mnogih razlogov, katere navajati tu ne kaže. Dejstvo je, da imajo Slovenci že na podlagi sedanjega, skozinskoz krivično sestavljenega volilnega imenika lepe manjšine osobito v I. in 11. razredu. Toda volitve so v mestu Celju danes še na hvalo starokopitnemu volil, redu ki je nujno potreben reforme, ustmene iti javne. Kaj to pomeni, ve oni. ki pozna v Celju naše gospodarske razmere. Tretji razred šteje glasom volilnega imenika 940 volilcev, od teh prilično 165 slovenskih, torej ena petina. Moč nemštva v tem volilnem razredu si je razlagati iz dejstva, da imajo razna nemška podjetja velikansko število uslužbencev, ki so vsled odvisnosti skozinskoz nemški volilci. Saj ima že mesto samo 28 policajev, Rakusch 24 uslužbencev, južna železnica 41 itd. Nam Slovencem velikih podjetij, ki bi imela tako število uslužbenstva, še primanjkuje. Toda naš gospodarski razvoj nas tudi brez dvoma pripelje do tega. V drugem razredu je izmed 65 volilcev 21 slovenskih, torej ena tretjina. Tu stojimo najboljše. Vzrok temu je iskati v lepem razvoju naše trgovine in obrti ter slovenske hišne posesti. V prvem razredu je med 210 volilci 40 zanesljivih Slovencev. Tukaj treba povdariti, da glasom celjskega volilnega reda spadajo v prvi razred vsi javni uradniki, učitelji in akademično izobraženi ljudje. Odtod veliko število volilcev v tem razredu. Majhno število slovenkega uradništva je vzrok, da imamo v tem razredu tako malo volilcev. Saj kaže volilni imenik med 150 uradniškimi volilci komaj 20 zavednih slovenskih volilcev. Zahteva po sloven. uradništvu je torej s tega stališča naša življenska potreba. Značilno je, da plačajo slovenski volilci prvega razreda 17.000 K davka od zneska 70.000 K, ki odpade na prvi razred, torej ena četrtina. Tu navedene številke pač morajo biti Slovencem v Celju v spodbudo, da mirno in trezno nadaljujejo s svojo politiko naravnega, ne umetno ustvarjenega gospodarskega razvoja, kajti v tem leži poroštvo, da bodo postali v doglednem času v Celju odločilen činitelj. . Škrlatica na Toplicah. V okolici Toplic m na Toplicah je razširjena že od jeseni sem škr-latinka. Ker se je pa od začetka le bolj poredkoma oglašala in ker ni bilo nobenega zdravnika čez zimo na Toplicah, se je začela čimdalje bolj razširjati. Zahtevala je več žrtev in ni dolgo od tega. kar je umrl na Gor. Polju, pol ure od Toplic 251etni fant Jože Zupančič za škr-latinko. Isto tako so imele tri osebe izmed ka- terih je ena umrla mesca aprila na Toplicah, tifus, kar sta konstatirala dva zdravnika. Ker se pa zaradi kopališča vsaka nalezljiva bolezen skuša prikriti, se je bolezen začela razširjati in sta zboleli za tifusom zopet dve osebi ena v Straži, druga v Poteski pri Toplicah. Velikanska ljudska veselica v prid »Narodnemu skladu dne 7. julija bo največja letošnja slovenska prireditev, kakor dokazujejo obširne priprave, ki so vse v najboljšem tiru. Zanimanje za njo je zlasti po deželi splošno in dati na dan prihajajo dopisi polni navdušenja in odobravanja srečne misli. In kako je v Ljubljani vse živahno pri sejah! Zenski veselični odbor je neumorno na delu, da pripravi in uredi pravočasno vse potrebno, krepko mu pa pomaga prideljeni moški odbor, kjer se istotako vsak od prvega do zadnjega trudi, da izpolni svojo narodno in strankarsko dolžnost. Cast vsem! Njih vztrajnost in trudapolnost bo bogato poplačana z uspehom veselice, na kar mora pač delovati vsak narodnjak in naprednjak. Pohvalno je pri tem omenjati, da so se za sodelovanje oglasili nepozvani, ki tekmujejo v delavnosti. Vendar še pogrešamo med njimi marsikoga, ki bi prav lahko zastavil svoje ne ravno skromne sile v prospeh omenjene prierditve. Pozivamo jih tem potom, da se odzovejo čim-prej, ker pač ne moremo misliti, da bi v kom vladala mlačnost za stvar, o kateri vsi vemo, kaok velikega pomena in je za nas vse. Vse priprave in priglasi naj se naslavljajo na »Odbor za prireditev veselice za Narodni sklad v Ljubljani.