Edini slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah. ■ ■ ■
Velja za vse leto. TI $3.00 rp Ima 10.000 karočnikov
Crl-i-A.

List slovenskih delavcev v Ameriki
The only Slovenian dai* in the UrMed State?
Issued every day except j[j Sundays and Holidays i* 'j
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21,	1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 242. — ŠTEV. 242.	NEW YORK,	THURSDAY, OCTOBER 14, 1915. — ČETRTEK, 14. OKTOBRA, 1915.	VOLUME XXIII. — LETNIK XXITT,
AVSTRIJSKO-NEMŠKE ČETE SO ZAVZELE VIŠINE PRI TOPČIDERJU. BRZOJAVKE PRAVIJO, DA SO SRBI ZAUSTAVILI POHOD NEMCEV. BIVŠI GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK SE BOJI ZOPETNE KRIZE.
Z RAZNIH STRANI SE POROČA, DA JE VDRLO V SRBIJO SAMO 60,000 BOLGARSKIH VOJAKOV. — ARMADNO POVELJE GENERALA JECOVA. — IZJAVA NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. — PREKRŠENJE GRŠKE IN BELGIJSKE NEVTRALNOSTI. — GRŠKA BO NA VSAK NAČIN OSTALA NEVTRALNA.--BOJI ZA VIŠINE PRI TOPČIDERU. — BOLGARSKI POSLANIK JE IMEL V NIŠU ZELO VELIKE NEPRILIKE. — FORMALNA NAPOVED.
H
Zavzetje višin pri Topčidem.
Berlin, .Vuiuija, i:$. oktobra. —
NVmri so s«*daj na I i t'rti vdrli v Srbijo in povsod dobro liapre-duj»*jo. Žr s«*<laj j<1 jasno. <la so Si-lii veliko pr<*slabi. da bi se mo-gli ustavljati morili avstrijsko-ii'-niški armadi. .In/no od Sine-dt-revii je armada »reiierala M;s-• •keriseiin dospela <lo ceste, ki Votli iz 1'ozarcvea v .Ni/. Veliki uem-sik jrerieralni štab j«' izdal sledeče poročilo:
V Srbiji skoraj neovirano prodiramo. Dosed a j smo zavzeli še vse postojanke, katere smo napadli. Srlii se le od /.aeetka hrabro borijo, kmalo potem jim pa vpade postim in s«' umaknejo. — Južno od Help; rad a smo zavzeli visim« pri Topeiderju. ki so za nas izvanredno velike važnosti.
Avstrijci zelo dobro napredu-d u je jo ob reki Drini.
Bolgarske čete.
London, Anglija. 13. oktobra. Iz Soluna poročajo^ d« je liol^ar-ska formalno napovedala Srbom vojno, toda to poročilo še ni uradno potrjeno. Neka brzojavka, ki je dospela iz Berlina, se glasi:
Iz brzojavk, ki prihajajo iz Soluna in Bukarešta, je razvidno. «la je Bolgarska formalno napovedala Srbom vojno in so bolgarske čete že na treh mestih prekoračile srbsko mejo. Bolgarska armada prodira proti Nišu. Njena naloga j<* zavzeti železniško progo in s tem pretrgati vse zveze med (irsko in Srbijo.
Atenski dopisnik neke- tukajšnje brzojavne agenture poroča, da so Srbi pognali v beg bolgarsko armado, ki je prodirala proti Knjaževeu. — Bolgari so imeli o-gromne izgube.
Turki in Bolgari.
London, Anglija, 13. oktobra. Iz Amsterdama in Berlina poročajo, da je dala turška vlada Bolgarski na razpolago dve tovarni za municijo in dva armadna zbora.
<	davna sila turške armade je koncentrirana v Drinopolju. Te čete bodo napadle Rnso. ki se bodo mogoče izkrcali v Varni. Turki so nadalje tudi zasedli železniško progo, ki vodi iz Dedeagača do
<	arigrada. Sultan je pozval vse niohamedauee, ki žive v Bolgarski, da naj postanejo bolgarski državljani in naj vstopijo v bolgarsko vojno.
Ruska armada.
London, Anglija. 1.'?. oktobra. Francoski ministrski predsednik je včeraj izjavil, tla bodo Husi »lanes začeli izkreavati svoje 'čete pri Varni, toda dosedaj se še ne ve. če se je izkreal kak oddelek ali ne.
Iz Odese in Bukarešta naznanjajo. da Rusi sploh še niso zapustili Odese in drugih pristanišč ob Črnem morju. Izkrcanje ne bo tako lahko, ker je cela bolgarska obal izborno utrjena in ker je ob obali vse polno nemških podmorskih čolnov.
Grška in Bolgarska.
Berlin, Nemčija, 13. oktobra. — Iz Budimpešte poročajo: — Bolgarski ministrski predsednik Ra-doslavov je sprejel včeraj v av-dienei grškega poslanika. Grški poslanik mu je rekel, da bo ostala Grška ne glede na mobilizacijo nevtralna in da vlada med Bolgarsko in Grško čisto prijateljsko raznjerje. Grški .niti na misel ne pride, da bi napadla Bolgarsko. \
Italijansko poročilo.
Rim, Italija, 13. oktobra. — Tukajšnje časopisje naznanja, da zavezniki nikakor ne bodo dopustili. da bi Avstrija in Nemčija uničili Srbijo, pač pa bodo Srbom pomagali, kolikor je v njihovi moči. Italija sieer zaenkrat še ne bo poslala čet na Balkan, ker jih sama potrebuje; Francija, i t v Anglija bosta poslali takoj večjo množino svojih vojakov Srbom na pomoč. kakorhitro bo to dopuščal položaj na zapadnem bojišču.
"Giornale d'Italia ' zatrjuje, da se je dosedaj izkrcalo v Solunu že preko 100,000 mož, 100.000 jih je pa še na potu. (Jrška vlada je, sicer sprva proti temu protestirala, sedaj pa se čisto nič več ne zmeni za celo zadevo. Zavezniki bodo poskušali tudi pri Dedeaga-ču izkreati močno armado.
Bolgarska obal je blokirana.
Pariz, Francija. 13. oktobra. — "Temps" poroča, da je začelo an-gleško-franeosko brodovje blokirati bolgarsko obal.
Dopisnik llavas-agenture v Nišu naznanja, da so Srbi zaustavili avstrijsko-nemško armado, ki je vdrla v Srbijo. Nemci so hoteli zavzeti višine južno od Bcjgrada. pa so jih Srbi še pravočasno pognali v beg.
V bojih pri Relgradu so izgubili Nemci 3000 mož.
Venizelos.
Pariz, Francija, 13. oktobra. — "Matiji"' je dobil iz Aten poročilo, da je sklical bivši ministrski predsednik Venizelos svoje pristaše in jim rekel, da je zaenkrat najboljše, če se v vseh ozi-rih uklonijo novemu kabinetu. — To se mora zgoditi, če ne, bo nastala zopet kriza, ki bi imela za vse zelo slabe posledice.
Pariz je v skrbeh.
Pariz, Francija, 13. oktobra. — Vse prebivalstvo se sprašuje: — Kaj bo storila Grška? — V. pogodbi. ki je bila podpisana od Grške in Srbije, je izrecno povedano, da se morija Bolgarski zopersta-v i t i obe državi, v slučaju, da bi hotela eno napasti. — Kolikor se je dosedaj dognalo, je vdrlo v Srbijo samo (>0.000 bolgarskih vojakov. Ce jih ne bo več, jih bodo Srbi z lahkoto premagali.
Časopisje je zelo nezadovoljno s položajem, ki je zavladal zadnje dni na Balkanu.
Stephan Pichon vprašuje: Kdo bo pomagal Srbiji? Rusija ali Francija in Anglija? Po njegovem mnenju je to naloga Rusije, ker ima ona veliko več interesov na Balkanu kakor pa Anglija in Francija.
Bolgarski poslanik v nevarnosti.
