Poftnlvra pfoduna v gotorinV
Stev. 121
V Ljubljani, četrtek 30. maja 1940
Cena Din 1*-
Leto V
Važna sodba madžarskega uradnega lista:
Jugoslavija je in bo temelj miru na Balkanu
Budimpešta, 30. maja. m. Madžarska politična }avnost in časopisje posvečata zunanjepolitičnim dogodkom vso pozornost, predvsem pa še stališču držav v jugovzhodni Evropi in na Balkanu. Dalje objavlja tudi daljša poročila o vedenju Italije v sedanji vojni ter poudarja, da je Italija v vsakem primeru z velikim zadovoljstvom sprejela novico o udaji belgijske vojske. Toda vseeno nič ne kaže, da bi vstopila v vojno.
Madžarski listi posvečajo veliko pozornost tudi Jugoslaviji ter naglašajo, da je z njo v zadnjem času Madžarska vzpostavila dobre in prisrčne odnošaje, kar je nedvomno omogočilo enako nevtralno stališče, pri katerem vztrajata obe državi.
Veliko pozornost je v budimpeštanski javnosti vzbudil članek, ki ga je snoči objavilo glasilo zunanjega ministrstva »Pester Llovd« pod naslovom: »Jugoslavija ključ položaja na Balkanu«, članek je napisal belgrajski dopisnik »Pester Lloyda< in v uvodu govori o pomenu Balkana predvsem glede zalaganja velesil s surovinami in življenjskimi potrebščinami. Nato pa nadaljuje:
Nadaljnje važno dejstvo položaja Jugoslavije kot ključa za Balkan, je tudi njen jasni in neobremenjeni mednarodni položaj. Zato je ne zanima niti napadalna, niti obrambna vojna drugih in se ni spuščala v pogodbe, ki bi nalagale kake vojaške obveznosti. Jasnega in neodvisnega vedenja Jugoslavija ne ovira nobeno ideološko stališče, niti poroštvo. Jugoslavija služi edino lastnim koristim.
Pri takšnem stališču, se je Jugoslaviji posrečilo že pred nekaj leti vzpostaviti dobre stike z vsemi velikimi državami in z vsemi sosedi. Začetek vojne je Jugoslavijo dobil obkroženo s samimi prijateljskimi državami. Od tedaj pretekli meseci niso prinesli poslabšanja v tem oziru. To dejstvo je pripomoglo, da Jugoslavija med vsemi balkanskimi državami zavzema položaj ključa za Balkan. Iz vseh teh razlogov Jugoslavijo lahko smatramo najbolj nevtralno .državo na balkanskem polotoku. Svoje nevtralnosti ni samo slovesno izpovedala, temveč jo tudi najstrožje drži. Zato o njeni nepristranosti v nobenem oziru in z nobenega
stališča ne more nihče dvomiti, in Jugoslaviji ni dozdaj nobena vojskujoča se stran zamerila ničesar.
Jugoslavija je dala vsem državam zagotovilo o svoji nevtralnosti. To je pozitivna in odločna nevtralnost. Toda čisto gotovo je, da bi se Jugoslavija najodločneje postavila v bran, če bi jo napadel kdorkoli. Sedanje zboljšanje položaja, ki se opaža glede položaja na Balkanu, z jugoslovanskim nevtralnim vedenjem, samo pridobiva. Razumljivo je, da pod takimi okoliščinami vsaka država hoče z Jugoslavijo vzdrževati najboljše zveze.
Jugoslavija pa si tudi sama prizadeva, da ostane v svojem dosedanjem položaju nevtralne države in da se tudi stvarno približa ostalim državam v jugovzhodni Evropi. S takšno dosledno in miroljubno politiko bo Jugoslavija ne samo mogla ohraniti svoj položaj ključa na Balkanu, temveč bo po vsej verjetnosti ostala še dalje temeljni kamen miru na evropskem jugovzhodu.
Nemci poročajo, da so zavezniški vojski v Flandriji poslali zahtevo, naj se vda
Berlin, 30. maja. m. Berlinski rndio je snoči Sporočil, da je nemško vrhovno poveljstvo po radiu pozvalo zavezniške čete v Flandriji, naj takoj prenehajo z odporom in se udajo. Do dveh zjutraj nemško vrhovno poveljstvo še ni prejelo nobenega odgovora. Popoln polom te zavezniške vojske je po nemški napovedi samo še vprašanje časa.
Nemško topništvo in letalstvo neprenehoma obstreljuje to sovražno vojsko. Zavezniška mornarica se je poskušala približati belgijski obali, da bi s pomočjo čet in letal zavarovala vkrcanje vojske, ki se umika. Ta poskus pa je onemogočil ogenj nemškega topništva in letal. Pristaniške naprave v Dunkcrquc so razrušene in je glavni del francoskih čet ogrožen zdaj južno od Liltea.
Berlin, 30. maja. o. Snočnje nemško uradno poročilo pravi, da so nemške čete napadle Ypern ter goro Kemmel, za katera divjajo siloviti boji.
Usoda francoskih armad na področju Artoisa je zapečatena. Odpor Francozov v pokrajini južno
od Lilla je strt. Angleška vojska zahodno od Dun-kerqua je tudi na poti uničenja pod udarci naših osredotočenih napadov. S hitrim naletom v severni Flandriji smo prišli do Briiggeja. Zavzeli smo Ostende in prispeli do Dixmuidena. Na reki Yseri in na njenem prekopu severno od Ypresa se sovražnik še vedno srdito upira. Na spomeniku, po-
stavljenem pri Langemarku nemški mladini, ki je tu padla v bojih v jeseni leta 1914, je razobešena nemška državna zastava. Ob istočasnih napadih od vzhoda in zahoda smo prispeli do Lilla in mesto zavzeli. Pri svojem prodiranju od zahoda smo zavzeli Armantier. Pri Bailleulu boji še trajajo. Na vzhodu smo prebili francosko obmejno postojanko, kjer je sovražnik hranil svoje zaledje ter prišli na belgijsko mejo. Pri VVormhaudtu boji še trajajo.
Na južnem bojišču smo odbili posamezne napade sovražne pehote, ki so io podpirala bojna vozila.