« Godba na daljavo. V toulonskem pristanu se delajo priprave z iznajdbo inž. de Sepel, po kateri se bo slišala godba iz pristana daleč čez morje. Velik uspeh češkega zrokoplovca. Češki aviatik Čihak, ki je te dni delal poskuse z inž. Kašperjem v Brnu, je letel v torek nad mestom in je v 24 minutah v višavi 700 metrov obkrožil mesto. Polet se je popolnoma posrečil in je očaral množice. Stavka natakarjev v New Jorku se je razširila na vse dele mesta. V gostilnah in kavarnah si gostje pomagajo s tem, da mlajši strežejo starejšim. Lep vzgled. Bivši konzul v San Franciscu Franc Korbel je dal za češke šole na Dunaju društvu »Komensky« 1000 kron in je obljubil še nadaljno podporo. Profesor Ernst Hiickel je dne 3. t. m. slavil 50 letnico, kar je vseučiliški profesor. Hii-ckel je star sedaj 79 let. Dar češkega duhovnika. Mgr. Lehner je zapustil večjo svoto za umetniški zavod na Vinogradih. Klerikalni listi s tem niso zadovoljni, češ, da bi bila bolj potrebna — cerkev. Vpepeljevanje ali pogreb z ognjeni. Poročilo občnega zbora društva »Flamme«, ki se bori za to, da bi bili tudi v Avstriji dovoljeni krematoriji izkazuje, da je bilo leta 1911. prepeljanih 180 trupel iz Avstrije v razne krematorije. Kdor se hoče dati v Avstriji vpepeliti, mora preskrbeti, da se njegovo truplo po smrti prepelje v kak kraj v Nemčiji (Zitava) ali v Italijo (Benetke, kjer so najbližji krematoriji). To seveda mnogo stane. Vendar število raste. Leta 1910. je bilo vpepeljenih 115 trupel iz Avstrije. Leta 1911. jih je bilo 35 iz Dunaja, 119 iz Češkega in 32 iz naših alpskih dežel. Doslej imajo pripzravljene krematorije v Libercu, v Pragi in v Budimpešti. Zal, da zakon v naši državi vpepeljevanje ne dovoljuje (poleg nas v Rusiji in Turčiji). Upati je, da tudi tu prej ali slej zmaga svoboda. V cerkvi se je ustrelila. V cerkvi Notic Dame v Parizu se je ustrelila mlada ruska dijakinja Ruklazsky, ki je na pariški univerzi študirala filozofijo. Vzrok samomora je bil baje slab študijski napredek. Roparski umor radi štirih vinarjev. V Milc-zocliu na Češkem je napadel zidar Stary 801et-nega berača Barička, g9 ubil z osmimi udarci s sekiro in ga oropal premoženja, ki je znašalo štiri vinarje. Morilca dosedaj še niso mogli izslediti. Oče in sin ubijalca. V Čazinu pri Sarajevu je živel 60letni posestnik Mijo Puškar z mohamedanskim posestnikom Huseinom v smrtnem sovraštvu. Sklenil ga je umoriti. V to svrho je vzel s seboj vojega 17 letnega sina Osmina ki je izstrelil na Huseina tri strele, ki so ga samo lahko ranili. Radi tega se je vrgel Puškar sam na Huseina in ga vsekal s sekiro po glavi. Toda kljub temu se je težko ranjenemu vendar le še posrečilo pobegniti. Ko pa je prišel že pred domačo hišo, je že tako izkrvavel, da se je zgrudil mrtev na tla. Veliki požari v Carigradu — delo zlobnih rok. V sredo ponoči je zopet pričelo v Carigradu na več krajih naenkrat goreti. Vendar se je gasilcem posrečilo ogenj že v kali zadužiti. Policija je konstatirala, da so ogenj podnetile zlobne roke. V Carigradu splošno prevladuje mnenje, da zažigajo Italijani, katere sedaj iz-ganajjo iz vse Turčije. Štirikratna smrtna obsodba. V Gaudalari na Španskem se je te dni vršila obravnava proti šestim osebam, ki so umorile in oropale neki bogati zakonski par. Sodišče je obsodilo tri moške in eno žensko na smrt, ostala dva obtoženca pa sta bila kaznovana na 151etno težko ječo. 150 let star. V neki vasi blizu mesta Jassy na Rumunskem je umrl kmet Sturdga, sorodnik bivšega ministrskega predsednika, v starosti 150 let. Res zelo redka starost. Potujoče kobilice v Bolgariji. Po okolici Sofije so se pojavile potujoče kobilice. Vlada je odposlala v nesrečne kraje tri pehotne polke, da preženo kobilice, ki so sedaj na potu proti Rumuniji. Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer z lepim sporedom in zadnji dan zanimive slike »Demonstracije v Budimpešti.« Jutri sijajni umetniški film »Past«. DRUŠTVA. Vesilica šentpeterske podružnice C. M. D., ki je bila včeraj v hotelu Ilirija je prav lepo uspela. Od 7. ure zvečer je bil vrt poln občinstva. Videli smo ljubljanski narodni svet iz vseh slojev. Gospodične so prodajale šopke in srečke — igrala je filharmonija. Zabava je bila živahna in neprisiljena. Veselica se je zaključila P° polnoči in obeta lep dobiček podružnici in naši šolski družbi. Vsem, ki so k uspehu pripomogli na: Živeli, in na svidenje! Vrtna veselica šišenskega Sokola se je vršila včeraj na Štepicevem vrtu v Šiški. Obisk je bil nad vse povoljen, prišlo je tudi mnogo gostov iz Ljubljane. Vrt je bil primerno deko-riran gospodične so prodajale srečke, cvetke in razne druge šaljive predmete. Improviziran pevski zbor je prepeval marljivo, tamburaški pa je igral narodne pesmi. Nastopila je tudi skupina Sokolov, ki so precizno izvajali zagrebške proste vaje ter vrsta, ki je telovadila na drogu in bradlji. Zabava je trajala v pozno noč. Sokol v Ribnici priredi dne 9 . t. m. telovadni večer v prid potovalnemu skladu. Na dnevnem redu je prosta in orodna telovadba br. tekmovalcev, kateri se udeleže letošnje tekme v Pragi. Opozarjamo še posebej, da nastopi pri tej priliki znani telovadec in mednarodni tekmovalec brat Stane Vidmar s svojo vrhunško prosto vajo, sestavljeno po francoskem načinu. Med odmori in po telovadbi svira sokolov tamburaški odsek. Ples. Ker je vseslovanski sokolski zlet v Prago v zvezi z velikimi stroški in ker so bratje tekmovalci potrebni pomoči se vljudno vabi vse one, kateri poznajo ideal sokolstva, da se te prireditve polnoštevilno udeleže. Na zdar! y- Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Planini priredi vrtno veselico dne 16. junija 1912 na senčnatem vrtu g. A. Bernika v Planini. Vspored:!. Govor odposlanca glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 2. Koncert slavne mestne godbe iz Postojne. 