•ZHAJA vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, f°n 60824. Pošt. pred, (ca-S!a postale) Trst 431. Poštni eK°vm račun Trst, 13978341 PoStnina plačana v gotovini D N I K NOVI Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE tl-1692 TRST, ČETRTEK 18. MAJA 1989 LET. XXXIX. Od Pireneje v do Alp Pred. kratkim je bil v Baskovski deželi, v mestu Bilbao v Španiji, mednarodni anjšinski kongres Evropske svobodne veze (Alliance Libre Europeenne), ki ro-veliko večino manjšinskih strank v *zavah Evropske gospodarske skupvosi. j njimi so tako politična predstavništva p Jrcev in Škotov do Valežanov, Flamcev, q?ZOticv’ Baskov, Bretoncev, Sardincev, .. pitancev, Korzičanov do manjšin v Ita-ll> poleg teh pa še Kataloncev, Galicijcev r\v sami Španiji. Slovenci v Italiji smo SaJ po možnosti vedno prisotni, čeprav na. zadnjem zasedanju v Bilbaou nismo 71 direktno udeleženi zaradi nedavnega finega kongresa slovenske stranke v °ljuncu. Narodne skupnosti v Svaniji so zadnja e a zelo aktivne in politično prisotne v Panski politični areni. V Kataloniji imajo bistvu v rokah deželno vlado. Mesto Bar-eL°na, kateremu kraljujejo tako moderna °^re de Catalunjja kot starejša mogočna Ograda Familla in Barrero Gotico s sred-Jeveškim veličastnim obzidjem in edin-veno katedralo, je danes simbol te težnje P° vedno večji avtonomiji dežele. Prav te ZTažajo njih Generalitat, nekaki deželni v katerih prihaja do izraza Ijud-a suverenost katalonske dežele. Zelo aktivna je tudi Galicija. Med raz-političnimi organizaciiami deluie »Mo-dades nationalistas Gallegos«, ki vodi tpt° bitko za dejavno priznanje idevti-t ? te izvirne španske dežele. In tudi gl^s tnb*1 drugih manjšin na Iberskem polo-lL kaže na veliko angažiranost na poli novo in — upajmo — bližnjo Evropo na-r°dov. n Pirenejev do Alp se torej vije skup-Politična volja za gradnjo nove in mo-evropske družbe. Tudi mi Slovenci ttaliji se v okviru lastnega samostojn kaj misli storiti poštno ministrstvo, da 1 tudi v naših krajih poštni uslužbenci in Ravnatelji, ki uporabljajo slovenščino, pre-Jernali doklado, kakršna velja na Južnem molskem in v Aosti. . _ Minister Mammi je odgovoril, da ure-la.io omenieno doklado izrecna določila, ki Rovorijo izključno o Bocnu in Aosti. Glede ovencev na Tržaškem trdi, da je Lon-°uski memorandum določil, da se lahko Pobija slovenski jezik samo v tistih o-r°zjih, kjer je vsaj četrtina slovenskega bivalstva. Ta podatek pa ni točen, s^j govori o 25% pripadnikov manjšine le 2vezi z dvojezičnimi napisi. Dalje pravi minister, da memorandum govori o upravnih in sodnih oblasteh, ne P 0 poštnih uslužbencih, zato samo mini-rstvo ne more raztegniti določil, ki velia-J za Nemce in Francoze, še na Slovence, uma možna doklada je dnevna doklada a drugi jezik, ki ga lahko prejemajo tirti s*užbenci poštnega ministrstva, ki so bili menovani za tolmače ali prevajalce. , Kar zadeva imenovanje ravnateljev ne-uterih poštnih uradov v tržaški pokraji-^1 z znanjem slovenščine, pa je prišlo do ga ne zaradi kakega zakonskega določilo’ Paa pa zaradi predloga, ki ga je leta ' dal generalni komisar za tržaško o-v mlje. Poštna uprava je to potrebo upo-v TVaM- ker se je zavedala upravičenih pričevanj slovenske manjšine. Slovenska skupnost 0 zakonu obmejna območja V zvezi z glasovi iz Rima, da je prišlo Vrstah vladne večine do sporazuma o no-01 besedilu zakonskega osnutka o ob-, Jnih področjih, iz katerega naj bi izna-Uo govori o prispevkih za kultur- in ^e^0Vanie slovenske manjšine v Italiii italijanske manjšine v Jugoslaviii (°4 g^ujard lir v treh letih), je deželni ta;n;k ^ °Venske skupnosti Ivo Jevnikar poslal j^ojavko ministrskemu predsedniku De ui. V njej je rečeno, da stranka obso;a QPad določila, ki je bilo bistveno za zakon v mejnih področjih in ki sta ga nriča^o-a 1 obe narodnostni skunnosti. Zato Ssk 2°ziva ministrskega predsednika, naj se le'oZame za pouovno vključitev člena. Po-§J*ega je v brzojavki ponovna prošnja sp •C*a ^ ministrski predsednik De Mita rejel njeno odposlanstvo | ga orožja na kratki domet. O srečanjih, ki jih je imel v Moskvi, je ' ameriški zunanji minister Baker poročal zunanjim ministrom Atlantske zveze v I Bruslju. Zavezništvo NATO je ocenilo ! predloge predsednika Gorbačova kot pozitiven, a skromen korak. Baker je kolegom poudaril, da bodo Sovjeti umaknili 2^4 jedrskih raket na kratki domet, 166 letalskih jedrskih bomb in 50 jedrskih topniških izstrelkov. Gre za umik in ne za uničenje, je še dodal in pojasnil, da jih bodo Sovjeti umaknili iz zavezniških držav, ne pa z vsega evropskega ozemlja. 500 primerkov takega orožja predstavlja za Sovjete 5 odstotkov celotne oborožitve, je zatrdil Baker in spomnil prisotne, da je Atlantska zveza v zadnjih desetih letih ne le umaknila, temveč uničila 2.400 primerkov jedrskega orožja. Zahodna oborožitev je manjša od vzhodne, zato naj bi Sovjeti pokazali še nove razorožitvene pobude. Tako je bilo tudi uradno stališče Atlantske zveze po seji v Bruslju. Posamezni zunanji ministri pa so izrekli bolj pozitivne ocene. Danski in luksemburški zunanji minister sta časnikarjem dejala, da se stvari po moskovskih napovedih pozitivno razvi-j jajo. Podobno je bilo belgijsko stališče. Španski zunanji minister je ocenil ponud-| be kot vzbujajoče. Francozi so se najprej pozanimali, če so v Moskvi ameriški in sovjetski predstavniki razpravliali tudi o francoski in britanski jedrski sili. Baker jim je zagotovil, da to ni sodilo k pogajanjem. Glavni tajnik Atlantske zveze, bivši za-hodnonemški obrambni minister Worner, je v nekem intervjuju poudaril, da nasprotuje »izbiri nič« glede jedrskega orožja na kratki domet, češ da bi pomenila, da se Amerikanci umaknejo iz Evrope, kjer ima | Vzhod jasno premoč. Pogajanja o jedrskem orožju na kratki domet bodo zato odvisna od uspešnosti pogajanj o zmanjšanju konvencionalne oborožitve. Vsekakor bo konec meseca v Bruslju vrh NATO, ki bo posvečen poglobljeni analizi vseh teh vprašanj. Worner upa v kompromisno rešitev kljub razhajanjem med Združenimi državami in Zahodno Nemčijo. Pozitivno je predlog Sovjetov ocenil za-hodnonemški kancler Kohl. K njemu ie pred dnevi poletel sovjetski zunanji minister Sevardnadze, ki je osebno seznanil za-hodnonemško vodstvo z zadnjimi sovjetskimi razorožitvenimi predlogi. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA TUDI V KOPRU Slovenska demokratična zveza se je tudi formalno razširila na obalo, Kras in Notranjsko. V dijaškem domu v Kopru je bil 12. t.m. ustanovni občni zbor, ki je ob prisotnosti vodstva matične zveze potekal v znamenju velikega zanimanja številnih u-deležencev. Razprava je potekala v slovenščini, italijanščini in hrvaščini. Uvodno poročilo je imel Ivan Pogačar, ki je poudaril alternativnost demokratične zveze ter obrazložil razloge za njeno ustanovitev. Govoril je tudi o posebnem položaju na Primorskem v prvi povojni dobi, ko so nesprejemljivi pritiski sprožili množični odhod italijanskega prebivalstva. Govoril je o problemih slovenske manjšine v Italiji in se zavzel za enotni kulturni prostor, ki naj zaobjame tudi italijansko manjšino, kar bo oplemenitilo obe kulturi. Dimitrij Rupel je prinesel pozdrav zaprtega podpredsednika Janeza Janše. Govoril je o intenzivnih pripravah programa za prvi kongres stranke, ki bo proti koncu junija. Rupel je poudaril predvsem nujnost, da Slovenska demokratična zveza pragmatično gleda na situacijo ter da svoj program prilagaja realnim interesom slovenske družbe. Napovedal je številne u-stavne popravke za novo zagotovitev demokratičnosti neposrednih volitev. To je ključno vprašanje — je dejal Rupel — ter pristavil, da partija že zdaj sprejema nekatere točke ustavnih popravkov, ki so jih predlagali slovenski pisatelji, katerim so se še lani smejali. Clan vodstva Tomaž Pisanski je predstavil novo majniško deklaracijo za pravice slovenskega naroda, ki so jo sprejele alternativne politične zveze in gibanja in jo bodo zdaj razširile po Sloveniji. Vsedržavni šolski svet Vsedržavni šolski svet v Rimu je pred' kratkim obravnaval tudi vprašanja, ki zadevajo slovenske šole. Na dnevnem redu je bilo med drugim mnenje o učnih na-! Črtih za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. V mnenju so tudi predlogi po- [ pravkov glede pouka zgodovine, ki po mnenju predstavnika slovenskih šolnikov nasprotujejo določilu Londonskega memoranduma o prepovedi takih učnih načrtov, ki bi nasprotovali narodnemu značaju učencev. Zato je prof. Samo Pahor — izvolitev, novega predstavnika, ravnatelja Pečenka, namreč še ni polnomočna, ker volilnega postopka v Rimu še niso končali -— glasoval proti mnenju. Z vzdržanjem ga je podprla le valdostanska predstavnica. Prof. Samo Pahor je tudi vložil osnutek priporočila, naj bi v italijanskih šolah tržaške, goriške in videmske pokrajine o-mogočali dijakom stvarno spoznavanje slovenske manjšine. Nekaj odstavkov priporočila so prisotni sicer črtali, vendar je bi- lo potem besedilo soglasno odobreno. JESENI SE NAPOVEDUJE KINEMATOGRAFSKO SREČANJE Cappella Underground iz Trsta, ki že vrsto let posreduje tržaškemu občinstvu izbor kvalitetnih filmskih predstav, bo od letos prirejala tudi Kinematografsko srečanje dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Pobudo podpirajo italijansko ministrstvo za turizem in predstave, dežela Furlanija Julijska krajina in tržaška pokrajinska uprava, ki si je prevzela tudi glavnino gmotnih stroškov. S prispevkom tržaške pokrajinske u-prave so pred kratkim izdali poseben letopis, v katerem so zbrali podatke o kinotekah, združenjih kinoamaterjev, filmskem založništvu, raznih festivalih, o filmski produkciji, distribuciji in televiziji v Avstriji, na Bavarskem, na Hrvaškem, v italijanskih deželah Alpe-Jadran, v Sloveniji in v madžarskih županijah, ki so članice delovne skupnosti. Publikacijo so uredili Eva Fornazarič, Giuseppe Ghigi in Annamaria Percavassi. i Pri zbiranju gradiva so sodelovali za Hrvaško Mira Boglič, za madžarsko stvarnost Lorenzo Codelli, za Bavarsko Tiziana Fin-zi, Elfi Reiter je zbrala gradivo za avstrijske dežele in Lilijana Nedič za Sloveni:o. V teku pa so že priprave na prvo srečanje, ki bo jeseni v Trstu. Tedaj bodo predstavili filmsko produkcijo iz 13 dežel, republik in županij, članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Černetovo nagrado je prejela Slovenska klasična gimnazija v Trstu SLOVENSKA ISTRA OBUJA SPOMIN V nedeljo, 14. maja, je bila v Kubedu na pobudo »Radia Koper« prireditev pod geslom »Ta zemlja je naša, ta zemlja je sveta«, ki sodi v ciklus prireditev, s ka+e-( rimi želijo organizatorji prispevati k oživ-; ljanju ljudskega izročila in uveljavljanju istrske kulture. Geslo samo ni bilo izbrano slučajno, saj ga je bil izrekel pred 120 leti poslanec Franjo Ravnik. Pri dveurnem sporedu so sodelovali glasbeniki in drugi ustvarjalci iz vseh so-j sednjih občin, med njimi iz zamejstva Moški zbor iz Doline, Tamburaški ansambel iz Boljunca ter Vanka in Tonca. Vsi prispevki so bili ubrani na domače teme in motive, ritme ter posege v mehkem domačem narečju. Nedeljska slovesnost se je odvijala v Kubedu, ker so pobudniki s tem hoteli že sedaj opozoriti na 120-letnico tamkajšnie-ga ljudskega tabora, ki bo naslednje leto. Cez leto dni pa se bodo v slovenski Istri spominjali 500-letnice slovitih fresk Janeza iz Kastava v Hrastovljah. ČESTITKE PREDSEDNIKU DRNOVŠKU Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je poslal brzojavko novoizvolje-1 nemu predsedniku predsedstva Jugoslavije dr. Janezu Drnovšku. V imenu slovenske