Italijanski vojni cilji ob morebitnem posegu v sedanji spopad
Napovedi o možnosti mirne poravnave med Italijo in zavezniki
Rim, 30. maja. o. Politični štirinajstdnevnik I sedla Suez, da «i zagotovi svobodno pot do Abe-»Conquista delPImpero« prinaša članek nekega Ni- | sinije. Pozornost bi obrnila tudi Grčiji in Solunu, cola Marchitta o bližnjem vstopu Italije v vojno in kot pristanišču, ki bi utegnilo služiti za zavezniško
o ciljih, katerim naj bi veljal morebitni italijanski poseg. Članek pravi, da Italija ne bi napadla Francije v Evropi, marveč bi s svojim vojnim brodov-jem in letalstvom naskočila najprej Egipt in za-
Zavezniške vesti o silovitem odporu angleške in francoske vojske v Flandriji
tiondon, 30. maja. o. Po zadnjih vesteh se I tunik zavezniške vojske z bojišča v Belgiji nada- I ljuje v redu, navzlic silovitim nemškim letalskim napadom. Angleški motorizirani oddelki krijejo umik pehote tako, da se je iz pristanišč ob Ro-kavskem prelivu posrečilo vkrcati dozdaj že okoli
500.000	vojakov in kaže, da se bo vse jedro zavezniške vojske v Flandriji rešilo zajetja.
Pariz, 30. maja. (Mavas.) Snočnje sporočilo francoskega vrhovnega poveljništva se glusi: Angleške in francoske čete, ki se bore na severu, se drže z junaštvom, dostojnim njihove tradicije v tej izredno veliki bitki. ?.e čez 13 dni se zavezniške čete popolnoma odrezane od glavnega dela zavezniške vojske borijo. Napadene z bočne strani z vzhoda in zapada se bore za vsako ped zemlje ter izvajajo protinapade z odločnostjo in junaštvom.
Medtem, ko so se naše čete vzhodno od Ostenda borile z vso hrabrostjo, je belgijska vojska, ki je bila pod neposrednim poveljni-štvom kralja Leopolda in ki je branila položaj na reki Schelde in severno od Ostenda, dobila od kralja povelje, naj takoj preneha s sovražnostmi. Tako je odprla pot proti Ypre'* in Du-kerqueju. Zavezniške čete pod poveljstvom generala Blancharda in generala CJortha so prišle
Angleži poročalo, da so razbili vse mostove čez Meuso
London, 30. maja. Havas: Angleško letalstvo Je napravilo najslavnejše dejanje od začetka vojne s tem, da je uničilo mostove na Meusi. Šef generalnega štaba generala Weygamla, general Georges je poslal angleškim letalcem tole enostavno zahvalno izjavo: »Gospodje, zahvalim se vam.« Angleško letalstvo je zbilo pri Maastrichtu več mostov, čez katere so Nemci vozili oklopne enote, gorivo, municijo in čete. Posebno en most je nemško protiletalsko topništvo branilo na vse možne načine. Nemška lovska letala so stalno patrolirala nad mostom. Angleški bombniki so izvedli^ osem napadov. Obale Meuse so bile že opustošene zaradi velikih eksplozij. Številna sovražna lovska letala so bila zbitu. številne sovražne baterije so bile uničene. Toda navzlic temu ni bil omenjeni most direktno zadet, tako da je sovražnik še naprej lahko vozil čete in material čez most. Poveljnik angleškega letalstva je zbral v svojem štabu letalce ter naglasil, da mora biti most porušen. Pozval je, naj se letalci priglasijo za to nalogo prostovoljno. Toda vsi so se prijavili kot en mož. S kocko so nato določili štiri posadke, ki so šle takoj na delo. Spremljala so jih lovska letala. Medtem ko so se angleška lovska letala borila s sovražnimi lovci, so
tako v še težji položaj. Navzlic temu kažejo čete v teh usodnih časih nezlomljivo voljo za zmago ter se z vsemi silami trudijo priti do obale navzlic srditejšim borbam. Francoska mornarica, ki brani pristanišča v Rokavskem prelivu ter prometne zveze, jih podpira z vsemi svojimi silami.
Francoska mornarica pod poveljništvom admirala Alriala skrbi za preskrbo teh čet. Sodelovanje letalstva kopnenih čet in pomorskih sil je odlično. Na odseku ob reki Soinine je odločen napad naših čet omogočil popolnoma uničiti most, ki ga je bil zavzel sovražnik. Ob tej priliki smo ujeli več sto nemških vojakov. Na ostalem delu bojišča ni nič pomembnejšega.
Lna stvar je gotova: nemške čete so pretrpele hude izgube in da so popolnoma izčrpane. Iz zanesljivega vira poročajo da je nemško letalstvo do sedaj izgubilo 2000 letal, kur predstavlja polovico skupnega števila, ki je bilo vrženo v boj v začetku vojne. Zdi se. da so Nemci izgubili tudi okoli 2000 oklopnib enot od skupno 6000, kolikor se jih je udeležilo sedanje borbe.
ogražanje ItaUje z balkanske strani. Tretji njen cilj bi bil francoski Džibuti, četrti pa Tunis in šele potem evropska Francija.
Članek je vzbudil v Rimu in drugod veliko pozornost in začudenje, kako da italijanska vlada dovoli tako odkrito pisati o vojnih načrtih in ciljih, ko je danes glavno načelo vojskovanja čim 6krb-najše zakrivanje nameravanih akcij.
Rim, 30. maja. m. Italijanska politična in ostala javnost je še vedno pod vtisom napetega pričakovanja, kako se bo odločila italijanska vlada in kakšno bo bodoče vedenje Italije. Splošno vlada prepričanje, da njena odločitev lahko pride v najkrajšem času, čeprav nekateri krogi še vedno izražajo mnenje, da bo Italija ohranila še dalje svoje dosedanje stališče ter da bo svoje spore z Anglijo in Francijo skušala urediti po mirni poti.
Poučeni krogi zatrjujejo, da je razlika za načelni sporazum med Rimom in Londonom v tem, da Anglija hoče vprašanje italijanskih zahtev rešiti samo delno, končno rešitev vseh spornih vprašanj pa preložiti na dobo po vojni. Italija pa takšnega stališča ne sprejme.
V italijanskih krogih se je moglo včeraj slišati tudi mnenje, da bo verjetno italijanska vlada sprejela načrt maršala Badoglia, ki je v tem, <ia bi Italija na hitro zasedla vsa sporna področja brez napovedi vojne in premika velikih vojaških sil.
Istočasno v Rimu zatrjujejo, da je v teku živahno delo za dosego sporazuma med državami osi Rim-Berlin in Sovjetsko Rusijo glede Balkana in podonavskih držav, ki naj bi ostale še nadalje izven vojnih zapletljajev.
Angleške, francoske, norveške in poljske čete so zasedle Narvik
London, 29. maja. Reuter. Mornariško in vojno ministrstvo sla izdala snoči skupno poročilo, ki se glasi: Zjutraj smo prejeli poročilo, po katerem so zavezniške čete zavzele snoči Narvik, kakor tudi, da sta Fnagcres in Forsneset v naših rokah.