3. J. Štoka: »Mutasti muzikant«, burka v enem dejanju. 4. Petje. 5. Šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Tisočaki čez okno za novo cesto Dopis iz novomeške okolice. I. Deželna cesta skozi Suho krajino v Novo mesto bo marsikateremu bralcu »Dneva« dobro znana. Pod Grosupljem se odcepi od državne ceste Ljubljana - Novomesto - Karlovec. se vije levo ob obronku povirja Krke. se pri vasi Videm - Krka približa izviru Krke in jo po romantični vodni preseki vzhodnega dela Suhe Krajine skoraj tikoma spremlja v smeri Žužemberk - Dvor - Soteska - Valta vas. Tu se odcepi na okrajno cesto na kolodvor Stražo ponesla zagotovilo o pokorščini in občutkih zvestega podložništva od strani Bele Cerkve in si izprosila varstvo. Oblastnija, sama vznemirjena, je z veseljem sprejela takšno izjavo in poslala v Belo Cerkev petdeset bašibozukov, da poberejo orožje in čuvajo mesto. Kmalu so sredi dvorišča konaka nastale cele gromade pušk, samokresov in jataganov. Zasadivši nad seboj ta strelovod — kapitulacijo — je Bela Cerkev bila rešena. Dala je samo eno žrtev- Marka Ivanova. Vkovanega v verige so ga peš prignali v Plovdiv, a to radi one črešnje . . . Kdo ,ga je izdal, ni bilo znano. Pet dni pozneje, namreč včeraj, pojavila se je zastava na Balkanu, radi katere je nastalo toliko ugibanja, govorice in nadej! Duhovi so se razburili, raznesla se je govorica, da nekoliko tisoč vstašev prihaja iz Balkana Beli Cerkvi na pomoč . . . To vojaško moč so vodili baje ruski in srbski dostojniki... Nihče ni vedel odločno, odkod prihaja ta nepričakovana pomoč; saj je bilo, kakor bi bila z neba padla . . . Kableškov je bil pogostoma govoril o neki skrivnostni armadi, ki je bila gotova prileteti ob določeni uri, da so celo največji Tomaži že začeli verjeti. Pogledi vseh so se radostno obračali proti zastavi in proti Balkanu . . . Nekaterim se je zdelo, da vidijo na gorskem hrbtu ljudi, oborožene s puškami — grmičje so smatrali za vojake. Drugi, obdarjeni s še bolj bistrimi očmi, so spoznali v njih Moskvičane radi njih velikih kosmatih kučem. Tu je prišel pop Stavri in, odprši klet, dejal: »Otroci, greh bi bilo, držati vas dalje pod ključem . . . Mičo ima prav, pojdite in' boste videli, kaj se godi na onem griču . . .« Trije jetniki so prileteli skozi duri. Crez pol ure, spremljani od dvajseterih črevljarjev, so prevzeli ob enem z bejem konak, orožje ni vlado! V mestu je vladalo veselje. Bela Cerkev je vstala! Levova zastava, ki jo je bila sešua Rada, se je razvila sredi trga ... V tem hipu pa je grozna vest porazila vse. Iz gorovja je pritekel pastir in povedal, da na Balkanu ni nikogar. A Tosun-bej se je že odal na pohod proti Beli Cerkvi, da jo opustoši. T akoj na to je druga novica podvojila strmenje. Trije klisur-ski vstaši so baje stopili z gorovja ter se skrili v šoli na gornjem koncu mesta. To so bili: Kandov, ranjen na roki in še dva druga Kh-surčana. Starka, ki je pospravljala po šoli, jih je sprejela in jih skrila na pod, dala jim kruha, kajti dva dni so se hranili baje s travo: potem je na njih povelje šla najavit to Brzoteku. kateri jim je prinesel obleko, fese in tobak. Še niso vtegnili skaditi ene svalčice, kar so skozi špranje na strehi zapazili, da šolo od vseli strani obkoljujejo Turki. V tem času je tudi Brzotek bil na stropu (podu). Na beg ni bilo niti misliti. Turki na dvorišču so jeli skozi okna streljati v strop. Ranili so oba klisurska mladeniča, ki sta kmalu splezala doli in se vdala. Posekali so ju na mestu. Brzotek je skočil doli in dvakrat vstrelil ter ranil enega Turka, toda v tem trenutku je padel tudi on, zadet od deseterih kro-gelj. Zaklali so ga . . . Samo Kandov ni šel doli. Vsi so merili s puškami v predor, kjer se je imel prikazati. Nakrat pa se je strhli strop podrl in Kandov je padel na hodnik. Zravnal se je, oprl se ob ograjo s prekrižanimi rokami na prsih in zaklical: »Pripravljen sem, streljajte!