Berlin, Nemčija. 13. oktobra. — Dopisnik nekega nemškega lista se je dolgo časa pogovarjal z bivšim poslanikom v Nišu, Ceprahi-kovitn. Poslanik je rekel, da so ga Srbi zaprli in da go niso štirinajst dni spustili na prosto. Pa tudi potem, ko se jc že smel svobodno iz-prehajati po ulicah, ni bil nikdar varen življenja. Srbi so mučili in usmrtili nekega služabnika bolgarskega poslaništva. Odpotoval je šele tedaj, ko je sporočil bolgarski ministrski predsednik srbski vladi, da ne pusti prej srbskega poslanika v srbsko ozemlje, dokler ne bo bolgarski poslanik prekoračil srbske meje.	1
Bolgarski poslanik v Londonu.
London, Anglija, 13. oktobra.
Od sedaj zanaprej ho zastopalo švedsko poslaništvo bolgarske interese v Angliji.— Dosedanji bolgarski poslanik Mičev je odpotoval v Haag.
Izpred Dardanel.
Carigrad, Turčija, i:', oktobra. Turško vojno ministrstvo naznanja :
V nedeljo so se vršili pri Ana-fori i vroči artilerijski spopadi, v katerih smo bili mi zmagovalci. Zavezniki so se morali z velikimi izgubami umakniti.
Pri Avi Br«nu je obstreljevala neka sovražniška križarka naše postojanke. Naše baterije so otvo-rile nanjo silen ogenj, vsled česar se je morala umakniti. Bila je tako poškodovana, da ni mogla več stopiti v akcijo.
Nemška poročila.
Berlin, Nemčija. 13. oktobra. — Državni tajnik pi. Jagow je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu:
Pred dobrim letom je ves svet protestiral proti Nemčiji, ker je prekoračila belgijske meje in vdrla v deželo. Sedaj se je zgodilo ravno nekaj takega. Zavezniki so vdrli v Grško, izkrcali tam svoje čete, katere skušajo spraviti v Srbijo. Med našim in med tem ravnanjem, ni skoraj nobene razlike. Ce bi bila Grška pametna, bi se morala .proti temu upreti iu napasti izkrcane čete. — Anglija in Francija sta na nesramen način prekršili grško nevtralnost. Angleško in francosko časopisje je še celo tako predrzno, da pravi, da bosta Anglija in Francija strmoglavila grško vlado, če jima ne bo v vseh ozirih pokorna.
Bolgarski je sedaj znano, kako se briga Anglija za prostost malih dežel. Ce bi Bolgarska ostala nevtralna oziroma, če bi se pridružila zaveznikom, -izbila koncem vojne zelo razočarana, sedaj bo pa dosegla ono. po čemur je že leta in leta hrepenela.
Ce je Grška pametna, ne bo žrtvovala svoje časti, da ugodi Angliji in Franciji. Res je nekoliko razlike med prekršeno nevtrali-teto Belgije in med prekršeno nevtraliteto Grške, toda prestopka sta si v bistvu enaka. Mi smo prekoračili Belgijo, da smo napadli Francijo, našega direktnega sovražnika, Anglija in Francija hoečta pa le pomagati svojemu zavezniku Srbu.
Se sedaj mi ni znano, zakaj se Grška tako boji. Naravnost nesmiselno bi bilo, če bi se bala zaveznikov, ker smo ji vendar mi, samo če hoče, vedno na strani.
Armadno povelje bolgarskega vr-
* hovnega poveljnika.
Sofija, Bolgarsko, 13. oktobra. General .Jeeov je izdal danes armadno povelje, v katerem naznanja, da ga je vlada imenovala za vrhovnega poveljnika bolgarske armade. V povelju poziva vojake, da naj bodo ravno tako hrabri kot so bili v prvi in drugi balkanski vojni, ker se da le s hrabrostjo doseči konečno in popolno zmago. "Svojim četam popolnoma za upam, ker vem. da se bore za dobrobit bolgarske dežele in bolgar skega naroda. Prepričan sem. da vojaki ne bodo omagali in da se bodo tudi v tej vojni tako odlikovali, kakor so se v prejšnjih.
Prestolonaslednik Boris bo pri-deljen generalnemu štabu, princ
Z. 1 v ■ I I «■ vv
iztočnih bojisc. Odbiti naskoki Rusov.
Nemci poročajo, da se je odbilo vse ruske naskoke zapadno od D vinska.
OBSTRELJEVANJE DVINSKA.
Rusi poročajo o nadaljevanju u-spešnih operacij v iztočni Galiciji in drugod.
Berlin, Nemčija, 13. oktobra. — Današnje oficijelno poročilo glede situacije na ruski fronti se glasi sledeče:
—	Armadno skupina Hinden-burg: — Zapadno od Dvinska se je izjalovil neki ruski naskok in sicer vsled našega uspešnega artilerijskega ognja. Izjalovili so se poskusi sovražnika, d« nam vzame otok v Mijadsol jezeru, katerega smo zasedli.
Odbilo se je neki ruski naskok severoiztočno od Sinorgona. ki je bil uspešen do naših mej iz bodeče žice.
Včeraj zvečer je obstreljeval del naših zra kopi ovce v mesto Dvinsk, v katerem je bilo vse polno vojaštva.
—	Armadna skupina princ Leopold Bavarski: — Poročati ni ničesar novega.
—	Armadna skupina general Linsingen: — Pregnalo se je sovražnika iz njegovih pozicij pri Rudka—Bjelkovlovskaja ter na črti Aleksandria. Sovražnika se je pognalo preko višin, ki leže severno od tega mesta.
Nemške čete pod poveljstvom generala Bothmerja so vrgle Ruse iz več postojank severozapadno od Ilairovenka.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusije. 13. oktobra. V oficijejnem poročilu se glasi, da se je nadaljevalo.z uspešno o-fenzivo v Galiciji. Prekoračilo se je reko Strvpa ter pognalo Avstrij ce nazaj. Več tisoč jetnikov je padlo v roke Rusov ter se je zaplenilo veliko topov in vojne milnici je.
V drugih poročilih se glasi, da so prodrli Rusi zadnjo obrambno črto Avstrijcev ob reki Strvpa ter da so zavzeli najmočnejše postojanke na desnem krilu Avstrijcev in Nemcev.
Z
Nemška ofenziva.
Nemci poročajo, da so vprizorili po zelo ostrem obstreljevanju veliko ofenzivo.
BOJI PRI GIVENCHY.
Iz Pariza se poroča, da se je odbilo vse nemške naskoke in z velikimi izgubami za Nemce.
Usta j a v Guatemali.
New Orleans, La.. 13. oktobra. Glasom poročila tukajšnjega zastopništva Guatemale, je izbruhnila taui ustaja, katero vodi revolucionarni komitej. V sredo so se baje vršili boji v državah San Marco ter je prekoračila armada 1700 izgnanih Guatemalcev pod poveljstvom generala Izidorja Valdez reko Suchiate iz mehiške države Chiapas. Posadka v Tacami, San Marce, se je baje pridružila ustašem.
Pritoži a na Turčijo.
Pariz, Fi areija. 13. oktobra. -Ameriško *)Cslaništvo je infer«.i-ralo danes zunanji urad, da se je kljub protestom ameriškega konzula v Beiruthu preiskalo francoski konzulat, v katerem so se nahajale tudi listine ameriškega poslaništva.
Ciril, drugi sin bolgarskega kralja, bo pa postal poveljnik druge bolgarske armade.
Rusko brodovje.
Petrograd, Rusija, 13. oktobra. Iz zanesljivega vira poročajo, da se je pojavilo pred Odeso par nemških podmorskih čolnov, ki so hoteli obstreljevati pristanišče. Ruski torpedni rušilci so jih še pravočasno zapazili in jih pognali y beg.
Položaj v Kavkazu je neizpre-menjen. Pri Vanu se še vedno vr-še manjši spopadi, ki pa nimajo nobenega upliva na splošni položaj.