Berlin, 30. maja. DNB. Na Norveškem je sovražnik s pomočjo bojnih ladij včeraj izkrcal čete na skrajni točki železniške proge, ki služi za izvoz železne rude, ter vdrl od severa v Narvik. Nemško vojno letalstvo je napadlo sovražne ladje, ki so bile v tamkajšnjem pristanišču. Neka večja bojna ladja je bila zadeta v bok. Z ladje se je dvignil gost dim. Razen tega so bili doseženi težki zadetki z bombami še na treh križarkah ter na enem rušilcu. Pri Ankenesu smo bombardirali s številnimi bombami čete, ki so se izkrcale.
Stockolilm, 30. maja. o. Zavezniška vojska je včeraj zasedla ruševine mesta Narvika, najvažnejšega severnega pristanišča za izvoz švedskega železa. Zavezniška vojska je vdrla v mesto s severa čez vas Fagernes v Bolsfjordu in z vzhoda čez kraj Raumnes v Rombakfjordu, ob katerem teče važna železnica proti švedski meji, ki je zdaj vsa v zavezniških rokah. Nemški odpor na kopnem je bil dosti močnejši kakor odpor v zraku in so gu zavezniške čete hitro strle.
angleški bombniki izvršili napad na most. Od angleških letalcev se je vrnil samo eden, toda most pri Maastrichtu je bil uničen.
Zasedba Narvika je za zaveznike važna zaradi tega, ker je s tem vzpostavljena njihova zveza s Švedsko. Po drugi strani pa brani fronta pri Narviku vso severno Norveško in bo lahko služila za izhodišče novim operacijam proti jugu, ki so dozdaj bile nemogoče.
Izmenjava odobntvenih listin za trgovsko pogodbo s Sovieti
Belgrad, 30. maja. o. Sovjetski poslanik iz Sofije je dopotoval v Belgrad na izmenjavo ratifikacijskih listin trgovske pogodbe, ki je bila 10. maja sklenjena v Moskvi in pred nekaj dnevi istočasno potrjena od sovjetske in od naše vlade. V besedilu pogodbe je bilo določeno, da bodo odobritvene listine izmenjali v Belgradu in je bil za to določen sovjetski poslanik iz Sofije kot najbližji diplomatski predstavnik Sovjetske Rusije.
Smrtne obsodbe levičarskih vohunov v Franciji
Pariz, 30. maja. o. Vojno sodišče je včeraj obsodilo na smrt zaradi vohunstva nemškega državljana von Einnema. Na smrt je bil obsojen tudi njegov pomočnik Francoz Gaston Jean Amourelle, nekdaj stenograf v francoskem senatu in bivši osebni tajnik socialističnega prvaka Leona Bluma, v letih 1936-1938, ko je Blum bil predsednik vlade ljudske fronte ter si je s 6voj:mi ministri vse prizadeval, da bi onemogočil vojaško pripravljenost Francije. Amourelle je stenografske zapisnike senatnih in vladnih tajnih sej prodajal nemški obveščevalni službi. Vprašanje je, ali je o njegovem prepovedanem delu vedel kaj tudi Blum sam.
Ravno tako so bili obsojeni na 6mrt štirje komunistični delavci zaradi sabotaže v letalskih tovarnah, dva pa sta dobila 20 let težke ječe.
Sovjeti nočejo pogajanj z Anglijo
Moskva, 30. maja. o. Sovjetski radio sporoča, da je rdeča vlada obvestila Anglijo, da ne more Rusija sprejeti Stafforda Crippsa kot posebnega pooblaščenca angleške vlade za trgovska pogajar nja s Sovjeti. Zunanji minister Molotov je po sovjetskem poslaništvu v Londonu sporočil angleški vladi, da Sovjeti ne morejo v takem poslanstvu sprejeti ne Crippsa ne nobene druge angleške osebnosti. Če se hoče Anglija pogajati glede trgovine, naj to stori po svojem poslaniku v Moskvi Seedsu, ali po kom drugem, ki bi bil imenovan na njegovo mesto.
London, 30. maja o. Iz vladnih virov poročajo, da bo Stafford Cripps najbrž imenovan za angleš. poslanika v Moskvi, ker je angleški vladi vel’ko na tem, da bi se njeno razmerje c Sovjeti izboljšalo.
Sovjetske grožnje Lftvi
Moskva, 30. maja. Tass: Sovjetsko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da v zadnjih dneh izginjajo pogosto ruski vojaki iz sovjetskih vojnih garnizi j v Litvi, ki so bile ustanovljene na osnovi litvansko-sovjetskega sporazuma o medsebojni pomoči. Sporočilo navaja nato po imenih primere, ko so sovjetski vojaki ali izginili ali bili mučeni. V zvezi s tem je ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov poslal 25. t. m. v imenu sovjetske vlade litvanski vladi spomenico, v kateri pravi, da smatra sovjetska vlada tako vedenje pristojnih litvanskih oblasti za izzivanje Sovjetske Rusije, ki bi lahko imelo hude posledice. Sovjetska vlada zahteva zato od litvanske vlade. naj takoj neha s tem in izvede preiskavo ter najde sovjetske vojake, ki so izginili. Sovjetska vlada, pravi nota, izraža upanje, da bo litvanska vlada ugodila temu sovjetskemu predlogu, da ne bi prisilila Sovjetske Rusije k drugim ukrepom.
Naše trgovinsko zastopstvo bo še ta teden odpotovalo v Moskvo.
Belgijska zbornica se bo jutri sešla na sejo nekje v Franciji. Na seji bodo uradno razglasili, da kralj Leopold 111. ni več belgijski vladar, ker je izdal stvar svoje domovine.
Nemška vlada je izdala uradno poročilo o položaju katoliške Cerkve na Poljskem, v katerem pravi, da cerkve v zasedeni Poljski niso zaprte, da je dovoljena služba božja celo ob delavnikih, da dobrodelna cerkvena društva lahko delujejo, da je uradno priznanih več katoliških praznikov, da pa so bogoslovni oddelki na vseučiliščih zaprti.
Nekateri evropski listi vedo poročati, da je v Rim dopotoval bivši predsednik francoske vlade Lavni in bo skušal urediti sporna vprašanja med Francijo in med Italijo s pogajanji.
Z zasedbo Belgije je konec gospodarske vojne proti Nemčiji in zavezniškega gospodstva na morju. Zdaj Nemci pripravljajo neposreden napad na Anglijo, sodi rimski »Giornalc d’Italia«.
Novi francoski poslanik pri Sv. stolici groi Or-mes6on je včeraj dopotoval v Rim.