« Turki so ga smatrali za poveljnika ter si mislili, da se hoče vdati. Govoril je bolgarski. Čakali so. »Barbarji, streljajte, ostane še dovolj Bol-garjev!« je klical znovič. Sedaj so razumeli. Namesto odgovora je počilo nakrat v bližnjo tarčo kakih trideset pušk, toda veliko čudo, nobena ga ni ranila. Iz hodnika je stekel urno navzdol po stopnjicah in krenil proti cerkvi, kamor mu je bila pot odprta. Puške so pokale, toda niso mu škodovale. Uprav, ko je stopil na prag, sta ga zadeli dve kroglji in 011 je padel v cerkev. Zaklali so tudi njega . . . Odtod so stekli poiskati doktorja. K bašibozukom se je pridružilo tudi več meščanov. Bilc je treba vjeti ga. bodisi živega ali mrtvega, da je bilo mesto zavarovano pred jezo Tosun - beja. Doktor bi imel postati odkupna žrtev. O mraku, mu je gospodar, kjer se je skrival, to povedal. Na ulici so doktorja zagledali preganjalci in vdrli za njim. On pa jih je znatno prehitel. Bežeč po dolgi Mljuh-ljuzevi ulici, je tu pa tam potrkal na vrata, da bi smuknil tjekaj, toda niti enih ni našel nezaprtih in radi tega je tekel dalje. Na trgu se mu je zdelo, da sta iz ene čete, ki ga je proganjala. nastali dve, kajti od spredaj mu je kakih deset ljudi zaprlo pot. Radi t&ga je krenil na levo in drvil nazaj po drugi ulici; proganjalci so izgubili sled in tako se je za nekaj minut mogel vstaviti ter se oddahniti. Toda nevarnost se ni zmanjšala. Proganjalci se vsak hip zopet pojavijo, ako ne v tej, pa ga dohite v drugi ulici in ranijo s krogljo. ker je bila noč dovolj svetla. Na poskus, priti iz mesta. pa ni bilo niti misliti, zakaj vsi izhodi so bili zastraženi s stražami. Samo ena rešitev mu je še ostala, skriti se v hiši nekaterega svojega prijatelja. Na srečo se je spomnil, da se nahaja v bližini hiša popa Dimča. Stekel je tjekaj in potrkal na vrata. Ta so se odprla. Pred njim je stal pop Dimčo, člen komiteta. »Pop, skrij me!« reče doktor. »Ni mogoče, ni mogoče, doktor. Videli so te. da si odšel sem. pa bi bilo slabo tudi zame,« mu je pošepetal pop ter ga lahno odrinil izpred vrat... Sokolov, omamljen, je zares začutil, da se bližajo proganjalci iz nasprotne ulice in kar slepo je stekel dalje, dospel tako v slepo ulico, v ozadju katere je stanoval njegov znanec. Potrkal je na duri in poprosil, naj ga sprejmejo. Baj Nečo si je takoj domislil, da je to nevarna reč. v „ »Ali si znorel, doktor, hočeš nas požgan^ Ali ne veš. da imam ženo in otroke? S te^_ besedami ga je prijel za roko in zaprl mn • Doktor je hitel, da je prišel iz te ulice m je v Petkančevo ulico. Zla usoda ga , vedla uprav k tem. pred katerimi - • Sokolov je slično viharju zibnd - ganjalcem izpred oči. , ctrpli-.ii; »Ako ne obstaneš, bodemo strel ali čakaj. doktor!« je klical za njim eden zmed pan-Huripv Snknlnv ie v resnici obstal, toda ne tam) kier mu jenaročal™et Botear-pandur marveč nred vratmi Sarafovimi. Sokolov kot domač zdravnik pri s^afovu in vrhu tega še njegov prijatelj, se je odločil, da poskusi svojo srečo ter je slepo potrkal. »Kdo trka?« Je vprašal Sarafov. Doktor se oglasi. Namestu tega, da bi se bile duri odprle, je ubežnik zaslišal, da je Sarafu zaprl tudi duri v sobo in potem ni bilo več slišati ničesar. in se nadaljuje proti Prečini. od koder se v Bršljinu spaja v državno cesto. Ko pride pri Valti vasi preko mostu čez Krko, se desno spoji z okrajno cesto proti Toplicam. Od tli dalje veže vasi: del Valte vasi, Jurka vas. Potok Srebrnica, Brod, Drska, Kandija, kjer se zopet združi z istoki državnih cest Ljubljana-Novo mesto - Zagreb - Karlovec. Glavno prometno težišče te ceste je zveza dolenjske metropole s Suho Krajino. Do-čim so vsi drugi okraji bližje Suhe Krajine skrbeli, da se je cesta tekom desetletij rešila hudih klancev, je ravno novomeški del torej najbolj obljuden del, ki pa ima pred nosom dolenjske metropole najhujše klance, ostal najbolj zanemarjen. Celo uro hoda od mesta odaljeni Srebrničani so že v 80. letih preložili strm del ceste, ki je šel skozi gozd, doli nižje h Krki in vasem. Neposredno novomeški del pa je s svojimi velikimi ovirami ostal kakor je bil. Kaj pa je ravno ta zanemarjen del pomenil v javnem prometu do one dobe. ko še ni bilo dolenjske železnice ne do Novega mesta, ne odcepka do Straže, ko je še bujno cvetela vinska trgovina z Belo Krajino, od koder so Belo Krajinci vozili, kakor so jih tostran Gorjancev nazivali, to bi vedel povedati le tisti, kdor je v onih časih tu živel, in kdor je bil navezan na promet po tej cesti. Koliko živine se je po nepotrebnem mučilo in