stranke mu je ob prevzemu visoke službe izrekel čestitke in voščila, obenem pa izrazil pričakovanje, da se bo novi jugoslovanski predsednik zavzemal tudi za pravice Slovencev v Italiji. Štirinajst rdečih nageljnov na mizi v Peterlinovi dvorani v Trstu je v ponedeljek, 15. t. m., prisotne spominjalo na 14 dosedanjih podelitev nagrad iz Sklada Dušana Černeta. Nagrado, ki so jo v spomin na tega politika, časnikarja in javnega delavca začeli podeljevati leta 1976, je letos prejela Slovenska klasična gimnazija v Trstu ob 40-letnici ustanovitve. Saša Martelanc je v imenu Černetovih prijateljev in članov odbora Sklada, ki po njem nosi ime, spregovoril o tem možu, zgledu zvestobe slovenstvu in vrednot kot so značajnost, strpnost in možatost. O tem so pričali tudi odlomki iz obsežne Černetove študije izpred 30 let, ki jih je prebrala Maja Lapornik, in v katerih je Černe strnil svoje gledanje na pomen jezika, domače kulture in zgodovine ter vsestranskega ustvarjanja za obstoj slovenskega naroda. Po Dušanu Černetu je poimenovana tudi knjižnica, ki deluje v prostorih Slovenske prosvete v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Gre za ustanovo, ki ima po prizadevnosti knjižničarja Marjana Pertota, velike zasluge za zbiranje in ohranianje tistega slovenskega periodičnega tiska, ki izhaja v zamejstvu oziroma v zdomstvu. V imenu odbora Sklada Dušana Černeta je prebral utemeljitev za letošnjo nagrado slovenski klasični gimnaziji v Trstu profesor Zorko Harej. Svoje izvajanje je razčlenil na osnovi idealov, ki so vodili misel in delo Dušana Černeta: slovenstvo, krščanstvo in demokracija. Te tri vrednote so gotovo pomembne postavke v delovanju klasične gimnazije. Harej je na koncu opozoril, da je bil tudi sam Černe klasik, saj je študiral v slovitem goriškem malem semenišču, in to v času, ko je ta gimnazija edina nudila dijakom pouk slovenščine. Profesorji in vidni duhovniki pa so bi1 i zgled zvestobe slovenstvu in demokracij. Nagrado sta dvignili sedanja ravnateljica liceja »France Prešeren« v Trstu, profesorica Lavra Abrami, in v imenu pripravljalnega odbora, ki je priredil slovesnost ob 40-letnici klasične gimnazije, gospa Sonja Štolfa Vuga. Ravnateljica Abramova se je ginjena zahvalila za nagrado in še enkrat poudarila uspeh jubilejne proslave. Profesorica Diomira Fabjan Bajc je v svojem priložnostnem nagovoru obudila nekaj osebnih spominov na klasično gim-nazijo. Še posebej je podčrtala vlogo pro-fesorjev, ki so znali posredovati nauk občih človekovih vrednot. Poudarila je, kako je bilo na šoli čutiti zavzetost za ustvarja; nje tega, kar sedaj imenujemo »enotni kulturni prostor« ali z drugačnim izrazom »Zedinjena Slovenija«. Navezala se je nato na jubilejno slavje in dejstvo, da so se ga udeležili tudi številni bivši dijaki, ki da; nes živijo po vsem svetu. In prav v zvezi s proslavo v Kulturnem domu v Trstu Jf izrazila svoj optimizem glede prihodnosti. Saša Martelanc, ki je povezoval točke sporeda, se je na koncu spomnil še dveh rajnih profesorjev, ki sta poučevala na klasični gimnaziji v Trstu. To sta bila profesor J°' že Peterlin in profesor Oton Muhr. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je 11. t.m. vložil sve+o-valsko vprašanje v deželnem svetu, v katerem zahteva od deželnega odbora pojasnil o črtanju postavke o prispevkih za kulturne dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji iz besedila zakonskega osnutka o obmejnih področjih. Svetovalec poudarja, da je ravno prisotnost manjšin na obmejnem področju bistvena značilnost, poleg tega pa dejavnik sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino ter med Italijo in Jugoslavijo. Zato je bil člen o sredstvih za obe manjšini bistvena postavka zakona za obmejna področja. Brezigar je pozval odbor, naj se odločno zavzame za ponovno vključitev člena v zakonsko besedilo. JE MORJE V TRŽAŠKEM ZALIVU CISTO? Krajevna zdravstvena enota je posredovala javnosti nekaj podatkov glede čistosti morja. Na osnovi merjenj, ki so jih v aprilu izvedli strokovnjaki, je morje v Tržaškem zalivu sorazmerno precej čisto in je kopanje mogoče v veliki večini ko; pališč tržaške pokrajine. Količina bakterij presega dovoljeno mero le ponekod v na-brežinski občini, n.pr. pred Ribiškim na-seljem. Prav tako odsvetujejo kopanje v kopališčih za železničarje, tržaške prista' niške ustanove in v kopališčih Muggesan ter kopališču Velikih motorjev. Povsod je namreč količina bakterij mnogo višja od predpisane varnostne meje. Vprašanje pa je, kako bo morje čez nekaj mesecev, ko se bo voda ogrela. Napovedujejo, da obstaja nevarnost cvetenja morja. Iz delovanja svetovalca Brezigarja Deželni svetovalec Brezigar je nadalje pozval odbornika za industrijo Sara, naj bi se zavzel za to, da bi družba Burgo bila deležna pomoči pri uresničevaniu novega proizvodnega sistema za gladek pa; pir v štivanski papirnici. Novi proizvodni cikel bi namreč zagotovil 150 novih delovnih mest. —o— PRVA SEJA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA V četrtek, 18. t. m., bo zasedalo v Nabrežini novoizvoljeno deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu i' ma pripravo na evropske volitve, razpravo o vprašanjih globalne zaščite in zakona ° obmejnih področjih ter obravnavo božajočega se preverjanja v okviru deželne šeststrankarske koalicije. Zlata maša pri Sv. Ivanu v Trstu Na letošnji binkoštni praznik so bile pri nas pomembne verske slovesnosti. V stolnici svetega Justa v Trstu je bila dopoldne °lrma. Med slovenskimi verniki pa je v!a-dalo zanimanje za zlato mašo svetoivan-skega rojaka Božidarja Božiča. V duhovnika je bil slavljenec posvečen v Mariboru* po vojni pa se je preselil na Primorko. Zadnja leta živi in dela v Ilirski Bistrici. Z njim je somaševal svetoivanski dušni pastir Milan Nemac, pela pa sta sve-oivanski cerkveni pevski zbor in pa otro-zbor »Kresnice« pod vodstvom sestre jwmen. Po maši so se Svetoivančani zbra- 1 okrog zlatomašnika v dvorani Marijine-§a doma, kjer je slavljenec obujal spojine. 