Holandija je dobila nemško vojaško in politično upravo
Haag, 30. maja. DNB: Včeraj je bila izvedena v zgodovinskem gradu Grabenhagen izročitev vojaške oblasti nemškemu letalskemu generalu kristijansenu, upravne oblasti pa komisarju Nemčije za zasedene holandske pokrajine Seyss-lnquartu. Izročitev je izvedel vrhovni poveljnik vojaških sil na Nizozemskem in v Belgiji pehotni general von Falkenhausen. Nizozemsko ljudstvo je pokazulo živahno zanimanje za ta zgodovinski dogodek. Svečanosti so prisostvovali številni nemški, holandski in tuji časnikarji. Priscftne so bile tudi številne vodilne osebnosti stranke, države in vojske ter državni tajniki holandskih ministrstev in zastopniki holandskega javnega mnenja. Ob vhodu v grad je bila postavljena častna stražu padalcev ter po ena četa nemške policije in . nemških strelcev. Slavnost sc je začela v okra-J šeni dvorani. Prvi je spregovoril general von
Falkenliausen, ki je izvršil po naročilu vodje Nemčije predajo vojne oblasti letalskemu generalu Kristiansenu, civilne in upravne oblasti pa nemškemu ministru Seyshf-lnquurtu, komisarju Nemčije za zasedene nizozemske pokrajine. Seyss-Inquart je v svojem govoru navajal razloge, ki so vodili vodjo Nemčije pri taki razdelitvi oblasti na Holandskem.
Vodilni angleški dnevnik »Times« prinaša poročilo nekega belgijskega častnika, ki je bil pri kralju Leopoldu, ko se je ta udal. Častnik je potem ušel in pravi, da ni nihče od kraljevih sodelavcev na večer pred izdajo niti slutil, da se krali dogovaria z Nemci.	>
Novi angleški poslanik v Španiji Samuel Hoare je danes dopotoval z letalom v Madrid. Poslanik prihaja na novo službeno mesto s posebno politično nalogo.
Stran 2
»SLOVENSKI DOMr, dne 30. maja 1940.
Btev. 121.
Mariborska šolska mladina se organizira za borbo proti jetiki
Maribor, 29. maja.
V Mariboru je borba proti jet.:E<i dobro organizirana. Maribor je prvo mesto v naši državi, ki je postavil to borbo na praktično podlago ter je zanjo zainteresiral najširše plasti prebivalstva. Praktično borbo na terenu vrši proti jetiki proti tuberkulozni dispanzer. Ta dispanzer, ki je poprej posloval v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, se je v začetku letošnjega leta preselil v lastne nove prostore! v Zdravstvenem domu v Koroščevi ulici 3. S tem je dobil dispanzer primerne prostore, ki mu zaenkrat zadostujejo. Ima posebno sobo za obsevanje, v kateri irtia višinsko sonce in solux-svetilko. Glavna največja pridobitev dispanzerja pa je rentgen aparat najmodernejšega sistema za razsvetljavo in slikanje. Nabavo tega prepotrebnega aparata je omogočila protituberkulozna liga v Mariboru, ki je dala dispanzerju v ta namen potrebno posojilo.
Sedaj, ko ima dispanzer svoj rentgen, se je lahko posvetil glavni nalog«, sistematični organizaciji borbe proti jetiki. Vsa ta borba je težavna in brezuspešna, dokler ni mogoče obvarovati zdravih ljudi pred okuženjem, ki ga širijo na jetiki bolni. Za organizirano borbo proti jetiki, pa je treba najprej ustanoviti neko bazo in to nalogo si je sedaj zadalo
Slovenskemu delavstvu, kmetom, obrtnikom in trgovcem!
Obupno težke so življenjske razmere, v kadrih živi stavbno delavstvo v Sloveniji. Že v normalnih časih, ki so bili pred sedaj nastalo vojno in pred porastom draginje, se je to delavstvo mnogo težje preživljalo nego delavstvo drugih strok, saj je bil delavec na stavbi kot sezonski delavec zaposlen povprečno le 6—7 mesecev na leto, pa vendar je moral preživljati sobe in družino skozi 12 mesecev. Povprečna mezda tega delavstva pa je bila Se nižja od mezd, ki jih je dobfvalo delavstvo marsikatere druge stroke v svoji redni zaposlitvi.
S sedanjim silnim dvigom draginje pa je postal življenjski položaj stavbnega delavstva absolutno nevzdržen. Draginja mu ie vzela skoraj polovico prejšnjega zaslužka, ki je bil že itak dovolj mizeren. Naravnost nerazumljivo je, kako je mo-Cel sezonski delavec preživotariti zadnjo zimo, ki je bila izredno estra in dolga.
Delavske strokovne organizacije so se nad pet mesecev prizadevale, da bi dosegle pri stavbnih podjetnikih trenutnim draginjskim prilikam odgovarjajoče zvišanje delavskih plač. Nad pet mesecev so se vlekla pogajanja. In po petih mesecih je stavbno delavstvo moralo povečini delati za i9te zaslužke, ko preje. Nobena pogajanja in nobeno posredovanje pristojnih instanc ni uspelo. Stavbni podjetniki so nudili lo malenkostno zvišanje plač, na kar delavstvo in njegove organizacije niso mogle pristati. Izgovarjali so se. da bi naše gospodarstvo ne preneslo večjega poviška.
Ali je to res v interesu našega narodnega gospodarstva, da pade kupna moč delavskega razreda skoraj na ničlo? Ne! če delavski element, ki s svojimi družinami predstavlja gotovo nad polovico slovenskega prebivalstva, ne more več kupovati niti najpotrebnejših stvari za preživljanje, mora ohromeli vse, kar je v zvezi s kupovanjem, prodajo in proizvajanjem. To ie neizpodbitna resnica.
Ko so propadli vsi poizkusi za mirno poravnavo mezdnega spora v stavbni stroki, ko ni bilo nobenega drugega izgloda več, se je stavbno delavstvo Ljubljane odločilo, da stopi v stavko. Isto-tako v Mariboru in Trbovljah. V Ljubljani je stopilo v slavko 24. maja, v Mariboru in Trbovljah pa 27. maja t. 1. V stavki se nahaja sedaj 2200 do 2400 delaVcev, ki z družinami štejejo okoli
9.000	do 10.0000 ljudi. Ni izključena, da se stavka razširi še na druge kraje.
Zaradi zgoraj popisanih razmer je bilo delavstvo prisiljeno storiti te ukrepe. Stavbno delavstvo se zaveda, da mora računati predvsem nase in svoje lastne sile. Zaveda se pa tudi, da je njegov uspeh odvisen od pomoči, ki jo bo deležno od vseh slovenskih delovnih ljudi, ki z njimi mislijo, čutijo in simpatizirajo. Zaveda se, da bo njegov uspeh v tej borbi tudi koristen vsem, na katere se danes obrača.