izpridilo vsled hudih klancev že v zadnjem delu Kandije in pred in po selu Drska, v vasi Brod itd. Koliko kletev, koliko nepotrebnega tudi človeškega trpljenja se je po teh klancih iznojilo, koliko nesreč storilo. Vse to gorje pa ni odstranilo vzrokov na pristojnem mestu. Vsled teh vzrokov so trpeli vnanjci iz Suhe Krajine* od katerih je znano, da tvorijo najboljši koti-tinget na dolenjskih sejmih; vsaj so izpeljali na tisoče vozov dolenjskih prašičev iz vseh delov Dolenjske gori v kraško Suho Krajino. In kakor že zgoraj omenjeno, v tisti dobi je •cvela tudi živahna vinska kupčija iz Bele Krajine in sosednje Hrvaške. Tudi od tod se je po tem delu Kranjske speljalo na tisoče in tisoče vozov žlahtne vinske kapljice. Tem vinskim trgovcem niti nedelja ni bila sveta, na tako daljnem potu tudi ni mogla biti. Težko če bo kdaj še vinska trgovina iz teh krajev tako cvetela, kakor je ravno v dobi pred nekaj desetletji. Gotovo pa je, da je za vasi ležeče ob tej deželni cesti debiček iz tega nekdanjega prometa za vedno izginil. Železna cesta ima v tem oziru čisto druge in svoje muhe. Kaj ne. vi še vedno ne veste, kam pravzaprav merijo te vrstice. Vidite, cilj se da zdaj ko so vse okoliščine za silo pojasnjene, kratko tako le označiti: V tisti dobi. ko se je na deželni cesti iz Suhe Krajine proti središču Dolenjske in iz -dežele onkraj^ Gorjancev proti Suhi Krajini in od tod dalje še v deželo razvijal najživahnejši tovorni premet z najbolj iskanim blagom; vinom in živino (da ne omenjamo še posebej svoječasnega prevoza rude in železa do oziroma iz topilnice na Dvoru), v tej dobi, ko bi bilo res na mestu, da bi se bil promet olajšal s tem. da se odstranijo klanci ali pa da se preloži stara cesta ravno v tej dobi v neposredni bližini Novega mesta, kjer so bile tovornemu prometu najhujše ovire, — se od pristojne strani ni prav nič storilo. Zdaj pa, ko je nekdanji promet vsled izpeljave dolenjske železnice in vsled prevrata gospodarskih razmer stopil takorekoč na ničlo; zdaj pa, ko bosta novi železniški progi ves tovorni in osobni promet popolnoma predrugačile; zdaj pa ko bo k večjemu še kak kmetič doli od Jurke vasi pritovoril na svojem vozičku par polenc drv v Novo mesto; zdaj pa sta dve modri glavi v Kandiji naenkrat začutili potrebo svoj okraj osrečiti z čisto novo cesto iz Kandije do Srebrenic. Dosedanja stara cesta v tem delu pa naj bi se opustila! In ta nova cesta ni mar projektirana v ta namen, v katero in radi katere se ceste grade namreč, da so vasi in okraji v boljši, tesnejši zvezi med seboj in z glavnimi središči! Ampak poslušajte ljudje božji in strmite nad modrostjo dveh modrih iz Kandije: zdaj projektirana cesta se ima izogniti vseh obljudenih krajev, vseli ob sedanji cesti ležečih vasi. v neposredni novomeški okolici, in to so; Drska, deloma tudi Inča vas in Brod. Po tem projektu ki pa je kakor bomo pozneje videli že davno dozorel v glavah obeh modrijanov iz Kandije, se ima nova cesta izpeljati daleč vstran od dosedanje ceste, od omenjenih vasi in se vijf zgoraj po poljih, kakor bi se bala ljudi in davkoplačevalcev doli v vaseh. In tudi to je čudno: z izvršitvijo tega projekta se je z vso hitro resnobo pričelo delati od tistega trenotka dalje, ko so naši deželni gospodarji prikramarili potrditev novega deželnega cestnega zakona. Ker se imajo pri tem projektu, ki je ne naperjen naravnost tudi na to, da uniči tri že itak revne vasi. tako rekoč skozi okno izmetati lepi tisočaki deželnega denarja, in ker so pri tej žrtvi prizadeta tudi mesta,' ki za to cesto morda niti ne vedo, opozarjamo že danes na važnost izvajanj posebno na nadaljevanje tega članka. Skrivnosti ruskega samostana. Moskovski listi poročajo te dni zelo zanimive dogodke iz nekega ruskega ženskega samostana. Načelnici samostana je nekoč nenadoma prišlo na misel, da bi bilo dobro, ako bi vzela mladega kmečkega fanta Najka v samostan. Najko je znal namreč jako dobro igrati na harmoniko in načelnica je hočeš nočeš morala ugoditi želji samostanskih nun, da sprejme Najka v samostan. Da ne bi vzbudil pohujšanja, so Najka oblekli v samostansko nunsko obleko, brke pa so mu zelo gladko porezali. I ako je Najka prebival mnogo dni in noči med svojimi samostanskimi sovrstnicami Na vprašanje starejših sester, ki niso bile s tem zadovoljne, da je prišel Najko v samostan. je načelnica odgovorila, da fant s harmoniko pravzaprav ni moškega spola in da ženskam ni nevaren. Najko je bil že dolgo časa v samostanu; postal je ošaben človek. Ko so se njegovi sordniki nekoč pričeli norčevati nad njim