40 let mašništva in srečanje invalidov v Bazovici Ob 40-letnici mašniškega posvečeni a je na binkošti daroval sveto mašo v cerkvici Pečah v dolini Glinščice g. Dušan Jasmin. V bazovski cerkvi pa je bilo popolne tradicionalno srečanje invalidov, bol-ikov in ostarelih. Mašo je daroval kopr- 1 župnik, dr. Bojan Ravbar, ob somaše->ju zlatomašnika Božidarja Božiča in 2l'Pnika Zivica. V nagovoru je podal vrsto 0sebnih pogledov na trpljenie bolnih in °starelih, saj že vrsto let obiskuie bolnike koprski bolnišnici. Po verskem obredu, katerem je sodeloval otroški zbor ^Kresnice« od Svetega Ivana v Trstu, je l*a krajša prireditev v Slomškovem do-Tudi ob tej priložnosti je lepo zapel troski zbor, ki ga vodi sestra Karmen. Birmovanje v Štivanu Veliko slovenskih vernikov iz zgoniške, avhiniske in devinske župnije se je na 'rikošti zbralo v štivanski cerkvi, ki er je a birma. Goriški nadškof Bommarco je akrament birme podelil 54 slovenskim in pijanskim otrokom. Ob nadškofu sta so-aševala mavhinjski župnik, dr. Markuža n devinski župnik, msgr. Kretič. Na koru je latinsko mašo in slovenske pesmi pel rePljeni devinski cerkveni pevski zbor. zbor »vesela pomlad« v Milanu Zbor »Vesela pomlad« z Opčin, ki ga odi Franc Pohajač in ki je imel v dekli-sestoju v nedeljo, 7. t.m., lep uspeh a reviji Zbori v Benetkah, je v nedeljo, j-, 1 't-m., gostoval med Slovenci v Milanu. ekliška in fantovska pevska skupina sta astopala Slovence med »mašo narodov«, ni j° je v stolnici daroval nadškof kardinal Martini. j Od 19. do 21. maja pa bo zbor »Vese- li Pomlad« gostil dekliški pevski zbor Pe-agoške šole iz Kromeriža na Češkem. Ta 0 Nastopil 19. maja na Opčinah, 20. maja a v Steverjanu. ^aj še omenimo, da bo 3. in 4. junija petletnica delovanja zbora »Vesela pomlad Tabor v Vipolžah -zgodovinski dan v Brdih Na grajskem dvorišču v Vipolžah v' goriških Brdih so v nedeljo, 14. t.m., slo- j vesno obeležili dva dogodka: 120-letnico znanega briškega tabora (četrtega v vrsti 18 slovenskih političnih taborov) in prvo obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. Na eni strani torej častitljiva starost samih začetkov množičnega političnega udejstvovanja slovenskega človeka, na drugi strani pa razveseljiva obletnica prve znanilke slovenske pomladi. Obe obletnici veže veliko več kot idealna zgodovinska vez, saj so v Vipolžah izzvenele nekatere zahteve, ki so jih izrekli naši predniki, ko so šele zaorali ledino slovenske državnosti. Mislimo predvsem na zahtevo po suverenosti slovenskega naroda in pravici do u-porabe slovenskega jezika v slovenskih mejah. Govorniki, ki so se zvrstili pred mikrofoni, so obravnavali sedanji sloven-j ski politični trenutek in mesto, ki ga ima v njem slovenski kmečki živelj. Srečanje je izzvenelo v odločno zahtevo po odpravi političnih monopolov, za svobodne volitve in za suvereno slovensko državo, v kateri naj bi bile enake pravice za vse, kmetje! pa ne bi smeli biti potisnjeni na družbeno in gospodarsko obrobje. Kmetijstvo naj bi tako spet postalo spoštovan in cenjen poklic. Poudarjeno je tudi bilo, da je lahko družinska kmetija temelj umnega gospodarskega razvoja, obenem pa — kot že v preteklosti — pomemben dejavnik narodovega obstoja. To je še zlasti pomembno za zahodno slovensko mejo. Med cilji, ki so si jih zadali prireditelji tabora v Vipolžah, je namreč tudi podpora Bricem v njihovih prizadevanjih za oživitev kmetijske dejavnosti kot temeljnega dejavnika tvar-nega in duhovnega bogastva teh krajev. Bil je res vseslovenski shod. Na grajskem dvorišču je bilo slišati domala vsa slovenska narečja: od domačega briškega, do prleškega, prekmurskega, gorenjskega, koroškega, dolenjskega in še katerega. Srečanje je imelo vse značilnosti političnega tabora, pa tudi ljudske veselice. Poskrbljeno je bilo za okrepčilo in za razvedrilo, za kakovosten kulturni spored in študiisko srečanje pod naslovom »Kmetijska tribuna«. Srž političnega dela pa so vsekakor predstavljali nagovori. Pred mikrofonom so se zvrstili domačin Boris Jakončič, predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan O-man, predsednik mladinske sekcije Marjan Podobnik, Mihaela Logar v imenu kmečkih žena, profesor Peter Stres, Bruno Podveršič in Ivan Pučnik. Prisotne je pozdravil tudi deželni svetovalec Ssk Brezigar. Organizatorji ocenjujejo, da je prišlo vsaj tri tisoč ljudi. Škoda le, da niso u-poštevali stare kmečke modrosti, ki ve povedati o velikem nagnjenju koledarske Zofke do mokrote. V predpoldanskem delu se je nad udeleženci, ki so bili na milost in nemilost prepuščeni muhavosti vremena, nekaikrat utrgal oblak. Potem je prišlo do neljubega izpada električnega toka, tako da se je začetek osrednjega dela zavlekel za dobri dve uri. —o— SKOZI »KALVARIJO« PRVE VOJNE NA SVETO GORO Sveta Gora, znana primorska Marijina božja pot, slavi letos svojo 450-letnico. Ob tem okroglem jubileju so novogoriški planinci poskrbeli za zanimivost. Uredili in markirali so stezo, ki gre od gostilne Oddih do vrha, a tako da se izletniki povzpnejo na goro tudi po jarkih in skozi kaverne prve svetovne vojne. Prav na tem področju so se namreč bili izredno hudi boji; podobno kot sosednji Sabotin je tudi Sveta gora bila vsa prevrtana. V njenih globinah so najprej avstrijski in nato italijanski vojaki iskali zavetja pred topniškim obstreljevanjem. Svet slovenskih organizacij odklanja osnutek ministra Maccanica , 1N«) se omenimo, da bo J. in 4. ju: ®setletnica delovanja zbora »Vesela ad«, združena z že tradicionalnim, cs-praznikom na vrtu Finžgarjevega