Te dni se bo pričelo zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč stavkujočim in njihovim družinam. Razumljivo je, da bo njih beda z vsakim dnem večja. — Tega dejstva si ne. smemo prikrivati. — Stavbno delavstvo je trdno odločeno vztrajati do uspešnega kouca. Prepričano je, da ga slovensko delovno ljudstvo ne bo pustilo brez ponipči. Zato se mu za vsak najmanjši prispevek že v naprej zahvaljuje. Delavstvo ne bo nikoli pozabilo tistih, ki so mu v najhujši sili priskočili na pomoč.
Prispevajte samo na pole, ki nosijo žig ene od spodaj podpisanih delavskih strokovnih organizacij!
Sftvez (tradjevinskili rajnika Jugoslavije. — Jugoslovanska strokovna zveza. — Zveza združenih dclavccv. — Narodna strokovna zveza.
Ljubljana od včeraj do danes
vodstvo dispanzerja. Pričelo se je s sistematičnimi preiskavami predvsem pri šolski mladini. Poleg šolarjev, pa pridejo na pregled tudi vsi učitelji in učiteljice ter profesorji. Jetika je mladini najbolj nevarna. Skoraj vsak, ki je zbolel na jetiki, je v mladih letih, največkrat že v šolski dobi, dobil bolezenske kali v sebe ter se je bolezen od takrat v njem razvijala. S sistematičnimi pregledi šolarjev, bo mogoče v bodoče ugotoviti pričetke jetike in razpoloženje za to bolezen že pri mladini ter potem učinkovito nastopiti. Mladim ljudem, pri katerih 6e ugotovi, da so podvrženi jetiki, se da lahko pomagati. Obsevanje, primerna prehrana, pošiljanje • v počitniške kolonije, to vse je tudi v današnjih | razmerah izvedljivo ter 6e že tudi izvaja. Na ta način bo dobil dispanzer v nekaj letih natančen kataster vseh jetiki podvrženih oseb in ta razvidnica bo za organizirano borbo proti jetiki gotovo ogromnega pomena.
Dispanzer pa ni namenjen samo mladfni, temveč vsem, ki so v nevarnosti, da jih zajame jetika. Važen je posebno za manj imovite sloje in za ljudi, ki niso zavarovani pri nobeni bolniški blagajni ter nimajo sredstev za zdravljenje. Takim se nudi neposredna pomoč, poleg tega pa jih dispanzer tudi pošilja v razna zdravilišča.
Tragična smrt 42 ietne žene v ribniku
Maribor, 29. maja.
V nedeljo popoldne so se šli mladi fantje iz Rač in okoliških vasi kopat v velike račke ribnike. Plavali so v največjem ribniku ter so skakali na mestu, ki je najbolj globoko, z višine v vodo in se potapljali na cino. Vsak kopalec je moral 'prinesti z dna ribnika pest peska ter pokazati s tem, du je prišel do dna. Tako je skočil v ribnik ter se potopil na dno tudi 13 letni Ivan Brausnberger. Ko pa je hotel na dnu zagrabiti pesek, je naenkrat začutil v roki kos obleke. Potegnil je ter videl, da leži v vodi človeško truplo. Razločno se je videlo, tla je to ženska, katero je mladi kopalec pograbil za krilo. Otroci so potem odhiteli v vas ter povedali o svojem odkritju. Takoj se ie napotila skupina vaščanov k ribniku. Kmalu so našli truplo v vodi ter ga potegnili na suho. Prepoznali so v utopljenki 42 letno posestnico Mraijo Frnngeš iz Brezule. Pred nekaj dnevi je 1’rangeševa neznanokam izginila z doma, nihče pa ni mislil, da je šla v prostovoljno smrt ter si je vzela življenje v bližnjem ribniku. Preiskava, ki so jo nato rački orožniki izvršili, je odkrila tragične vzroke njenega obupnega koraka. Frangeševa je bila poročena ter je. imela z možem več otrok, ki so že vsi odrasli. Zadnje čase je stanoval pri Frangeše-vih neki čevljar, s katerim je gospodinja lahkomiselno navezula intimne stike, ko je mož izvedel za razmerje svoje žene, je ljubimca spodil od hiše, ta ga je pa šel tožit zaradi nekega dolga. Pretekli petek je bila v Mariboru razprava, pri kateri je nastopila tudi Frangeševa kot priča. Ta nastop je ljubimca ruzjezil ter ji je zagrozil, da jo bo prijavil, češ da si je dala za časa njunega razmerja odpraviti plod. Frangeševa se je ustrašila posledic te prijave in pa sramote, ki bi zadela njene otroke in moža, pa se je vrglu v ribnik.
Kaj ie s cesto Maribor-Fram?
Z velikim veseljem je prebivalstvo na celi črti od Maribora preko Hoi, Slivnice in Frama sprejelo obvestilo gradbenega ministra dr. Miha Kreka, da je ministrski svet odobril kredite za preureditev državne ceste Maribor—Fram na ta način, da se dela izvršijo v lastni režiji. Nas, katerim je ta cesta glavna prometna žila, izredno zanima, ali se bo že prav kmalu pričelo z delom ali ne. O tej stvari se je toliko pisalo in toliko govorilo, da danes — odkrito povedano — skoro nihče več ne verjame raznim poročilom, dokler ne bodo zapeli krampi in lopate na tej cesti. Ponavljamo še enkrat, da menda v vsej Jugoslaviji, posebno pa pri nas v Sloveniji trenutno ni nobena državna cesta v takem stanju, kakor je ravno proga Maribor—Fram. Letošnje deževno vreme je kotanje in jame na tej prometni cesti še bolj poglobilo. Cesta je na nekaterih mestih taka, da si še kmečki vozovi lomijo osi, ako peljejo po tej cesti. Če cesta kmalu ne bo popravljena, bo baje tudi mestni avtobusni promet iz Maribora moral prenehati. To bi bil za te kraje hud udarec. Koliko je že bilo deputacij zaradi te ceste pri g ministru, pri g. banu in raznih drugih instancah, pa vendar se do danes še ni pojavila niti ena lopata, niti eno orodje, s katerim bi se dal znak, da se je z delom pričelo. Ne razumemo tega, kako je ravno na tej cesti mogoča taka izjema. Pogosto beremo, da se dela na drugih cestah v naši banovini tako naglo oddajajo in tako nujno začnejo, samo za to našo glavno cesto, ki 'veže severni del Slovenije z notranjostjo držaVe in z Ljubljano, pa vlada tako pretirana malomarnost.