Vest. da namerava prevzeti veliki ruski knez Nikolaj Nikolaje-vič vrhovno poveljstvo nad zavezniško armado na Balkanu, je neresnična.
Berlin, Nemčija. 13. oktobra. Glede operacij v Franciji in Belgiji se poroča sledeče:
—	Z lahkoto se je odbilo angleške naskoke severno od Vermel-les. —
—	Iztočno od Souchez so izgubili Francozi dele zakopov, katere so dne 11. oktobra še držali.
—	V Champagne se je izjalovil včeraj popoldne neki francoski naskok, katerega se je vprizorilo južno od Ta h ure. Ponovni naskoki na tej točki so se popolnoma izjalovili.
—	V Vogezih so izgubili Francozi <lcl njih zakopov na zapad-uih višinah pri Seliratzmaennele.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija. 13. oktobra. —
V	današnjem popoldanskem poročilu se glasi, da se je Nemcem v Vogezih posrečilo zavzeti neki francoski zakop južno od Linge.
Poroča se o močnih kanonadah na različnih točkah, posebno južno od Taliure, na kateri točki so Francozi nadalje napredovali in sicer v smeri takozvanega zako-pa "Le Trapeze."
Francoski letalci so obstreljevali več nemških postaj, ki se nahajajo za nemškimi črtami.
V	večernem poročilu se glasi, da so obnovili Nemci z močnimi oddelki njih naskoke na različnih točkah fronte. Ti naskoki so se obračali v prvi vrsti proti francoskim utrdbam severno od Souchez. Kljub veliki sili se je posrečilo Nemcem prodreti le na eni točki in sicer v gozdu Givenchv. dočim so bile njih pozicije razdejane od uspešnega ognja Francozov.
Na vseh drugih točkah se ie odbilo naskoke Nemcev z velikimi izgubami za slednje.
Južno od reke Somme se je vršilo posebno živahno obstreljevanje in ravnotako v Champagne, severno od Souain in Massiges.
V	Vogezih je odbila francoska artilerija neki nemški naskok v dolini reke Lauch.
Obstreljevanje francoskih pozicij-
Pariz, Francija, 13. oktobra. —
V	teku zadnjih 24 ur so obstreljevali Nemci francoske pozicije na levem in desnem krilu bojne črte. Artilerijski boj. ki traja še naprej in ki pridobiva vedno na intenzivnosti ima sličnost z načrtom zaveznikov v njih zadnji o-fenzivi v Champagne in pri Arras. —
Delcasse je odstopil.
Pariz, Francija. 13. oktobra. — Po kabinetni seji, kateri je predsedoval predsednik Poincare, se je objavilo danes popoldne resig-nacijo ministra za zunanje zadeve. Delcasse-je. Ministrski predsednik Vivian i bo vodil posle ministra za zunanje zadeve.
Viviani je izjavil v zbornici, da je ponudil Delcasse najprvo svojo resignacijo pismeno in sicer po njegovem povratku iz Londona in pozneje včeraj popoldne.
Ko so se oglasili v zbornici različni glasovi, naj se prečita resig-naeijsko pismo, ni hotel Viviani tega storiti. Izjavil pa je. da ne obstajajo med Deleasse-jem in drugimi člani kabineta nobena nasprotstva v mnenju ter da se je odredilo vse potrebno v polnem soglasju.
Potem, ko je imel ministrski predsednik svoj govor, je izjavil poslanec Painleve, predsednik komiteja za zunanje zadeve, da obžaluje, da je ministrski predsed-
Zamenjane uloge,
Angleški podmorski čolni obvladujejo Iztočno morje ter so potopili nemški parnik.
Neumni špijon.
Kodanj, Dansko, 13. oktobra. Nadaljni nemški parnik je bil potopljen vsled zadnje angleške kampanje s podmorskimi čolni v Iztočnem morju. Namen kampanje je, da se prepreči dovoz živil iz Skandinavije v Nemčijo. Nemški parnik "Walter Leonhard". 1261 ton. je bil potopljen včeraj od nekega angleškega podmorskega čolna, potem ko se je dovolilo posadki, da se je rešila v čolnih. -—
Stockholm, Švedska. 13. okt. — Aktivnost angleških podmorskih čolnov je ustavila promet med Švedsko in Nemčijo, ki je bil dosedaj zelo živahen. Ob celi švedski obali se je ustavilo parnike in angleški podmorski čolni so sledili velikim nemškim ladijam.
Tekom zadnjih 24 ur se je potopilo pet parnikov. ki so imeli precejšno tonsko vsebino.
Danes zvečer so kurzirala poročila. da se je potopilo nadaljne nemške parnike.
Potop angleškega parnika.
LonZcn, Anglija. 23 oktobrn Angleški parnik "Ilalizones" je bil potopljen, dočim se je moštvo rešilo. Vseboval je 3285 ton ter jc bil zgrajen leta 1902 v Glasgowu.
Zeppeiini nad Londonom.
Nemški Zeppeiini so zopet obiska^ li London. — Osem ljudi je bilo ubitih in 34 ranjenih.
London, Anglija. 13. oktobra. Oddelek nemških Zeppelinov se je pojavil danes nad Londonom ter metal bombe. Glasom oficijel-uega poročila, ki je bilo izdano danes, je bilo ubitih osem oseb. ranjenih pa. 34. Te številke veljajo le v toliko, kolikor se je moglo ugotoviti do danes.
Vrglo se ji' veliko požigalnih bomb. vendar pa je bila materialna škoda, malenkostna ter se ni poškodovalo javnih poslopij.
Nobenega dvoma ni, da je smatrati zadnji napad za najhujši kakor hitro bodo objavljene vse posameznosti glede napada. Dne 7. in 8. septembra se je vprizorilo tri zaporedne napade, iti sicer v teku 30 ur.
Napad na nemško postojanko.
Pariz, Francija. 13. oktobra. — V nekem poročilu iz Aten se glasi. da je neki angleški agent razkril nemško postojanko za podmorske čolne v zalivu Naupli. 1/. te postojanke l\> dobivali podmorski čolni, ki so pred kratkim potopili več zavezniških I ran spi. rinili ladij, svoje provizije.
Ušel potopu.
Pariz, Francija, 13. oktobra. - -Neki podmorski čoln je torprnli-ral danes parnik "Yunnan", ne da bi ga potopil. Moi-vo v? varno izkr. .i \
Državni department je napel vse sile, da reši mladega Triesta, ki je obdolžen špijonaže.
Washington, D. ('.. 13. oktobra. Gustav \V. Triest, oče mladega Amerikanca Kenneth Triesta, katerega se procesira v Angliji radi špijonaže v prid Nemcem, je predložil danes državnemu d ep a rt-mentn nov dokazilni materijah potom katerega skuša dokazati, da j«- njegov sin slaboumen ter da m odgovoren za njegova dejanja. Državni department je naprosil za nadaljni odlog, da se more predložiti angleškemu sodišču tozadevni mat< rijal.
Mladi Triest j.- vstopil v angleško mornarico kot telegrafist tet* je v nekem pi-juu na svojega strica v Nemčiji obljubil, da mu bo izdal važne skrivnosti. Pismo se j<- prestreglo in to je dalo povod za aretacijo Triesta.
Njegovi prijatelji so mnenja, da je objava takih namenov v od-pitcm pismu zadostni dokaz za tn. da .K njegov um omračen.
nik omenil, da obstajajo med člani kabineta različnosti v mnenju.
Pozno zvečer je podala zbornica ministrstvu svojo zaupnico. Komentarji k odstopu Delcasse j a.
Resignacija Delcasseja je vzbudila v diplomatičnih in parlamentarnih krogih veliko pozornost in sicer v pričo odlične uloge, katero je igral Delcasse v zunanji politiki.
Upliv v Londonu.
London, Anglija, 13. oktobra. Resignacija francoskega ministra pa zunanje zadeve, Delcasseja. je napravila v tukajšnih ofieijelnih krogih globok litis ter se jo splošno obžaluje.