do-a na Opčinah. Svet slovenskih organizacij (SSO) je na zadnji seji razpravljal o položaju, v katerem se je znašla slovenska skupnost v Italiji, potem ko je minister Maccanico objavil osnutek za globalni zaščitni zakon Ta Slovence v Italiji. Slovenci smo veliko pričakovali od zakona, ki bi končno začel na pravični osnovi urejati naše probleme, da bi se končno rešili občutka negotovosti, ki je izviral od nezaupanja državnih organov do manjšine, in bi mirneje čakali na prihodnost. Deležni pa smo bili novega razočaranja, ki je toliko hujše, ker že 45 let čakamo na uresničitev svojih upravičenih zahtev. Svet slovenskih organizacij odklanja Maccanicov osnutek, ker uvaja nesprejemljivi kriterij preštevanja in diferencirane stopnje zaščite tako med pokrajinami kot med ostalimi predeli manjšinskega terito- rija, ker ne upošteva vseh socialnih, kulturnih in gospodarskih potreb manjšine in ker celo zmanjšuje stopnjo zakonske zaščite, predvidene po Londonskem sporazumu. Svet slovenskih organizacij zavrača predlog zaščitnega zakona s tako vsebino, ker nasprotuje že obstoječim zakonom, republiški ustavi, Evropskemu dokumentu o manjšinah in mednarodnim pogodbam. Zato SSO vztraja pri zahtevi, da se pH sestavljanju zaščitnih norm obvezno upošteva mnenje manjšine, ki je edina pristojna za vprašanja, ki zadevajo njen obstoj. V teh prelomnih trenutkih Svet slovenskih organizacij poziva vse družbene in politične komponente slovenske manjšinske skupnosti, naj združijo vse svoje sile za sestavo skupnega dokumenta, s katerim bo mogoče z večjo močjo skupno nastopiti pri ' vladi in političnih silah v parlamentu. Mohorjeva družba iz Celovca lastnik pomembne knjige Mohorjeva družba v Celovcu je nabavila v okviru razprodaje zgodovinskega arhiva tiskarne Kleinmayr v Celovcu prvo na Koroškem v slovenščini tiskano knjigo. To je knjiga PALMA-RIM EMPYREUM, SEU CONCIONES CXXVI DE SANCTIS TOTIUS ANNI, ki jo je sestavil Pater Rogerius (t.j. Mihael Kramer, 1667 - 20. avgusta 1728). Gre za zbirko pridig za govorniško šolanje slovenske duhovščine. Mohorjevi je uspel nakup prvega dela knjige, ki je izšel 1. 1731 pri založbi Kleinmayr v Celovcu; 2. del je izšel 1. 1743 v Ljubljani. Uspešnica Lenčke Kupperjeve v drugi nakladi Uspešnica »Pojmo s ptički«, glasbena kaseta, na kateri so posnete otroške pesmi Lenčke Kupperjeve, ki so jih posneli otroški zbori iz St. Lipša, Škocijana in Celovca (otroški vrtec »Naš otrok« in mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence), je izšla pred kratkim v drugi nakla- • di. Medtem ko je prvo naklado oskrbela spomla-1 di 1981 Krščanska kulturna zveza, je drugo naklado uredila Mohorjeva založba. Slednja načrtuje tudi ponatis spremne knjižice, ki jo bo na novo ilustrirala prof. Andreja Zikulnig. Cena kasete: šil. 120, ca. 12.000 Lit. IZ KULTURNEGA ŽIVL|EN|A Novi številki Jambora V Trstu sta druga za drugo izšli dve številki skavtskega mesečnika Jambor: četrta in dvojna, a le po številki, ne po obsegu, peta-šesta številka. Tako je uredništvo odpravilo hude zamude, ki se pri tem mladinskem glasilu kar vrstijo v 18. letniku, ki ga na zadnji platnici označujejo kot letnik polnoletnosti. Gradivo je pisano in zanimivo. V četrti številki so za uvodnik postavili kar humoristično narečno razgovarjanje med Urhom, Zaharjem in Zaflavčičem, ki obravnavajo ravno zamude pri izhajanju in nekatere druge pomanjkljivosti v skavtski organizaciji. Potem je na vrsti rubrika za najmlajše. Uredništvo je uvedlo novo rubriko za bralce, ki se zanimajo za šport. V obliki dnevnika pa je obširno poročilo o vodniškem tečaju, ki je bil od 5. do 7. januarja v Dragi. Udeležilo se ga je 21 vodnikov in podvodnikov, ki so jim predavali Marjan Jevnikar, Franc Mozetič, Martina Ozbič in Vera Tuta-Ban, medtem ko je tečaj vodil Mitja Ozbič. V Jamboru številka 5-6 je med drugim objav-ljena skavtska fantastična zgodba v nadaljevanjih za volčiče in veverice z naslovom Pomladni sprehod na Venero. Sledi nova rubrika, ki prinaša ponatise zanimivejših člankov iz prvih letnikov Jambora. Tokrat je ponatisnjeno poročilo o izletu na Stol >z prvega letnika Jambora pred 18 leti. Kaplan Prl Svetem Ivanu Milan Nemac je prispeval duhovno razmišljanje o skrivnosti trpljenja in o upanju, ki ne vara. Ob bližanju poletnih taborov Je objavljen članek z navodili o tem, kako se P°' stavlja in pospravlja eden najbolj uporabljenih šotorov na skavtskih taborih, torej včliki češki šotor za šest do osem ljudi. V rubriki za roverje in popotnice je poročilo še z lanskega potovalnega tabora na Triglav in sosednje vrhove ter s stalnim delom pri CezsoČ) nedaleč od Bovca. dalje na 8. strani ® »Rimljani na Koroškem« Pravočasno pred odprtjem koroške deželne razstave »Rimljani na Koroškem« je izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu knjižica »Rimska naselbina Juena — in zgodnjekrščanske cerkve na sv. Hemi«, vodič po rimskih izkopaninah in muzeju v Globasnici z dodatkom o antičnih spomenikih v Podjuni. Avtor knjige je dr. Franz Glaser, kustos Deželnega muzeja v Celovcu, ki vodi od leta 1978 dalje vsakoletna izkopavanja] Združenje književnikov Primorske pozornost pa bi posvetili možnostim, ki jih nudi samozaložniška dejavnost. Združenje načrtuje vrsto dejavnosti med letom, v prvi vrsti literarne večere, letne sestanke na Premskem gradu in druga srečanja. Pravila novega združenja je prebral Frane Tomšič; Aleksander Peršolja je podal delovni in finančni načrt za tekoče leto. Sledila je razprava, ki je pojasnila delovne načrte primorskih književnikov. Za predsednika je bil izvoljen Boris Pangerc iz Doline. Soglasno so udeleženci izvolili izvršni in nadzorni odbor. Na koncu so književniki odobrili solidarnostno resolucijo za Janeza Janšo-Živahna razprava pa je opozorila