radi tega. ker baje nunam ni nevaren, je stavil, da bo najlepšo sestro odpeljal iz samostana. Rečeno, storjeno. Sestra mu je v resnici sledila v domačo vas, kjer je še nekaj časa nosil samostansko nunsko obleko, dokler ga ni vaški duhovnik prisilil, da je to obleko slekel in nuno poročil. Od tega časa živi Najko zelo srečno v domači vasi in si služi kruh s tem. da popravlja harmonike in ure. Odpeljani deklici. V Draždanih sta na splošno začudenje svojih starišev in vseh meščanov pred kratkim zginili dve mladi, krasni deklici, stari 15 do 17 let. Ena je bila hčerka bogatega avtomobilskega fabrikanta. druga pa hčerka večkratnega miljonarja. Usodepolnega dne sta bili s stariši v gledališču. Med pavzo sta gledališče zapustili in od tega trenotka ju ni bilo več videti. Obupani stariši so obvestili policijo skoro vseh evropskih mest. a brez vsakega uspeha. Draždanska policija je kmalu konstatirala, da je deklici najbrže odpeljal kak trgovec z deklicami. Preiskava je dognala, da sta si deklici pred odhodom polastili za več tisoč kron raznih dragocenosti. V boudoirju ene izmed obeh deklic so našli knjigo o hipno-tizmu. kar je policijo še bolj utrdilo v dejstvu, da sta bili deklici zelo pod vplivom hipnotizma. Kmalu nato je prejel v Draždanih mlad plemenit gospod, ki je bil zaročen z eno od zginolih deklic, pismo svoje zaročenke, ki mu je pisala, da je kljub ljubezni bila prisiljena pobegniti, ker stoji pod utisom neke tajne sile, kateri se ne more zoperstavljati. Pismo je bilo oddano v Opatiji; mladi gospod je pismo takoj izročil policiji, ki je konstatirala. da sta deklici odšli naprej na Reko. Po naročilu obeh družin je neka sorodnica takoj odpotovala na Reko. da poišče zginoli deklici. Reška policija je zvedela, da sta deklici stanovali v hotelu Lloyd in se nato s parnikom »Pannonia« odpeljali v Nju - Jork. V potniški listi sta bili vpisani kot Charlotta in Eliza Aleksander, angleški gojenki. Policija je stopila potom brezžičnega brzojava v zvezo s parnikom »Pannonia«. od koder je takoj prišlo obvestilo, da sta deklici v resnici na imenovanem parniku. V njiju družbi je bil mlad gospod, ki je pa ladjo zapustil že v Napolju. Vsa znamenja so kazala. da je dotičnik slo.vit trgovec z deklicami. Nemški konzul v Gibraltarju je begunki ustavil in o svojem koraku takoj obvestil njiju sta-riše. znanci. Gospod Zakotar. Gospod Zakotar je sedel pred menoj pri mizi in je pomežikoval z majhnimi očmi. Zdaj-pazdaj je nervozno prestavil svoj kozarec. »Popolnoma napačno je,« je rekel, »ako človek obeša svoje prepričanje na veliki zvon. Jaz sem naprednjak, — verujte mi — toda prosim vas, ne pišite o tem. Pri nas je vse preveč javnosti. Vsak dan človeka silijo, da bi se pokazal, kaj je. To je napačno. Saj je danes vsak človek — vsak pošten človek, hočem reči, naprednjak. Kdo bi bil z denuncijanti? Toda ali je treba to javno povedati. Zadnjič n. pr. so mi klerikalci res storili ono lumparijo. Imel občutno škodo. Vi pa s tem, halo — pa hitro v list. — Storili ste mi zelo neprijetno uslugo, ker ste zapisali, da je Zakotar odločen naprednjak in narodnjak. Sedaj klerikalci mislijo, da je to res. Namreč — hočem reči — recimo, da je res, ali je treba, da vedo o tem klerikalci? — Jutri ali pojutrišnjem me bodo napadali, češ da sem liberalec. In jaz ne maram javnosti. Danes se^ mi zdi najboljša ona zakotna politika. Vsedeš se s prijatelji v gostilno in se pogovoriš ž njimi. Saj vsak ve kako je. Ali pa v kavarni prečitaš list in si misliš svoje. Tako potihoma človek politizira. Ali je treba take stvar obešati javno. N. pr. zadnjič so denun-cirali mojega soseda in so ga zaprli. Menda se ni odkril, ko se je peljal nadvojvoda... Vi ste rekli: skličimo javen shod, proti denun-cijantom. Jaz pa pravim: tiho, tiho... Le tiho, niti v časopise naj ne pride. Saj je človek lahko vseeno napreden — ali se je treba kazati po shodih? Ako bi bilo po mojem, bi bili na tihem vsi Slovenci napredni, pa bi bilo vse dobro. Potem pa naj napada »Slovenec«, če more. — Zadnjič je bil oni učitelj suspendiran — zaradi onih besedi. — Vi ste rekli: »Shod! Udariti.« Jaz pa sem svetoval: »Tiho, tiho, le tiho!« Moja je obveljala. Počasi se bodo že naveličali. Ali pa n. pr. obč. volilni red. Vi ste vzrojili! Jaz pa pravim, naj ga izpreminjajo, da smo le na tihem napredni. Človek mora danes molčati v kotu in le svojemu prijatelju zaupati. Le ne bobnati vsake stvari z velikim bobnom. »A kam bi to prišlo.« »Ako bi bil vsak zase napreden, ni nevarnosti.« »Poglejte, kako oni bobnajo. Boben dvigne množice. Zakotarji pa spe po zakotjih.