Znano, je. da je zdravje ministra v zadnjem času precej trpelo ter da je bil zelo potrt vsled tega, ker se nahajajo njegovi sinovi v Nemčiji kot vojni jetniki.
- Z italijanske fronte.
Rim, Italija, 13. oktobra. — V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da so odbili Italijani več naskokov, katere so vprizorili Avstrijci na njih pozicije na ti-rolsko-trentinski fronti. Izgube Avstrijcev so bile baje zelo hude.
Avstrijci so napadli italijanske pozicije ob Chiarso po obstreljevanju, ki je trajalo celi 12. oktober in naslednjo noč. Potom pr.o-tinaskokov. katere so vprizorili Italijani, se je prisililo Avstrijce, da so se na večer umaknili. Imeli so težke izgube.
Posojilo za zaveznike.
London, Anglija, 13. oktobra. Predlog za ameriško posojilo, katerega je včeraj odobrila poslanska zbornica, je pasiral danes vse instance gosposke zbornice ter je hodil odobrenje kralja.
Zastopnik papeža pri kronanju mikada.
Rim, Italija. 13. oktobra. — Nadškof Petrelli. apostolski delegat za Filipine, bo zastopal papeža pro kronanju japonskega mikada.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarna pošiljatve v Avstrij t bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno pr* ko HOLANDIJE in S ELAND INI VIJM.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne ix plačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za de) ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje. in izplačevanje kaka d v« tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj s« rojakom r»t mor« denarja pošiljati, ker jih »cane prestavljajo, lahko pa se poa!*« sorodnikom ali znancem, ki ga oč tam pošljejo vojaku, ako vedo *t njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom«, ftic Postal Money Order", ter prt ložit« natančni Vaš naslov in osi oseb«, kateri m trna izplačati,
Cene:
X.	$	K.	$
5____	.so	120....	18. r,o
10____	1 60	130....	20.15
15----	2 40	140____	21.70
20....	3.20	150____	23.25
25____	3.90	160____	24.80
30--..	4.75	170....	2« 35
35----	5 50	180 ...	27.90
40____	6.30	190....	29.45
45....	7.05	200____	31.00
50____	7 75	250____	33.75
55....	8.60	300____	46.50
60____	9 40	35)____	51.2*
65....	10.15	400____	62.(0
70____	io	450....	69.75
75____	11.70	500 ...	77 50
so...;	12 £0	600____	93 00
85____	13.-5	700____	103.r0
90....	14.05	800____	124.00
100____	15.50	soo____	13'.'.£0
110....	17.05	1000..„	1C4.00
Ker »• cen« sedaj Jako sprsm*:			
1 . j A illlitill m i II Mi u
njajo, naj rojaki vedno gledajo nas oglas.
TVBDKA FRANK SAXSZV «9 Oorttaa* It, Mnt York, B. fe
GLAS NARODA, 14. OKTOBRA, 1915.
\
\
8LIIS NARODA"
Slovenk Daily.)
Circed »ud i ublished by ti*
Mofsnic Publishing Co.
corporation ) v ' ? P.ANK SAKSER, Pi««dant ' LOUIS BENEDIK, Treasurer. *
corpor
office:
addresses of above omcers t* Ccrtlaiidt Street, Borough of Mar-battan, N«-w York City, N. Y.
celo ieto Tcja list z a Ameriko in
Canada........................$3.00
pol leta....................... I.eO
leto z a m*>sto New York.......4.00
\' po! let« za meeto N>w York ... 2.00
t*r>po aa v»e leto...........4.60
* '* "polleta .............2.55
v »• "Četrt let«*............ 1.70
^*GL»AS NAKODA" izhaja vsak dan
iivzemsi nedelj in praznikov. -A
*T«LAS NARODA",
("Voice of the People") v ta*d »very day except Sundays aisi Holidays. —««
i abscription yearly $3.0Q.\__
Axlvartuoment of. txreamant
Lop'ii brcar pxipifa in osobnosti se ne
pnobčujejo. . —f t
'■J+nar *aj »* blacovo'i po&iljati*pol—
Money Order. ~ fri aprziLembi kraja naročnikov pro-
fiu da se nam tudi prejinj« h. rališče naznani, da hitrej* najdemo naslovnika. «
L*cp>«om io posiljatvam naredite t.a
tdslov:
"CLAS NARODA" <
iS Coriiandt St.,* New York City.
Ttlefoo 4«87,Cort]ar.dt.f

m
Jedlowski in jugoslovansko vprašanje.
V	< leveliind.ski Ameriki" jt> i/>>-l rhtnck dr. Jedlowskija, vku-I' ] - m '-e peča pisatelj z jugoslo-viii^kim vprašanjem. Stvar je pi saiia navdušeno in ni nobenega dvorna o istinitem prepričanju mo/ii, ki je pisal ta Članek.
V	resnici pa je stvar nekoliko di .ttrai'na. Jt'dlowski pravi, da j< <!':ia>!ija Karagjorgjeviča nad vst demokratična, ker ne more biti <1 iuačua. Ni dinastija Srbije, ki ji' demokratična, temveč srbski na i■ \ ji- demokratičen in dinasti ja grdo ime — se mora prilagoditi mišljenju in razpoloženju
1'akt um obstaja in ga ne Izpre-nn-ni niti Jedlowski, niti katerikoli odbornik Jugoslovanskega odbora v Londonu, da se bori Sr-1'ija /ase, za povečano Srbijo. Pri 1 m nima nobenega obzira na druge Jugoslovane. Njej ga tudi ni treba imeti. Kakor hitro bi do-si'vla svoj cilj, bi bila stvar kon-f-ana, a ne vsled demokratičnosti srbskega naroda, temveč vsled )i!t'galomanije njenih voditeljev ki ne vidijo v drugih Jugoslovanih ničesar drugega kot degenerirane Srbe, katere je treba dvigniti ter jim utisniti pečat Srb-
fit V '1
Ta misel je bila, ki je gnala Srbe v propast. Ta misel je, ki one-mogo.'a vsako združenje ali vsaj sodelovanje, paralelno pot k istemu cilju.
Zabavljanje je lahko, navdušenje poceni, a resnica se vendar ne odkriva. Entuziastov imamo pre-več, a premalo resnih delavcev. Premalo ljudi, ki bi upoštevali •v se okoliščine ter imeli za smoter 1<' eno stvar.
V	istem dopisu se zaganja Jed-low ski v Kristana. Obenem imenuje nekega Dolinarja, ki pride a to polemiko kot je prišel Pon-< ij v Credo. Ta nima pri stvari nobenega opravka, ker je navadni "taberhar", uslužben pri ne-kem tržaškem fakinu zloglasnega imena.
Drugače pa je s Kristanom. Ne oziramo Ho ne na napade, kater« se jo izustilo proti njemu, a tudi njegov najhujši nasprotnik mora priznati čistost njegovega namena, zuaČajnost in konsekvenco, s katero koraka svojo pot. Ljudje, ki nimajo niti pojma o njegovem stremljenju, se zaletavajo vanj. m> kot bik na rdečo barvo, ki jo bila ominozna pred 40 leti, ki pa je sedaj povsem priznana in upra -vitVna do življenja. Takega moža, ki je žrtvoval celo svojo eksistenco idealu, kateremu služi, ki je oborožen z znanjem stoletja in o l.ojega odkritosrčnosti se fce more »i. »miti, se ne napada tako porini in to tembolj od strani nezrelih fantalinov, ki si domišljajo v svoji pol izobražen ost i, da jim ni kos celi svet.
Ni naš namen identificirati se i x.azori Kristana, a z Isto silo
odklanjamo vsako namigavanje glede njegove istinitosti.
Nam je mar le svoboda Slovencev. v tem ali onem okviru, in kdor govori, da je svoboda le v Karagjorgjevičih ali v srbskem rodu, ta se je temeljito zmotil.
vodi iz vrta na cesto med zaer-nele hiše. Radovedno ogleduje nepričakovane tiskovine na desni in levi po ulicah.