na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo Združenje književnikov Primorske v prihodnosti skušalo sproti reševati. V Sežani je bil 13. t.m. ustanovni občni zbor Združenja književnikov Primorske. Vabilu iniciativnega odbora se je odzvalo lepo število pesnikov in pisateljev, esejistov in dramatikov z o-beh strani meje. Občni zbor so vodili Edelman Jurinčič, Jože Štucin in David Terčon. Uvodni govor je imel Vlado Šau, ki je poudaril, da so se primorski književniki dolgo pripravljali na ta korak. Ustanovitev Združenja književnikov Primorske pomeni tudi prebujanje, ki pa noče biti ločevanje ali oddaljevanje od Društva slovenskih pisateljev, ampak hoče ob upoštevanju krajevnih značilnosti in potreb delovati predvsem na treh poljih. Tako hočejo primorski književniki ustanoviti vseprimorsko literarno-esejistično revijo, na področju založniške dejavnosti nameravajo sodelovati pri oblikovanju založniških izbir. Posebno Dve knjigi na Sv. Hemi. Ta so privedla do nadaljnjih odkritij zgradb in grobov ter pomenijo bistven pri-1 spevek k poznoantičnemu in zgodnjekrščanske- j mu raziskovanju v Avstriji. Muzej in izkopanine pri Globasnici obišče letno okoli 30.000 domačinov in turistov. Mnogo obiskovalcev pride tudi iz sosednje Slovenije. Nova knjižica je vsekakor dopolnilo in lep prispevek za poznavanje naj starejše zgodovine naših krajev. Šteje 67 strani žepnega formata. Cena: šil. 50, ca. 5.000 Lit. Dr. Franz Glaser zelo uspešno vodi tudi izkopavanja v Teurniji, v Molzbichlu (škofijski sedež sv. Modesta) in na Kochgoschu ob Mill-stattskem jezeru, kjer so odkrili staro slovansko utrdbo. V petek, 5. maja, so v Tržaški knjigarni predstavili dve knjigi pisatelja Borisa Pahorja. Gre za dopolnjen ponatis Pahorjevega romana »Mesto v zalivu«, ki je izšlo pri Založništvu tržaškega tiska, in za objavo dela »Ta ocean strašnč odprt«, v katerem so zbrani Pahorjevi dnevniški zapisi iz leta 1975. Knjiga je izšla pri Slovenski matici in obravnava nastanek publikacije »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Intervju s Kocbekom, ki je povzročil val polemik ob izidu, in še nekatera pisma ter drugi odlomki, ki so objavljeni na zadnjih straneh knjige, dajejo zadnjemu Pahorjevemu delu še nadaljnjo dokumentarno in zgodovinsko vrednost. O knjigi, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, je spregovoril odgovorni urednik knj‘ž-nih izdaj Marko Kravos. Med drugim je povedal, da je knjigo opremil Andrej Pisani, ki je za naslovnico izbral detajl neke umetnine slikarja Bogdana Groma. Tržaška slovenska založba je 1 tako zapolnila vrzel, saj je bilo zadnja leta veliko povpraševanje po romanu »Mesto v zalivu«) a ga iskalci, pretežno dijaki, niso mogli dobith ker je bil razprodan. O svoji življenjski poti in tistih prelomnicah) ki so naj značilneje opredelile njegovo osebnost) je spregovoril sam pisatelj. Med drugim je Pa" hor povedal, kako je spoznal Kocbeka, ter orisal nastanek omenjene publikacije ob Kocbeko- vi sedemdesetletnici. j O sami knjigi je spregovoril predsednik Slovenske matice, profesor Primož Simoniti. Zgodovinar Bogo Grafenauer pa je dogodke izpred 15 j let skušal obrazložiti s prikazom tedanjega razmerja sil v svetu, kar je pogojevalo tudi življenje v Jugoslaviji in v Sloveniji. Pahorjev odgovor na te posege je še jasneje pojasnil ozadja celotne zadeve, ki se je sprožla leta 1975 ob izdaji Pahorjeve in Rebulove jubi- i lej ne publikacije. Knjižnica v Saležu V Saležu so z lepo prireditvijo v nedelj0- 14. t.m., predali namenu občinsko knjižico. Zupan Miloš Budin je v govoru poudaril, da je knjižnica v Saležu velika pridobitev za zgoniško občino. Knjižnica sa-ma pa pomeni korak v smeri izboljšanja tistih uslug, ki naj občanom zagotovijo Možnost kulturnega, družbenega in športna udejstvovanja. Prisotne sta pozdravila tudi predsednik tržaške pokrajine Crozzoli ter pokrajinski °dbornik za kulturo Russo. V imenu domačega kulturnega društva »Rdeča zvez- Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 22. maja, na srečanje ln razgovor z uglednimi predstavniki SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE ob prvi ob’et-nici njenega obstoja. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 s pričetkom ob 20.30. da« je spregovorila predsednica Silva FORUM O INFORMACIJAH V Londonu se je končal enomesečni Forum o informacijah, ki so se ga udeleževali predstavniki vseh 35 držav podpisnic helsinških listin. Do sklepnega dokumenta na forumu sicer niso prišli, ker ni bilo doseženo zahtevano popolno soglasje, vendar se je mirno dogajalo, da so posamezne vzhodne in zahodne države zavzemale skupna stališča o obravnavanih vprašanjih, tako da se je v marsičem okrušil zid med blokoma. Beri - širi - podpiraj »NOVI LIST" 00Q00Q0[e]n[o]0[7][7][č][7] Perčič Sledil je kulturni spored, ki so ga prijavili učenci osnovnih šol iz Saleža, Ga-r°Vca, Zgonika in od Briščkov. Prireditev [ zaključil mešani zbor društva »Rdeča 2Vezda«, ki je pod vodstvom Marte Werk j °lk zapel nekaj pesmi. tipo-litographart Vam nudi raznovrstne tiskovine TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151 STANKO ŽERJAL Duh se vrača v naše duše , Ko je prišel po Vstajenju petdeseti ,an’ je nastal nenadoma z neba šum ... ka-°r silni vihar ... plameni so obstali nad ehernim po eden... in ljudje so strmeli n se čudili, ker jih je vsak slišal ... v svo-erri jeziku oznanjati velika božja dela ...