« Prestavil je kozarec in ga je izpil. Potem pa sva govorila druge stvari. Najnovejše vesti, telefonska poročila. POŽAR V BELIKRAJINI. Vinica, 6. junija. Danes je začelo goreti v vasi Drenovci pri Vinici. Požar se je hitro razširil in upepelil več hiš. Škoda je velika. Kako je požar nastal se še ni moglo dognati. Požarni brambi in in požtrvovalnemu delu občanov se je posrečilo požar omejiti. RAZBURJENJE NA OGRSKEM. Budimpešta, 6. junija. Navidezni mir, ki vlada po mestu in provinci, daje vladi več strahu in bojazni nego, da bi se vršili nenadni in nepripravljeni nemiri, ki jih lahko hitro užene policija. Varnostne oblasti so prepričane temeljem raznih pojavov, da se pripravlja na Ogrskem odpor proti dogodkom v parlamentu. Zato so tudi izšle najstrožje odredbe, ki spominjajo popolnoma na izjemno stanje. Policija žendar-merija in vojaštvo imajo dovoljenje, da rabi v slučaju najmanjših neredov takoj orožje. Budimpešta, 6. junija. Stari poslanec grof Karalyi, ki ga je večina pustila s policijo trikrat zagnati iz zbornice, je izjavil dvakrat, da bo Tiszo ustrelil kjer ga sreča. Narodna ogrska kazina v Budimpešti je sklenila Tiszo izključiti iz kazine, kar pomenja zanj najobšir-nejši družabni bojkot. Dunaj, 6. junija. Cesar je sprejel v avdijenci ogrskega honvedskega ministra Hazaia, ki ga je že službeno obvestil o sprejetju brambne reforme v ogrski poslanski zbornici. LAŽNJIVA VEST. Praga, 6. junija. Potom dunajske korespondence Herzog se je razširila v časopisju vest, da je pripravljalni odbor povabil na vsesokol-ski zlet tudi justičnega ministra Hochenburger-ja. Češka Sokolska Zveza z največjo odločnostjo dementira to vest in izjavlja, da Hochen-burger ni bil, a tudi ne bo povabljen na zlet. NOVI SRBSKI VOJNI MINISTER . Belgrad, 6. junija. Kralj Peter je oficielno sprejel demisijo odstopivšega vojnega ministra generala Stepanoviča in poveril posle tega portfelja šefu generalnega štaba generalu Put-niku, najboljšemu strategu srbske vojske. To imenovanje je napravilo na javnost najboljši vtis in popolnoma zadovoljilo tudi armado. MACEDONIJA. Skoplje, 6. junija. Kakor vsa poročila kažejo so začeli Albanci z odločno akcijo. Velike Albanske čete se bližajo Pečini, katere so zasedli Turki in jih hočejo braniti. Albanci prodirajo od vseh strani z veliko naglico in najbolje oboroženimi in urejenimi četami. BEG PAPEŠKEGA NUNCIJA. Dunaj, 6. junija. Tukajšnji novooimenovani papeški nuncij Scapinelli je povodom obiska bolgarskega kralja nenadno izginil iz Dunaja. Sedaj se poroča, da je zapustil Dunaj na povelje iz Rima, odkoder so mu ukazali, da se ne sme udeležiti nikakih slovesnosti ob priliki poseta bolgarskega kralja. Med Bolgarsko in Vatikanom vlada namreč oster konflikt že od onega časa, ko je pustil kralj Ferdinand prestolonaslednika Borisa krstiti v pravoslavnem obredu in ga pustil tudi v pravoslavni veri vzgajati. Baje kralj Ferdinand papeškega nuncija tekom svojega dunajskega bivanja ni prav nič pogrešil. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Carigrad, 5. junija. Turki se pripravljajo z izvanredno hitrostjo na obrano proti nameravanim in napovedanim italijanskim operacijam v Egejskem morju. Posebno hitro utrjujejo otok Samos, kjer so koncentrirali tudi že veliko posadko, ki naj brani otok. Rim, 5. junija. V Tarent je dospelo veliko transportnih ladij, ki vkrcajo dve novi italijanski diviziji za prevoz k italijanskemu bro-dovju. ki pripravlja okupacijo v Egejskem morju. VOLITVE V BELGIJI. Bruselj. 5. junija. Temeljem uradnega poročila je volilni rezultat y Belgiji sledeči: izvoljenih je 44 liberacev, 39 socialnih demokratov. 2 krščanska demokrata in 101 klerikalec. Klerikalci ohranijo torej tudi nadalje v novi zbornici večino. Iz province prihajajo poročila o velikih protiklerikalnih izgredih. Posebno v Valoniji prebivalstvo prireja velike demostracije. Par cerkev in samostanov so demonstrantje že demolirali. n 11 a mmm i ^ ""ni 'ima i ■mi iui mmumm ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»« Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarnec. Mali oglasi. Cenjenim gostom, ki prihajajo v Trst javljam. da dobe prenočišče v ulici Carradovl št. 18. dve minuti od južnega kolodvora. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj gostilne N. D. V. 336—15 Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. 