Soparno je bilo včeraj ves dan. Popoldne je nekajkrat kazalo, da bo pričelo deževati, pa je odlašalo prav do večera, ko je bilo videti, da se bo čez noč še čisto lepo zjasnilo, Kdo bi si bil mislil, da bo še v dokaj zgodnjih nočnih urah Ljubljano obiskala huda nevihta! Proti vsemu pričakovanju pa se je to zgodilo. Tako hude nevihte že lep čas nismo imeli. Kako se je bliskalo in grmelo! In lilo je kakor iz škafa. Tresk za treskom je udarjal. Nebeške zatvornice so se odprle do kraja, silovito je tolkel dež, kar prasketalo je po asfaltu, tako je šlo. Večina ljudi se zvečer, ko je odhajala zdoma, ni nadejala take hude majske nevihte, pa je pustila dežnike doma. Naliv jih je presenetil, da so morali vedriti pod oboki hiš, pri vratih, po pasažah, po javnih lokalih, tam, kjer ie koga dohitelo in kjer je bilo kaj vsaj zasilne strehe. Tisti, ki stanujejo v mestu, so se naveličali vedriti ter so stekli, kolikor naglo so le mogli, domov, ko so si dejali, da bo tako šlo lahko še tudi celo uro ali pa dve, pa še nemara ne bo nehalo. Teže pa je bilo drugim, ki stanujejo malo dlje. V nevihti so namreč kar na lepem prenehali voziti tramvaji, ker se je nekaj pokvarilo v električni napeljavi. Ljudje so čakali in čakali, nazadnje pa so se le naveličali ter se odpravili proti domu. Nekaj časa je še lilo, končno pa se je le uneslo, po malem je še rosilo in nazadnje je čisto prenehalo. Po nočnem nebu so se preganjale bele in črne, divje razcefrane megle. Ni se hotelo zjasniti. Tudi davi je bilo nebo še oblačno, deževalo je v pusto jutro. Nemara da bo tak ostal tudi ves dan, meglen, čmerpn, s kratkimi pljuski. Sicer pravi ljudski pregovor, da je »sedme ure dež stare babe plese — oba se naglo upehata — ampak ta izrek zadnje čase tudi ne drži že več tako kakor je morda včasih. Bomo videli, kako se bo danes izkazal.
Cene gor, plače pa še po starem
Dogodki v širokem svetu so neugodno vplivali tudi na tiste države, ki skrbno pazijo, da ne bi bile še sanie vmešane v vojni metež. Raznim nevšečnostim se je bilo popolnoma nemogoče izogniti. Po tem ali po onem predmetu je iz dneva v dan raslo povpraševanje, po malem se je vse podražilo in cene še niso nehale naraščati. Uvidevni delodajalci so večinoma svojini delavcem in nameščencem prvi čas že kar naglo nekoliko povišali plače, da bi mogli shajati. Nekaj je že zaleglo, vsaj za prvo silo, ali kaj, lro je draginja tudi potem, ko so delavci in nameščenci že dobivali zvišane plače, pridno, po malem sicer, toda vztrajno naraščala iz meseca v mesec. Prav naglo se je pokazalo, da ljudem s plačami, , ki so jih dobivali in ki jih dobivajo še zdaj, ob stalno rastoči draginji ne bo mogoče shajati niti za silo. Najteže’je seveda to, da so se tako povišale cene najnujnejšim, življenjsko neobhodno potrebnim rečem. V sledečem lahko ugotovimo po podatkih za prehrano, kakor jih kaže mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, koliko se je od decembra lanskega leta pa do letošnjega maja meseca podražila prehrana, po podatkih, ks.hor jih kaže indeks Narodne banke v Belgradu, in sicer v posebnem izkazu za Ljubljano, pa koliko se je podražila obleka in druge reči.
V sledečem navajamo, koliko večje stroške ima v primeri z decembrom mesecem lanskega leta v letošnjem maju štiričlanska družina v enem tednu. Živila jo pridejo tedensko dražje 21 dinarjev (12%), perilo, obleka, obutev 30 dinarjev (25%), kurivo 5 dinarjev (40%), davščina 5 dinarjev, razne druge •potrebščine pa so se tudi podražile najmanj za 15%, kar bi se reklo v dinarjih najmanj za povprek po 9 dinarjev. Če tako računamo — in to so še minimalni računi! — potem vidimo, da so se tedenski izdatki štiričlanske družine zvišali od decembra meseca lanskega leta pa do letošnjega maja najmanj za 70 dinarjev!
Tedenski izdatki so se tedaj močno zvišali, ponovno zvišali, draginja narašča iz tedna v teden, ljudje morajo živeti, toda kako naj, če pa so njihove plače ostale še po starem? Na vsak način je zdaj neobhodno potrebno, da delodajalci uvidijo ponovno hudo zadrego in stisko, v katero so zašli njihovi uslužbenci in nameščenci ter da ukrenejo vse korake, ki so potrebni, da se položaj omili. Če draginja tako narašča, plače ne morejo ostati po starem, ampak se morajo v odgovarjajoči meri zvišati, drugače ljudje ne bodo mogli shajati, kakor jih pretežna večina že zdaj ne more! To naj sprevidijo podjetniki ter naj za plače sežejo nekoliko globlje v svoje blagajne. V sedanjih težkih razmerah je to neizogibno potrebno 1
Stražnik Jim fe zmeša! račune
Predsnočnjim je policijski stražnik hodil tam po svojem rajonu okrog gradu na Kodeljevem. Pogledal je tudi v park, če je vse v redu, pa je zagledal^ in zaslišal nenadoma tn hrupne možake in neko žensko. Šel je malo bliže k njim, pa je zapazil, da eden od teh možakarjev stiska pod pazduho dve kokoši, drugi pa da ima na kolesu nahbrtnik, v katerem so bile po vsem videzu steklenice, najbrž da ne prazne seveda. Brž si je mislil, da je ta čudna nočna druščina verjetno prišla do kokoši in do steklenic proti volji njihovih pravih lastnikov, zato je povzdignil svoj glas in jim ukazal, naj gredo z njim na stražnico. Druščina ga je molče poslušala in res so krenili proti stražnici. Kar na lepem pa se je mož, ki je imel kokoši, bliskovito obrnil ter začel
teči, kar so ga le nesle pete. Hiter pa je bil tudi stražnik, ki je skočil za njim in ga dohitel. Nekaj časa sta se ruvala, pa je bil stražnik močnejši in je možaka ukrotil. Ta čas, ko je imel stražnik opravka s »kokošarjemc, pa se je ostala čedna druščina Urno kakor kafra raztepla na vse štiri vetrove. Najbolj se je mudilo ženski, ki jo je ucvrla proti Mostam. Druščina je kar tani pustila kolo ter nahrbtnik s steklenicami. Vše. to so stražniki pripeljali nato na stražnico, kjer je bil stražnik ta čas že izročil svojega »prijatelja kurjega rodu«. V teni možakarju so spoznali daleč in široko znanega »kokošarja« Pavleta Kovača. Kokoši je bil ukradel na Hratlec-kega cesti pri Mariji Bošteletovi, stopil pa je bil tudi v klet, od koder je vzel nekaj steklenic, polnih sladkega vinca. K dobremu prigrizku se namreč prileže tudi pošten )>ožirek. Na policiji Kovač doslej še ni hotel povedati, kdo sta bila le onadva možaka in kdo ženska, dejal pa je, tla so imeli čisto čedne namene: obe putki bi bili lepo spekli in ju pojedli, vince pa zraven popili, ko bi jih mastna pečenka užejala. Tako so -računali in čisto lepo bi bi bilo, fino bi se lahko imeli, če se ne bi bil kakor strela z jasnega neba prikazal — stražnik. Ta jim je pa pokvaril prelepe račune.