« Naslov spisu ni le besedna igra, ampak rev'hočem povedati dvoje: 1. da se teo-^ ^čni materializem klavrno umika in so-^°bni človek začenja počasi spet priznava- v °bstoj duhovnega sveta — v sebi in iz-sebe; 2. da se vrača v našo zavest po-^eznikov in v človeško skupnost z ve-, 0 začetnico pisani Duh, ki je Sveti Duh, e*ja božja oseba. Mar ni bilo češčenje Svetega Duha že e a.i stoletij zapostavljeno? Goreči pridi-cj£lr ljudskih misijonov dr. Fr. Knavs iz Uj^be slovenskih lazaristov je ob duhov-g*1 vajah za ljubljanske bogoslovce pred jj. jeti bridko potožil, da ga je mati napa-w'ala, naj se za poklic priporoča Svetemu Uhu Troštarju, namesto da bi ga bila vo--j,. a v mladosti k češčenju Matere Božje. sti »namesto« me je že takrat motil. Pra- turV° eno *n dru§°- ^es Pa je’ se do o111611* in še marsikomu zdela pobožnost i te ^V' nekaj pustega, češčenje Ma-1 re Božje pa nekaj toplega, toda nisem še1 bil izšolan. Vzdih solidnega teologa Knavsa razodeva takrat zelo razširjeno enostranskost v religioznosti. Človeku je lastno biti enostranski v mišljenju, v ravnanju, pa tudi v religioznosti. Niti Cerkev kot skupno, duhovno občestvo ni varna pred to boleznijo. Cerkveni zbori, zlasti zadnji, brez sramu to priznavajo, ko skušajo z reformami vernike in vse občestvo, strukture, evangelizaciio in liturgijo povleči iz enostranskosti v harmoničnost, uravnoteženost, organičnost. Morda sta prav dve lepi pobožnosti povzročili nekolikšno pozabljenje na Svetega Duha: pobožnost do Presv. Srca Jezusovega že par sto let in Marijanske pobožnosti tudi nekaj stoletij, zlasti zadniih sto-petdeset let. Bili sta reakcija na enostranski janzenizem. Bog ve, če nista prav ti dve lepi pobožnosti počasi prebudili zavest o Svetem Duhu? Enajst let po tistem SDodrsliaju pobožnega, asketskega duhovnika Knavsa sem prav tako na duhovnih vajah nekje niže od Riminija imel priložnost slišati italijanskega škofa, da premalo častimo Svetega Duha. V srcu sem mu takoj pritrdil in napravil zase določen sklep. K sreči prav Sveti Duh varuje Cerkev, da ne zdrkne iz eno- stranskosti v herezijo. Čudovito je, kako se Cerkev zna iz lastnih notranjih moči vedno in vedno regenerirati, reformirati, poglabljati v neizčrpno vsebino krščanstva. Zanimivo je gledati usodo marksizma. Domišljal si je, da bo po svojih receptih uresničil uravnoteženost, harmonijo v človeku in v človeški družbi, pa je človeka prignal do nihilizma, družbo pa v brodolom. V slepi ulici ne najde izhoda kakor le klavrni umik nazaj. Nazaj, nazaj v planinski raj ... Tako bi mogli za ta svet imenovati krščanstvo. Nekaj sto milijonov nas je še, ki verujemo vanje, navkljub racionalizmu od prevčerajšnjega dne ali scientizmu od včeraj in problematizmu od danes. Padanje malikov daje slutiti nevidno delovanje prav Svetega Duha. Njegovo delovanje je bogato izpričano v svetih knjigah razodetja. V zvezi z Odrešenikom, drugo božjo osebo, se konkretneje pojavi ob oznanjenju nadangela Gabrijela z napovedjo, da bo »moč Svetega Duha obsenčila« nazareško Devico, potem ob Jezusovem krstu pri Jordanu, kjer se prvič jasneje hkrati razodenejo tri božje o-sebe, končno ga Kristus ponovno omenja in napoveduje njegov definitivni prihod kot uverturo v novo dobo. Cena za odrešenje je bila plačana na Kalvariji, vstajenje je potrdilo, da so ra-j čuni z gospodarjem pekla poravnani. Vendar hoče Kristus kot lojalen pogodbenik nasproti premaganemu sovražniku, kakor je navada v odnosih med dvema kraljestvoma, v tem slučaju med kraljestvom božjim Svečanost ob 10-letnici pobraten[a V nabrežinski telovadnici je bila v soboto, 13. t.m., svečanost ob 10-letnici prd-pisa listine o pobratenju med občinama De-vin-Nabrežina in Buje v Istri. Devinsko-nabrežinski župan Brezigar je v nagovoru dejal, da se je sodelovanje med občinama stalno razvijalo, odkar sta bivša župana Škerk in Jakac podpisala listino pobratenju. Poudaril je še, da je cilj tega sodelovanja srečevanje med ljudmi in da ta srečanja zadobivajo še poseben pomen, ker ži- vi v devinsko - nabrežinski občini mnogo ljudi istrskega porekla. Predsednik občine Buje Lucijan Beno-lič, ki je bil svoj čas konzul v Trstu, je u-gotovil, da je njegova občina v celoti dvojezična. Prav prisotnost narodnih manjšin je najvažnejši dejavnik zbliževanja med pobratenima občinama. Benolič je opozoril, da bosta zunanja ministra Andreotti in Lončar obiskala Buje v zvezi s proslavami ob 25-letnici sodelovanja med Unijo Ita- Novi številki Jambora BI nadaljevanje s 6. strani Kresnica poroča o tem, kako je zdaj urejena skavtska knjižnica na sedežu v Marijinem domu v ulici Risorta v Trstu. Objavljeno je tudi razmišljanje o življenju kot izbiri in pa razmišl'a-nje z naslovom »Satanovi stihi ali svoboda umetnika?«. Ob koncu je risanka v nadaljevanjih Pe-lushi na Japonskem. lijanov iz Istre in z Reke ter Tržaško ljudsko univerzo. Pod vodstvom dirigenta Sergia Berni-ča je na svečanosti nastopil mešani zber italijanske skupnosti iz Umaga. Sledila je veseloigra »Vsi so ožja žlahta«, ki jo je napisal in zrežiral Pippo Rota. Igra je bila nagrajena na letošnjem natečaju Istria no-bilissima. Uprizorila jo je dramska skupina italijanske skupnosti iz Umaga. —o— JOŽKO KRAGELJ OBJAVLJA SPOMINE V slovenskem verskem tedniku Družina, ki izhaja v Ljubljani, so pred nekaj tedni začeli izhajati v obliki podlistka spomini duhovnika Jožka Kraglja, ki je zdaj župnik v Batujah na Vipavskem. Naslov dnevnika se glasi »Moje celice«. Avtorje- vi spomini se začenjajo z aretacijo 30. decembra 1948. Kot napoveduje uredništvo Družine, bodo za objavo izbrali najzanimivejše odlomke tipkopisa, ki obsega skoraj 200 strani. Načrtujejo pa, da bodo spomine, ko se bo objava v obliki podlistka iztekla, objavili v celoti v knjižni obliki. Že prva nadaljevanja so zanimivo, točneje pretresljivo pričevanje primorskega duhovnika in prav bi bilo, ko bi tudi drugi njegovi sobratje, ki so marsikaj doživeli pod fašizmom, med vojno in po vojni, s svojimi spomini prispevali k bolišemu poznanju polpretekle slovenske zgodovine. PAPEŽ JE SPREJEL ARMENSKO DELEGACIJO Papež Janez Pavel II. je sprejel v cerkvi svetega