"Kdaj se pa vrši ta reč?"
Postoji ter prečitava glasno potem, ko je s srebrno kljuko svoje
Svoboda slovenskega rodu je v palice pogladil napihnjeno nazna-
njega neodvisnosti, v njega ljubezni do prostosti, katere si pa še ni pridobil. Preveč je premislekov, preveč tradicij in preveč o-boževanja preživelega in zastarelega.
Kar je ustvarilo Srbom svobo-bo, kar jih je dvignilo do svetovnega slovesa, tega ne smejo odre
v nedeljo, ob štirih po-gostilui "Pri premogar-
niio :
Danes, poldne v
ja".
Zakaj si ne bi ogledal te zabave, ki bo že vsled priprostosti mikavna. V Gradcu je češče prisostvoval delavskim prireditvam Od daleč mu že nasproti šumi
kati drugim. Le v svobodnem množica kakor čebele v uljnjaku
bratstvu je rešitev, le v razumevanju drugega spas.
Ustanovilo so je bojno organizacijo, imenovano "Slovensko Ligo*', in naš list je bil, ki je dal inicijativo. Uspevala je in to kljub lajanju podkupljenih avstrijskih listov in obetala je najboljše sadove glede bodočnosti. Napadalo se j<> je z različnih strani, hrumelo proti njej, ki je bila znak prebujenja našega ua-
zveeer. Dobro so jo pogodili upri-zoritelji, ker ima plačilni dan vsakdo nekaj drobiža.
Ko vstopi na obsežni vrt. ki je podoben trikotn, jra pogledajo od
"Hvala, gospodična, za izredni užitek!"
Kakor v zalivalo jo je prijel za roko. Občutil je na njenem kazalcu hrapavo kožo, kakoršna se naredi od mnogih ubodljajev. Njen mazinec pa je bil zakrivljen, kar se dobi od težkih škarij.
Sarafan je moja najljubša pesem". se poslovi od obeh.
Pavel Pregelj se ni več brigal za ostale točke.. Gledal je za Julijo. da si ni upal treniti. Res se ona pomiče od mize do mize k pri-jateljam in znancem. Tu zakrije plečat mož njeno lilijno rast, tam se njen izraziti profil slika na črni pelerini. Zdaj zablisne v gnječi njeno belo krilce, zdaj zaplapola rdeči predpasnik ali modri trak. Ko pa deklica z roko zamahne nekomu v pozdrav, olilapuejo široki rokavi, da za hip smuknejo vvn
vseh miz. a tam od sredine mu rožnati okrogli lakti.
nekdo maha z roko. Ali ni paznik Josip Omladič, edini akademično izobraženi uradnik? Premogokop-120 društvo j»» namreč ra j se nastavljalo napol izšolane ncrjavce in druge uslužbence, da je bilo
roda t ost ran oceana, a polastili so treba šteti manj plače, se je komedijanti, glumači, ki "tJlej. tudi direktorjev sin nas najdejo svoj nezasluženi kruli pod to firmo.
Oživila se bo "Slovenska Liga", a pod drugim naslovom ter z lepšo bodočnostjo pred seboj.
Dopisi.
je počastil!"
"Pravijo, da ima dobro srce za žalost in veselje trpečega ljudstva."
"Skoda, zakaj niš«] na rudniško akademijo, da bi bil nekoč naš predstojnik !'?
"A lahko bode še naš zdravnik, da ne bomo imeli samih Židov."
"Stari se tako zelo čemeri, da sin študira merieino!"
Ralphton, Pa. — Ker smo dobili od glavnega tajnika Slovenske Lige obvestilo, da naj skliče- k prijatelju Omladiču. mo izvanredno sejo, smo to tudi storili. Pri seji je bilo sklenjeno sledeče: Naša postaja Slovenske Lige ni zadovoljna, da bi se sklicalo glavno zborovanje, ker to stane preveč denarja. A ko sta se gospod Trošt in gospod Sakser sprla, mislimo, da zato še ni treba nobene konvencije. Gospod Trošt naj se na svoje stroške opraviči, ne pa na stroške Slovenske Lige. V listu Nova Doba je pisal, da bo gospoda Sakserja tožil. Mi ne vemo, če ga je ali ne. (Dosedaj nismo dobili ne mi, ne Mr. Sakser od ajega nobene tožbe in j o •menda tudi tako kmalo ne bomo. Op. ured.) Člane Slovenske Lige opozarjamo, da naj dobro premislijo, če je konvencija potrebna ali ne. S pozdravom! Geo. Kristel, predsednik; Pavel Les, tajnik; Frank Bizjak, blagajnik.
Lincoln, HI. — Ker se že dolgo časa ni ničesar slišalo iz te naselbine, sem jaz sklenil napisati par vrstic. Dela se še precej dobro, ker vsi trije premogorovi obratujejo, zaslužek, ki pa ni kaj prida, je odvisen od delavca in prostora. V premogorovu Lat h an Coal Company je bilo delo celih pet mesecev ustavljeno. Sedaj, ko se je kompanija izpremeuila v Lincoln Park Company, je začel zopet obratovati. — Pred kratkim se je tukaj smrtno ponesrečil rojak Aloj"ij Žekob, ki je bil šele nekaj čez pol leta oženjen. Pred enim letom je bil njegov oče rav no v istem premogorovu ubit. — Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker je vse prenapolnjeno z delavci. Sem lahko pridejo samo oni. ki imajo dovolj žoltih $. Saloonov je dosti, tako da ni treba žeje trpeti. Vročine nismo imeli poseb ne, ker je skoraj vse poletje deževalo. Pozdrav vsem čitateljern in čitateljicam! — Andrej Spro-gar.
Človek je pač skladba največjega umetnika. Kakor v pesmi besede in napev. tako v človeku so-donita telo iu duševnost. Tisto tajno, oživljajoče, neskončno bitje, ki se odteguje nožu in tehtnici, si ustvarja primerno ti*l<>. Duša in telo sta nekako "idem per aliud" — isto pa na drug način. Telo je simbol duševnosti.
Julijina mesečinska polt — afi ne kaže nedotaknjenega srca .'.. . Iz njenih otroških oči — ali ne gleda nedolžnost i/, neslutnili <rlo-boein ..
Iz tega premišljevanja prebudi Pavla odhod diletantov in pevcev. Ker je "Pri preniogarju" pošlo | vse. so se selili k sosednji gostilni I tod
godi. ako človek stanuje blizu krčme. Že od jutra pije vsevprek žganje, pivo, vino..."
Žena potegne z vso močjo gu-gajočega k vratom, da res iz greš i stojišče.
"Kakšen vrag te je..."
Že prej je vse kihalo, a zda j I izbruhne smeli, da Cadež ostrini j ozlovoljen. A Galun potolaži za-J konsko dvojico, češ,"da bo že dalj za vino. čeprav ni izgubil stave. Naj le prisedeta.
Gostje se polagoma razhajajo.; Paznik Omladič je že odšel, ker mora znrana v službo. Tudi Pavel se poslovi. Ko Juliji podaja roko. mu zatolče srce tako silno, da mu vzame besedo. Nič ne reče. še
lahko noč n<\
(Pride .še.)
Slovens ko
0=
katoliško
H
Lahi delajo krido.
Poroča se. da j*' bilo letos od 1.1 junija radi ustavljenega tujskega prometa naznanjenih iKKJi) kon-j kurzov. in sicer samo v Benetkah; blizu •")<><».
[
Italijanski zvonovi za kovinsko vojno zbirko.