Policija ima dan za dnem opravka z različnimi tatvinami. Tako je Pavla Obreza iz Janševe ulice prijavila, da ji je nekdo ukradel 400 dinarjev vreden rjav ženski plašč. Neki predrzni »uzmoviče je Ivanu Peternelu iz Komenskega ulice odnesel majhno ročno blagajno, v kateri je bilo 300 dinarjev, razen tega pa je mimogrede »sunile še nikljasto uro. Na Kongresnem trgu št. 15 je bilo vlomljeno v klet. Vlomilec je odnesel iz kleti več steklenic dobrega vina ter likerjev, ker pa si je menda mislil, da bi bilo škodljivo za zdravje, če bi pil samo vino, je povrhu vzel s seboj še pet steklenic kisle vode. Srečku Plešku je pred kinom na Kodeljevem neki neznaui tat snel s kolesa dinamsko svetilko znamke »Riemenc in jo odnesel.
Tatovi so huda nadloga, ki je po vsem videzu nikoli ne bo mogoče čisto iztrebiti. Iz dneva v dan se dogajajo nove tatvine. Tatovi ne poznajo nobenega počitka, pri belem dnevu kradejo in pod okriljem temne noči, vsako priliko porabijo in vsako neprevidnost ter neopreznost izkoristijo. Težavno delo imajo čuvarji reda.
Stavka delavstva v keramični industriji v Libojah
Celje, 80. maja.
Liboje so precej odmaknjene od večjih mest in industrijskih centrov in zato niso bile dosti znane širši javnosti. Pa vendar Imajo tam keramično tovarno, v kateri je zaposlenih okrog 150 delavcev in delavk. Nedavno pa je izbruhnila v tovarni stavka. Do stavke nismo vedeli, kako se zaposlenemu delavstvu godi, kako se preživlja in kakšne razmere vladajo v tej tovarni.
Delovne razmere so bile tako neznosne, da se je moralo delavstvo v teh težkih časih poslužiti skrajnega obrambnega sredstva, da si zagotovi take delovne in plačilne pogoje, ki bodo vsaj za silo odgovarjali današnjim potrebam.
Pogajanja tudi na okrajnem glavarstvu niso uspela zaradi odklonilnega stališča vodstva tovarne. Povprečna mezda znaša borih 80 din na dan. S tako plačo ni mogoče preživljati sebe in družine, kaj še pošteno se oblačiti in pošiljati otroke v šolo.
Podjetje ni samo delavstva tako slabo plačevalo, temveč se ni držalo niti tega, kar je bilo dolžno izpolniti na podlagi podpisane kolektivne pogodbe. Na nešteto intervencij je vedno odgovorilo odklonilno. Ko so pa prizadeti delavci zagrozili, da se bodo poslužili sodišča, so gospodje odgovorili, da zanje naše sodišče ni merodajno.
Sodišče je priznalo delavcem, ki so tožili, v polni meri njihov zahtevek. Vodstvo tovarne je delavce vrglo enostavno na cesto.
Dvig cen življenjskim potrebščinam je dokazan. Delavstvo je predlagalo, da se mezde povišajo dnevno za 8 din, kar gotovo ni pretirano. Gospodje tudi na to niso pristali in ponudili neobvezno 6 din, toda brez vsakega podpisa.
Tajio je stanje v tej tovarni. Ljudje, ki se jim še danes v teh težkih, kritičnih časih še vedno dobro godi, se igrajo z usodo 400 do 500 ljudi.
Podjetje se sedaj poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi prisililo na kolena delavstvo v njegovi upravičeni borbi. To se gospodom ne bo posrečilo. Vse simpatizira z delavstvom; kmetje, trgovci in obrtniki, vsi so na strani delavstva.
Mislimo, da tudi oblast ne bo stala dolgo časa pasivno ob strani in da se bo energično zavzela, da pridejo delavci do svojih pravic.
Kdor danes razburja naše ljudi, ki se bore za svojo življenje, spada brezpogojno v zapor.
Zagreb, 30. maja. j. Trafikantje so se stalno potegovali za povišanje odstotka, katerega dobe za prodajo tobaka. Sedaj se jim je posrečilo doseči, da je generalno ravnateljstvo državnih monopolov predložilo finančnemu ministru v podpis odločbo, da bodo trafikantje odslej dobivali od tobaka 6% provizije in ne več 5% kakor doslej. Posebno mali trafikanti bodo tega povišanja veseli. Obenem je bilo rečeno, da se zaradi tega tobak v prodaji ne bo nič podražil.
Clements Ripley:
Ul
KRIŽANA LJUBEZEN
»Prej nisem razumel. Vedel sem samo, kaj si storila!« je odgovoril Pres še vedno nepremično strmeč .v neko točko tja daleč v mesečno noč. V njem se sploh ni skušal zbuditi oni Pres, ki je leto dni prej toliko hrepenel po Juliji in si brez nje sploh ni mogel zamišljati življenja, Sedaj je čutil, da mu je popolnoma tuja in zato je bila vsaka njegova beseda samo odraz njegovega miru in ravnodušnosti, ki ;e bila Juliji toliko nerazumljiva.