Petra v Rimu sovjetsko delegacijo iz armenske republike, ki se mu Je zahvalila za njegove posege v korist pre' bivalstva, prizadetega od potresa. Deleg3' j cija se je mudila na večdnevnem obisk11 v Italiji, kjer je bila gost dežele Emilije' Romagne. Deželna uprava iz Bologne namerava s sodelovanjem Inštituta Rizzoli iz istega mesta in z vsemi drugimi italijanska mi deželami uresničiti načrt o izgradni1 traumatološkega centra v mestecu Spital ki je eno izmed od potresa najbolj priz3' detih krajev v Armeniji. PANAMA IN CERKEV Panamska škofovska konferenca je Vve^ dnevi pripravila pastirsko pismo, v katerem je obsodila režim generala Norieg^ Pismo so duhovniki prebrali med posebnim verskim obredom za mir in spravo v državi. Panamski škofje očitajo režimu, da Je razveljavil volitve in da je tako izigr^ ljudstvo, ki je jasno pokazalo svojo volj0 in glasovalo za kandidata demokratične opozicijske stranke. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg- n3 sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovor1' I urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Grap'nart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 in kraljestvom satanovim: naj nebeški Oče še ratificira po Sv. Duhu likvidacijo satanovih terjatev! Takšna je na videz vsebrna binkoštnega praznika. Dejansko pa je globlja: Tolažnik, Oživljalec, Posvečevalec v binkoštnem prihodu obnovi po grehu pretrgano zvezo in zavezo med Bogom in č’0-vekom. In še zato prihaja, da zaiamči pridobitvam zmage trajanje in sadove, varnost odrešenih pred satanom. Kako? Tako, da organično vstopi v duhovnost odrešenega človeka in v človeško skupnost in da v njih deluje s tistimi nevidnimi silnicami, ki se imenujejo milost, redna in izredna, pa še celo s harizmami. Če so te velike resnice kaj obledele v našem verovanju, v naši religioznosti,... če je bil binkoštni praznik zanemarjen in njegov slavljenec zapostavljen v zadnjih stoletjih, je zadnji koncil na novo in krepkeje poudaril vlogo Svetega Duha v ekonomiji odrešenja, sedanji papež je poleg enciklike o božjem Odrešeniku (Redemptor ho-minis) pred tremi leti objavil še obširno encikliko o Gospodu Oživljevalcu (Domi-num et Vivificantem). Pokoncilsko širjenje binkoštnega gibanja za obnovo v Svetem Duhu pričuje, da je beseda cerkvenega učiteljstva našla u-godna in plodna tla. Jasno je, da iz obnovljenega češčenja Svetega Duha izvira u-godni šum binkoštnega viharja na ves svet, kakor se dviga voda v komunikacijskih posodah, čeprav priteka le skozi eno odprtino. In glej čudo: kakor beremo v svetih knjigah Nove zaveze, da so v mladi Cerkvi prejemali od Svetega Duha posebne harizme prerokovanja in ozdravljanja apo-, stoli in prezbiteri in tudi navadni kristjani, tako zdaj med katoliškimi binkoštniki in v podobnih molitvenih skupinah doživljamo enake, presenetljive pojave in dogodke, prave harizme. Niti rdeče mesto Rimini jih ni moglo prezreti. Kako je bilo v dneh od poldneva 22. aprila do poldneva 25. aprila na srečanju šestdesettisoč binkoštnikov? Kaj so tam počeli ti nepoboljšljivi verniki vsak dan od 8,30 do 12. ure in od 15. do 19. ure v velikanskem velesejemskem paviljonu pred velikanskim odrom in oltarjem in še v manjšem pomožnem pred notranjo, zaključeno televizijo? Bilo je takole: najprej vsakokrat skupne molitve, branje božje besede, poslušanje razlage istih knjig, to se pravi pridiganja, zopet molitve, seveda spretno pomešane s petjem, potem molitve za bolnike posebej, evharistična daritev v koncele-braciji dvesto in tristo in štiristo duhovnikov ob spremljavi sto mladeničev in m’a-denk z dobrimi pevskimi grli in glasbili med velikanskim razpelom in kipom Brezmadežne, potem napovedi posamičnih ozdravljenj, javno zahvaljevanje ozdravljen-cev, pred mikrofoni, kakor tudi nekaj pričevanj iz ust lanskih obdarovancev zdravja, skupno petje, celo simbolični ples skupine iz Rima, češčenje Rešnjega Telesa, seveda tudi ogromno spovedovanja po vseh kotih in na prostem kakor v Medjugorju, končno poročila o razvoju tega gibanja, o programu in metodah, o načrtih za evan-gelizacijo odpadlih, predlog za ustanovitev elitne maldinske organizacije znotraj binkoštnega gibanja za intenziven laični apo- stolat, pobuda za graditev primernega sre' diščnega doma temu gibanju itd. Harizmatični duhovnik kastilskeg3 (»španskega«) jezika iz Južne Amerike je s svojo in skupno molitvijo izprosil vseg3 osemdeset nenadnih ozdravljenj, večinom3 od notranjih bolezni, zlasti od raka, kost' nih poškodb, dveh slepot, rodne steriln0' sti, od okvare dveh še nerojenih otrok, 00 pol hemiparalize, in več slučajev narkorn3' nije. Nekateri so bili deležni le delnega iZ' boljšanja in napoved popolnega okrevanj3 v nekaj bodočih dneh. Nobeno ozdravlja nje ni bilo posebno spektakularno, izrednost bodo potrdile šele nadaljnje kontrol3 prejšnjega in novega stanja. Marsikalc by nik se je vračal domov na vozičku kot j° na vozičku pripotoval, vendar je odha'31 potolažen ter bolj vdan v božjo voljo. Nit)" če od neozdravljenih ni zgubil niti vere ni' ti krščanskega zaupanja. Vsi so se čutili p° tem srečanju in pobožnostih bolj potrje01 in utrjeni v veri, pripravljeni na žrtve z3 spreobrnjenje bolne človeške družbe. Občudovanja vredni so bili mladinci n3 odru, najmanj tri ure so vztrajali, večin0' ma stoje, v veselem petju in muziciranj0; v zbranem poslušanju in v zborni molita1 in v naštudirani mimiki. Udeleženci v Riminiju še niso vsi čla0’ obnovitvenega gibanja v Sv. Duhu (kakcf se hočejo imenovati italijanski binkoštni' ki), bilo je namreč mnogo priložnostnih somišljenikov. Tisti, ki so organizirani (v U3' liji je kakih devetsto krajevnih skupin1, imajo seveda v svojih krajevnih bivališčih pogosta, sistematična srečanja ter evange" lizacijsko delovanje.