Prve italijanske zvonove za avstrijsko kovinsko zbirko je ujile-i nil poročnik Alojzij Piflrader z> majhno pe.trolo v večji italijanski vasi onstran meje. K raj leži v dosegu avstr. iu italijanskih to-.' pov, je nezaseden in popolnoma; izpraznjen edino, kar so našli vi lijem, j" bila erknjena mačka :•
Visokošolec se ni zmenil za te'**Pri suhi veji .	i
opazke. S komolcem se je preril Pavel se ni pomišljal. Z Omla-|
Od tam dičem jo ubere za Julijo. Stopijo
i ponoči in ob meglenem vremenu priiiajajo v kraj sovražne patrole in ravno v neki noči je bilo ondi pol voda alpineev. Ce-najboljše vidi na oder pod kozol-jv posebno sobo. a iz navadnega'tudi največji med tremi zvonovi ceni. ki stoji nasproti gostilni na pivskega lokala čujejo hudo bese-: ni tehtal več nego pol stota. drugi kateti.	< dičenje.	| Lila le težava s snemanjem, ker se
Zvonček udari, zavesa se vzdi-| "To je bila naša, soeialnodemo-'je moralo izvršiti v naglici in sa-guje v potresljajili, vspored se kratična veselica!" udarja čokat luo s tremi možmi. Kajti ko se je
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 5)5, Willock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAit. Bor 547, Forest Cltv Pa
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVCAfi, N. Cor. 3rd St', Kock Sprinjfi.
Wyoming,
Tajnik: JOHN TELBAN, Sox 707, Forest Cltv. Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Ta.
Elagajuik: MARTIN MUHIČ, Box 5:17, Forest City, Pa. PcoblaSčenec: JOSIP ZALAR. Iu04 N'orth Chicago St., Jollet, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 000 Chicago St.. JoUet. JU.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNTK, 47.?4 Hatfield St., Plttsbnrgb. P a
I.	nadzornik: J« »IIX TORINC, Box Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70S, ConemauKh, Pa.
IIL nadzornik: ANDKEJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Boi 72, East Mineral, Kani. I porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Bux 78, Franklin, Kana. 11. porotnik: MIHAEL KLOPČlO, 5^8 Pavson Ave., R. F. L). 1, Greei lleid, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11 Bridgeport, O. i. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. II. upravnik: PAVEL. OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dojilsl naj se poSiljajo I. tajniku Ivan Telbao, P. O. Box 707, Fore«t City, Penna.
Društveno, glasilo: "GLAS NARODA."
NAZNANILO.
Kdor želi letos presati vino, naj mi takoj piše radi cen najboljšemu nevvvorškemu grozdju. Sedaj je eena okrog $40 tona. Grozdje
mož po mizi. ''Kakor resnično dvignila megla }>o pobočju na\- ''o poskočilo, ker je jako sem jaz Čadcž. tako resnično je zgor, so za<-*'li Italijani s strm
prične. 1'rva točka je možki zbor pesem o delu. Žal. da se besedi
ne razumejo po vrtu.	j bila to naša, socialnodemokratič-" skalne stene streljati iz pušk, kar
Več pozornosti obudi že druga na veselica!"	j radi velike daljave vsekakor iiT
točka. Šaljivi prizor "En ženinj "Ne. ne. in tisočkrat ne!" rna-' imelo nobenega uspeha, naši šrap-pa tri neveste" so doigrali prav ]ia z rokami visok mladenič. "Tu- neli so pa preprečili, da bi se bili spretno. Bila pa je tudi vsebina di naših, krščanskih delavcev se Italijani pomaknili nižje dol. Zvo-kaj domača.	I je mnogo udeležilo te zabave. Ni 'nove so kos poti nesli, nato pa na-
Kmetski fant se spre z očetom bila mokraška, ne, ampak sploh ložili na voz in jih ob hudem na-in «rre k premogarjem. Navzame delavska!"	j livu odpravili na varno * ""
slabo tem-
Brez volje.
i.
V nedeljo so bili po vsem Rudniku nabiti veliki lepaki: VABILO na
DELAVSKO VESELICO.
Citali so jih premoga rji, ki so se v oguljenih oblekah vračali iz jam. Postajali so pred njimi kmetje v raševini, ko so. skozi Rudnik speli v cerkev.
Ves božji dan je po tem industrij alnem selu vrel trušč in lirušč. Vzrok je bil nekoliko plačilni dan, o katerem vselej kramarji in glumači prekričujejo drug drugega, nekoliko pa nestrpno pričakovanje. Delavska veselica — to je bilo ondukaj nezaslišano podjetje.
Kar popoldne so se začeli rudarji pomikati s svojimi družinami k gostilni "Pri preniogarju". Ob štirih pa se odpro vrata tudi na direktorjevi vili. Mlad gospo-dič, pušeč cigareto, stopi čez prag. Malomarno se četa po vzbo-kani, s kremencein posuti poti, ki nstrašena postrv.
se njih vrlin in slabosti. Po očetovi smrti mu starejši brat, kateri se je bogato oženil, takoj izplača dediščino 5000 kron. Neizkušenemu mladeniču tri zvite delavke praznijo žepe. Vsaki izmed njih obljubi zakon. V svoji ljubosumnosti jih d;i nadzorovati od zvestih prijateljev, katerim s cvenkom plačuje težavni posel. Toda ženinu poide denar. Kaj bo s tremi nevestami? O, nič skrbeti! Vdani prijatelji ga rešijo. Vsak mu odvzame eno, tisto, ki jo je imel v varstvu. Ko so obhajali tri ženitnine, pa opeharjenega še povabili niso. —- To je bila vsebina igre.
A tretja točka preseneti celo razvajenega vseučiliščnika.
Na odru sedi upognjena starka, ki šiva na rdečem blagu. Poleg nje stoji čezdvajsetletna deklica v ruski narodni noši. Deklica začne z metalnim sopranom:
"Stara mama, o. ne šivaj sarafana več..."
Vse umolkne kakor v cerkvi. "Pusti delo in počivaj, zlati čas je pree!"
Starka potresne sive lase, povzdigne glavo, objame deklico o-krog pasu ter zapoje z ginljivim altom:
"Hčerka, k meni sedi, ljuba hčerka ti..."
Starka se ozre z nenasitnim pogledom na deklico in jo ralilo potisne na stolček tik sebe. Obe dokončata pesem.
Priprosta mimika in sveži dvo-spev sta očarala ravnateljevega sina-medicinca. V Gradcu je sli-sal ruskega pevca Slavjanskega. vendar ga je tukaj med pripro-stiin narodom ruski napev presu-nil nedopovedno. Prožno skoči proti odru, ploskajoč:
"Izvrstno, izvrstno, milostiva!"
Starejšo damo je poznal kot soprogo premogarskega revirskega nadzornika. Bila je Katarina Je-lenčičeva, ki je kot bivša operna pevka povzročila ta nastop.
"Čestitam, čestitam, milosti-va!"
"O, nič, nič! Jaz še vedno rada stopam na deske, ki pomenijo svet."
"Že prva veselica takšna, kaj..."
4<0, največ je pripomogla moja partnerica. Dovolite, da jo predstavim: Julija Susar, posestniko-va liči v Travežu."
"Pavel Pregelj, medicinec."
Dekličino lice je zardelo kakor breskov cvet. Njen žametni pogled je bliskovno švignil po Pavlu, da mu je srce poskočilo, kakor
1 talija li-
obrodilo. Torej ne odlašajt pišite takoj na naslov:
Leo Štrukelj, 193 Knickerbocker Ave.,
Brooklyn, N. Y. Vsako naročilo se izvrši direktno iz farme.	(9-15—10)
(
31 .1
Molčite, Cene Brdar!" izkušnji zvonovi bodo služili za vliva-
Cadež -zagrmeti. "Vi še nosite na sebi jajčje lupine!"
"Vi pa črepinje tistega piskra. ki vam ga je žena vrgla v glavo. Ilalia!"
Brdar je pri tem pokazal na Ča-I deževo čelo in ondi na trieentime-* tersko brazgotino. Cadež je že vlekel izpod mize kratke noge, da bi planil na nasprotnika.
"Jaz ti boni..."
Gostilničar ga z rokami priškr-ne, da počepne, a njegova žena tolaži Brdaria.
"Glej. Brdar, tudi somi imajo vela žrela, pa le majhne ribice požirajo. Naj se širokoustijo ti... ti... od nove vere!"