»Toda priti bi bil moral domov, ali tie... semkaj... ker si končno tudi ti sin te zemlje... in ničesar ti je ne more nadomestiti .. .!« Glas ji je postal truden, mehak, kot je mehko šuštenje nočne sapice. Približevala se je vedno bližje m tesneje k njemu, ki je sedel mrtvo in nepremično. »Ali slišiš nočno pesem? To zapeljivo klicanje ptic ... Ali čutiš turobnost mesečine... Ali čutiš vse to življenje, ki ga živi noč...? Tudi ti si del vsega tega .. » kakor jaz ... Ne moreš^ pobegniti vsemu temu... to je tvoj rojstni ■kraj!« je melodično in pojoče govorila Julija in s toploto in strastjo podčrtavala svoje besede Toda vse je govorila preračunano, čeprav razburjena ni mogla vse-sia zdravo presojati, z nekim posebnim
/1
podčrtavanjem najvažnejših misli, onih misli, za katere je podzavestno mislila in čutila, da bodo vplivale najprej, najmočnejše in najgloblje. Zraven se je vedno bolj in vedno tesneje stiskala k njemu. Podzavestno ga je ovijala s svojimi toplimi rokami in ga vedno močneje vlekla k 6ebi. »Amy, čuješ, dragi, tega ne more razumeti! Ona se vsega tega boji... Tu ni kot na severu... Tu je vse nevarno... Ona to čuti in zato se boji... Ali se še spominjaš, kako se zaduha v zraku rumeno mrzlico? Ti 6e ne bojiš! Mi smo del vsega tega... Pres, reci mi, povej... Pres, odgovori!«
»Ti 6e bojiš!« je še slišal za seboj krik blazne žene, ki se je urno dvignila na noge in ogorčeno in užaljeno gledala za njim. Ko je zapazila Bucka, ki se ji je približeval s hitrimi kovaki, je naglo sedla na klop in se zagledala predse. Ko je prišel Buck do nje, sc je vljudno priklonil in .z nasmeškom sedel na nasprotno klop. Radovedno 6e je zagledal v zamišljeno in ogorčeno ženo, ki kljub vsem svojem prisiljenem miru in ravnodušnosti ni mogla skriti veščemu očesu in izkušenemu kavalirju svojega notranjega ogorčenja.
»Amy je lepa žena, toda ko sem poskusil z njo govoriti,..!« je začel Buck kot bi po nekem prejšnjem ukazu dajal Mi6s Juliji svoje poročilo >.. »Omenil sem ji konje, pa mi je odgovorila, da ni še nikdar jahala.«
Miss Julija ga je pogledala z utrujenim pogledom in ga s trpkim nasmeškom vprašala:
»Ali na severu deklic sploh ne vzgajajo?«
»Da,« je odgovoril Buck, »toda drugače kot pri nas... uče se matematike!«
Julija ni odgovorila beisedice. Njene misli so bile preveč zaposlene z dogodki, ki so se odigrali malo prej. Prevzemala jo je vedno večja mržnja, čim več je mislila na Preša in Amy. Vedno močnejše in vedno hitreje je dozoreval v njej sklep po maščevanju. Kdo jo naj maščuje? Komu naj zaupa to nevarno nalogo? Kdo jo bo hotel maščevati in na kakšen način? je premišljevala Mios. Julija in vedno v določnejših potezah je v ijej vstajal osvet-nik v osebi Mr Bucka.
»On, samo on me more maščevati! On se bo suženjsko prepustil njenim načrtom in jih izpeljal tako kot hoče in misli ona, da bo najbolj zadostilo njeni užaljeni ženski časti in njeni zavrženi in pohojeni ljubezni.
»Buck!« je zašepetala tiho kot bi ji bilo popolnoma nehote in podzavestno ušlo iz ust. Nalahno se je dvignila iz svoje klopi in se približala Bucku.
»Prosim!« Toda ona je molčala.
»Kaj vam je, Mis6 Julija? Ali 6te
bolni? Morda ste se predolgo zadržali z Dillardotn?« — je zaskrbljeno vpraševal Buck, ki se je bil vljudno dvignil e svoje klopi.
Čim je Julij* zaslišala to ime, je zadrhtela ...
»Pres je preveč pili« je odgovorila tiho.
»Ali se je na severu odvadil tudi pijače? Povejte mi, ali vam je storil kaj žalega? Maščeval vas bom!« je naglo in odločno govoril Buck, Julija se je nasmehnila, v svoji notranjosti pa je začutila, da je tu trenutek, ko more od tega živahnega človeka in rojenega gentlmena, njenega tihega častilca, dobiti vse, kar hoče. Julija je sedla k njemu na klop in mu vse povedala. Njene besede so bile dobro premišljene in ona je dobro vedela, da ne bo nobena zgrešila svojega cilja in namena. Buck je pazljivo poslušal in le od časa do časa stisnil pesti, kar je bil viden znak, da njegova duša odgovarja na vsako Julijino besedo in da se njegova duša in razum resnično upirata Presove-mu postopanju.
»Maščeval vas bom!« je preteče zaklical Buck in skočil kvišku.
»Ne bi hotela biti vzrok karšnega koli spora!« se je v tem trenutku Julija zvito zavarovala pred vsakim škandalom, ker je vedela, da bo na ta način zavezala Bucka k molku in da bo Buck za vse, kar se bo zgodilo, prevzel V60 krivdo popolnoma nase.
»Niti za trenutek ne bosta zapleteni niti y najmanjšo malenkost!« jo je samo-
zavestno pomiril Buck v trdni veri, da je v tem trenutku sposben storiti vse za to lepo in v tem trenutku demonsko silo dihajočo ženo in zanjo tudi V6e pretrpeti.
je znova začutil, da jo ljubi in da je •Ti nje£ov tekmec, čeprav se hoče izviti iz klešč in ljubavne opojnosti žene, ki je njegove ljubezni žejna.
»Zaupajte v mene!« je končal Buck, ki je v sebi ie skoval načrt za maščevanje. Ponudil je Miss Juliji roko in odšla sta proti dvorcu, iz katerega so ravno prihajali gostje na sveži zrak ..,
XV.
Izzivanje.
Ko sta Buck in Miss Julija, ki jo je držal Buck pod roko, prišla na stopnice, ki so vodile v predsobo, sta srečala tetko Belle, strica Billa, Teda, Amy, Štefanijo in Preša. Nekje daleč je ustrelil top.
»Kaj je to?« je preplašeno vprašala tetka Belle.
»Top iz New Orleansa! Včasih ga lahko slišite popolnoma razločno!« je mirno pojasnil Pres.
»Ne	morem	prenašati nemiraI« je	utrujeno povedala	Miss Julija, ki se je bila
z	rahlo	kretnjo	osvobodila Buckove	roke.
»To	je top	rumene mrzlice!« je	Buck
izpopolnil Presovo pojasnilo.
»Kurijo ognje in streljajo iz topa.. • borijo se proti epidemiji,« je še dodal Pres.
»To čisti rumeni mrzlici zrak!« se je nasmehnil Buck.
»Bilo bi bolje, da bi čistilo mesto!« j* odgovoril Pres.