214 Pošljite naročnino, ako je še niste! V kavarni Central vsak dan vso noč KONCERT nanovo došle priljubljene tambura-ške damske kapele „CENTRAL“. Z velespoštovanjetn Štefan Mlholič, kavarnar. FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani ln oblastveno koncesljoniranl optik In strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Svoje zdravje podkupljujete in razmetavate svoj prisluženi denar, ker Vas je podjarmila moč navade, ker pijete še dandanes drago, brezredilno, živce razburajočo kavo, čaj ali njih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se, in pijte sladni čaj. to je tekoči kruh pripravljen po predpisih doktorja pl. Trnkoczy. V promet pride pod varstveno znamko Sladin. Sladni čaj je originalen, priprost in nov v toliko, ker daje kri, moč, zdravje, zato se priporoča posebno tistim, ki se čutijo bolne, oslabele, revne, namesto silno dragih Somatose. Sanatose, Biocitina, redilnih soli, mesnih ektrakt i. t. d., ki je po obenem okusen in redilen zajtrk ali južina in prihrani 50% na denarju v gospodinjstvu. Sladni čaj naj se vzame tri četrt, mleka en četrt, sladkorja pa le pol toliko, kakor za kavo. 2e tu je prihranek na mleku in sladkorju. Pri dojenčkih in otrokih kot ceno hranilo tisočkrat preizkušeno. Ravnotako pri doječih materah in dojkah. Vse to potrjujejo zahvalna pisma, ki prihajajo dnevno. kar je notarielno potrjeno. Zavoj četrt kg 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladni čaj ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zaloge v lekarni Trnkoczy v Ljubljani Kranjsko. Poskusi zavoj 70 vin., ki se naj vpošljejo v znamkah v pismu. Po pošti najmanj 5 kg. Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy, VIII, Josef-stadterstrasse 25, III, Radetzkyplatz 4, V, Schonbrunnerstrasse 109; v Gradcu: Sack-strasse 3. Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: DAN“ V ker ima to inseriranje gotov uspeh. Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije. najboljše slovensko pivo se toči v hotelu „ILIRIJA“. iz delniške pivovarne Laški trg Kavarna je vsako noč «2o patra odprte. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo jsr*r. šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmasehinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. Po nizko reducirani ceni m ■ti i prodaja »Angleško skladišče ohlek“ spomladanske obleke za gospode, dečke in otroke, ter najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Priporočilo! Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se obrnite na domačo tvrdko Premrl & Jančar v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20. ■— .......7. Zttlilevajle vzorce in cenik. — ----- d pii ©i ijl V LjtlUl ;pc 0 ttIn. isTrod: JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. v BLAZ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. SENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, nazel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg J % O SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMZGAR, Zelena jama. SV ETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. S* Celo noč odprto Celo noč »,._\odprto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. tUSS? Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celčvcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih UČITELJSKA TISKARNA Telefon štev. 118. v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8. Telefon štev. 118. Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K, Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 120 K. M. Gregorič: Otroški g Štupar: O prvinah in oder, gled. igre za I spojinah, ilustiov. mladino. 1*50 K. I Cena 1*50 K. Bruiiet: Telovadba. Cena 4 K. Mešiček: Beležke iz * fizike in kemije. Cena 40 vin. 1 Marolt: Zgodovinske učne slike. Cena 2 K. Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2-60. Kuverte s tinn® Jožef Ribičič: Kraljestvo čebel. Cena vezani knjigi 80 vin. Trgovske račune Knjižnica Učiteljskega komikta: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek Cena 1*50 R. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spis!. I. in II. zvezek. Cena 1*50 R. Adami«;: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 R. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena 20 vin. & j Bretl: Kako si o-^ hranilno zobe. jsa Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Kazni naspisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. Uradne tiskovine W(A za županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole, Stereotipija Litografija Muzikalije Založba V ^Učiteljski tiskarni« se tiskajo: Slovenski ISranik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, "©potnik, Haša ISodočnost, Gasilec, Zarja, Ttbačni delavec.