A Cene Brdar vstane, plača in pristopi k odprtim vratom.
"Osemdeset kron ima ta Cadež mesečno od svoje stranke, da pobira delavske vinarje. Dokler bo med njimi več tako lenih, se ni treba bati mokraške države. Ha-halial"
Cadež zakolne za njim iu se hoče iztrgati iz gostilničarjevili klešč. Izpuščen tolče, zmerja, se priduša, da mu goste sline škropijo na dimuato brado. Ker se nihče ne zmeni zanj, gre v posebno sobo.
Traveški župan, s šaljivostjo umit kmet, ga pokliče.
"Čadež, ali ste kaj žejni?"
"Oče Galun, to bo ugasilo jezo. Ta vražji Cene!"
Zupan Galun je bil doslužen vojak. V mladosti se je vojskoval po Italiji, a zdaj mu že bele niti prepletajo brado. Ob nedeljah nosi prslik s srebrnimi gumbi, ka kor je bil nekdaj v navadi.
"Cadež, vidim, da ste ga potrebni! Ali zaslužite dva, tri litre?" vpraša Galun in tisoč hudobnosti mii zablisne v sivih očeh.
"Kaj pač rajši!"
"Deset minut se morate pre stapljati z ene noge na drugo, a pri tem morate stati vedno na isti deski. Crhniti ne smete druge besede, le to morate govoriti po taktu: Tika-taka! Tika-taka! Tika-taka!"^
"O, Cadež še ni tako vinjen, da tega ne bi mogel", ga junačijo drugi.
"Bom!... Bom!..."
Postavi se na najširšo desko in se začne kolebati "Tika-taka..."
Galun šepne sosedu nekaj, da takoj odide. Kmalu nekdo na ste-žaj odpre vrata — Čadeževa žena.
"Te zopet luna trka! Ne pojdeš domov!"
"Tika-taka, tika-taka..."
"Pijana mrha ti!... O, tako se
nje topov.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naročnik, Davis, W. Va. — Ne
samo onih dopisov, ki vsebujejo osebnosti, pač pa tudi onih, ki so brez podpisa, ne sprejemamo v list. Toliko v blagohotno upoštevanje !
H. S., Sheboygan, Wis. — Za
vsa pojasnila glede Slovenske Lige se obrnite na glavnega tajnika ^lr. Kališa v Clevelandu.
Kontrabasist, Sheboygan, Wis. Kako prijatelji, če bi bilo dovolj za enkrat? Zaradi igre, ki je baje še precej dobro uspela, ste se začeli prepirati. To vendar ne gre. Igralci in pevci se mučijo, da se svojih ulog oziroma petja kolikor mogoče dobro naučijo, zato pa nimajo nobene zahvale, ampak samo zabavljanje po časopisih. Take stvari vendar ne sodijo v javnost. Meseca maja ni bilo kritik o igri "Divji lovec" ne konca ne krii j a, in tudi o "Naši krvi" sta bili že dve. Če bi hotel list vsem "kikarjem" ustreči, bi moral izhajati vsak dan najmanj 21a osmih straneh. Toliko v prijazno pojasnilo.
Iščem rojaka LOUIS PAVŠIČA. podomače Kramarjev Lojžel iz Bučke na Dolenjskem. Imam za ^j^ga jako važna poročila, zato naj se 111 i oglasi, ali pa če kdo ve, naj 1111 javi njegov naslov. Reza Potočar, Box 7:3, Lansing. Ohio.
K j •• se nahaja JOSIP DIVJAK ? Doma je iz Krškega na Dolenjskem. I'red dvema letoma je biva! v Milwaukee. Wis., in sedaj se pa nahaja nekje v državi Michigan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. naj javi njegov naslov na: .J dm 1J., c o Glas Naroda. SJ Cortlandt St.. New York, N Y.	(13-15—10)
NAZNANILO.
aiioui društva sv. Alojzija št. K. -I. v Braddoeku, Pa., •e naznanja, da se vrši dne 17. oktobra redna mesečna seja. katere s»* naj udeleže vsi člani. Na dnevnem redu bo več važnih točk glede društvenega obstanka. Ke-dor s.- ne udeleži, ni potem opravičen prerekati, da ni kaj prav ukrenjeno. Zajedno pa tudi opominjamo člane, ki dolgujejo društvu. da poravnajo, ker inače >e bode 7. njimi postopalo, kakor zahtevajo pravila.
S s o bra skim pozdravom t 10-15—10)	Odbor.
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brc2 nadaijnlo vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62ud St.. Cleveland. Ohio.
Kadilci
TURKISH TROPHIES
cigaret pred petnajstimi leti so kadilci
TURKISH TROPHIES
tudi danes.
j Izdelovale i najjoljiit torikih
in ecipčanikib cifiret


NAZNANILO.
Bojakom v državah Illinois iu Wisconsin naznanjamo, da jih bo-da obiskal naš zastopnik
6
B
v v Vr
•i M/ Mit
i M M
*t\t
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE # HARMONIKE
kakor tudi
K O V Č E K E
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgij ice, okarine, dromlje itd.
Alois Skulj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
Mr. FRANK MEH
kateri je epravičen pobirati narod nino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Bo jakom ga toplo priporočamo. . Upravniftvo 'Glas Naroda'.
IRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena sa "BRINJEVEC" Je: « iteklenlc $ «.50
12 »teklenlo 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi člatl domači TROPINJSVEC In SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distllerlJL
Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In 13.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Troplnjevec zaboj .................... % 9 qq
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00

)
.....-iaa^-Ui.^,^.-
Rudeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., 65c.
Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, u 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
61024)4 ST. CLAIB ATE., CLEVELANg. fl.
GLAS XATiCDA, 14. OKTOBTJA. 1015.
a:
Jugsslovanska
B	:
B
Katol. Jedneta a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKU
ž*Ttidsednik: J. A. GLRM, 507 Cherry Way or box »7, Brad*
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bftrberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. Jj. BROZICH, Box 424, Ely, Mina, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, El. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTJSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva bv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva ev. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, «t., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pieraa od strani članov se ne bode oslralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVAMI IN JEDNOTO. Za mesec September 1915:
1	433.33	—	89.00
o	442.98	—	61.00
3	208.88	—	18.00
4	162.14	—	40.00
5	90.66		
6	89.49	—	61.00
;)	450.63	—	296.00
11	86.09	—	45.00
12	161.88	—	1S9.00
33	163.72	—	86.00
14	75.74	—	13.00
15	220.25	—	165.00
16	190.68	—	131.00
17	71.87		
18	510.35	—	32.00
1!>	304.13		
20	177.21	_	24.52
21	18-1.70	_	87.00
< »o	190.00	_	51.00
25	312.31	_	16.32
26	126.00		
27	326.02	_	92.00
o«	73.45	_	37.00
29	1P8.38		
30	470 95	_	63.00
11 • » L	228.29	_	26.00
32	158.45	—	116.00
33	247.46	500.00 _	139.00
35	146.79	_	9.00
36	341.71	100 00 _	217.00
37	—	_	290.00
33	120.31		
39	189.59	1000.00 _	445.00
-10	220.99	_	21.00
41	75 f>4		10.00
42	17" 0.2	_	53.00
•i.i	110.40		48.00
44	13* 11	_	8.00
45	17" 91	_	24.00
47	177 9**		56.67
49	149.40	_	n.oo
50	63.20	_	16.00
	96.63	_	11.00
	184.33	_	270.00
53	227.41	_	85.00
r»4	155.76	_	112.00
55	98.18	_	80.00
57	49.89	-r.	
58	115.41		36.00
60	96.36		
61	103.24	_	73.26
64	38.48	7 T**—	
66	14S.88	* X ^	T ~
6*	—		77.00
69	96.97	_ ,	12.00
70	62.00	_	112.00
71	231.57	_	53.67
72	57.78		
75	142.09	_	34.00
76	56.15		
77 ;	60.20	_	42.00
78	204.84	—	63.00
79	22.30		
81	42.41	—	49.00
82	165.07		
83	60.33		
84	211.00		
85	158.94	—	43.00
8 6	47.81		
87	42.75		
88 v	61.47	_	50.00
89	109.17	—	29.00
	i 66.15	/ / —	88.00

89.00 61.00 18.00 40.00
61.00 296.00 45.00 18*9.00 86.00 13.00 165.00 131.00
32.00
24.52 87.00 51.00 16.32
92.00 37.00
63.00 26.00 116.00 639.00 9.00 317.00 290.00
1445.00 21.00 10.00 53.00 48.00 8.00 24.00 56.67 9.00 16.00 11.00 270.00 85.00 112.00 80.00
36.00
73.26
77.00 12.00 112.00 53.67
34.00
42.00 63.00
49.00
43.00
50.00 29.00 88.00
92	—	—	32.01)	32.00 ]
94	263.90	—	102.00	102.00 I
99	132.35	_	29.00	29.00
100	64.28			
101	54.05			
103	142.01	—.	107.00	107.00
104	46.73	—	36.00	36.00
105	98.81	_	16.00	16.00
106	105.32	—	IG.00	16.00
107	—			
108	54.77			
109	38.33	, —	70.00	79.00
110	93.25	—	9.00	9.00
111	136.18	—	12.00	12.00
112	36.84			
114	203.57	—	82.00	82.00
116	85.84	—	28.00	28.00
117	30.60	—	3.00	3.00
118	38.43			
119	21.63			
120	36.06			
Asses. štv	205:			
Dr. štv.:				
37	612.73			
57	185.11			
Skupaj....	$13,927.39	$1,600.00 Skupaj...	. $4,955.44	$6,555.44
Prva številka znači		številko društva:		
druga znači svote vplačanega denarja: tretja znači smrtnino;
četrta znači koliko se je izplačalo podpore in poŠkodnine; peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli.
GEO. L. BROZICH, gl. taj.
Ponočni boj pri Dobrdobu.
Po skalnatih stezicah in mračnih klaneih, po temi. da ne vidiš svoje lastno roke, spemo korakoma gor v Sv. Martin, vasico na južnem pobočju gore Sv. Mihaela, ki je kljnč naših postojank na Do-brdobski planoti, ki se zanjo vrše vroči boji. Krog in krog popolna tišina; le naši bobneči koraki in udarci okovanih čevljev odmeva jo vanjo. Ce se ozreš. spoznaš po mnogih rdečkasto žare<"ih piči-eah, tlečih cigaretah, mašno črto stotnije. Tu in tam se skozi črno noč med gozdnim drevjem zasvetijo sivka sta poslopja, ki jih je-dva opaziš v senci vrtov, ki jih obdajajo. Tipajoč se pomikamo po globokem klancu med visokim obzidjem navkreber, ker nas nenadoma obdajo številne senčne podobe: ena naših bojnih straž. — Njen poveljnik nam pokaže smer. v kateri nam je korakati, da pridemo na koto.... Kako se naj v tej zmedi cesta, poti. ki so jih ravnokar izkrčili po gozdovih, in j mnogih stezah spoznamo, to je bila seveda naša stvar. Predvsem pa tleče cigarete proč, kajti preblizu smo sovražnika. Naprej se pojde skrajno pozorno in pazljivo tiho in v vrstah, puške. za streljanje pripravljene v rokah, zakaj vsak * li i j > moremo naleteti na sovražne patrole ali večje italijanske od-! delke, ki prodirajo, i Zavarovanje marša s stranskimi patrolami na takem neprehodnem svetu ni mogoče, in tako b; se moglo pripetiti, da bi prileteli ' kak iitalijanski bojni straži kar I v naročje. Na vzhodu se kaže rdečkast svit. Luna kmalu izide; zdaj 1 pa je krog nas še tema kakor ! rogu. Včasih mi na čelu poštoji-imo ter vpremo oči v lokavo noč. ; ki si v njej leži i\a tisoče ljudi na-i sproti, pripravljenih, da drug dru-; gega naskočijo. Po polurni hoji i po položni cesti, ki se v širokih vijugali vspenja navzgor, pridemo na gorski hrbet, kjer srečamo pa-jtrolo bojnih orožnikov-domačinov. i ki poznajo te kraje. Še pet a je nam povedo, da smo tik ob vznožju ko-
j te ----, najvišjega vrha ____ in
j da so sovražne črte samo še štiri-j sto korakov pred nami. Krenemo | jo po strmi, skalnati stezi, ki se tu j odcepi od poti, v a levo ter ple-j zarao skozi gozd z visokodebel-j nim. gostim drevjem, ki ne pro-I pusti niti žarka mesečine, ki se 'je zdaj že pojavila, navštric s sovražnimi črtami naprej. Tiho se ! podrsnemo dol v .široko kotanjo; tu se morajo težki gorski čevlji ta korekoč prežagati skozi bujno rosnato rastlinje in gosto visoko travo. Se po strmem travnatem obočju moramo gor do nizkega zi-j du; od tod se vzdiguje položen, j večinoma odprt obronek gor do
najvišje kope kote ____ Ob zidu
se ustavimo in kmalu smo vsi globoko zaspali, razven straž, ki so preplezale zid in čepe kakih petdeset metrov pred nami za grmovjem.
Polnoči je minilo, luna se je skrila za kupe olblakov, napojene dežne vlage, njen mrzli polsvit riše nedoločne odseve in pošastne sence po krajini kar nas zbudi neko šuštenje in šepetanje številnih j ljudi, ki se plazijo bližje in bližje. To so ojačenja, ki se pripravljajo k naskoku. Pa tudi Italijani so že postali nemirni; zdi se, da nekaj slutijo. Jarki pramen svito-meta začne rezati deževne oblake,
se nagne na nas ter nas obda z valom žive svetlobe, pohiti dalje, se zopet vrne k nam t it pretiplje vso okolieo. Za trenutek se prikažejo snežiiobeli obrisi hiš in vitek zvonik, potem pa vse zopet izgine v temi. Izginil pa je tudi mir. — Zdaj tu. zdaj tam zapresketajo streli, švignejo rakete proti nebu in nervoznost Italijanov se prične izražati v živahnem postreljeva-nju. ki tu utihne, da se zopet dru god vzbudi. Baš pred nami zažari kakor po dnevu, in ko je dožare-Ia, pade na tla, da se skušajo oči. ki jih je preživa luč bolela, zopet privaditi somraku mesečine. Kalna obronku pred nami zaropota kamen, ki se je zatakljal nizdol. in obenem je počil strel. Krogla tleskne ob zid in kakor strahova, kakor sivi podobi v sanjah, se naenkrat dvigneta pred nami iz vi soke trave dva naša opazovalca ter sporočita, da se tik ob našem zidu potika močna italijanska pa-trola. Kmalu zaiskri pred nami vse polno strelov z ostrim zvokom, kakor če počiš z bičem, in čez naše glave je začelo brneti in brenčati, žvižgati in peti in na stotine krogel je tleskalo v zid. Ob negotovi mesečini izza oblakov morem pregledati le bližnjo dese-torico svojih ljudi, ki leže in čep< pripravljeni k streljanju, za zidom ter. ker so itak že opaženi, ravnodušno pušijo cigarete. Polagoma začne sovražni ogenj, ki nanj ne odgovarjamo, pojemati, še en strel zazveni, in konec. Na levi pri zvoniku, in na desni pri Crničih pa streljanje čedalje bolj narašča in med pokanje pušk se vmešava prasketanje strojnih pušk, da pretresa živce. Tam so naše kolone že prešle k naskoku Skozi vrzel z zidu sem zlezel na drugo stran naprej, kar se poja vijo pred menoj štirje vojaki, kakor da bi vzrastli iz tal. Četovo-dja mi sporoči, da je s šestorico mož preiskal ospredje, prišel pr tem med Italijane ter se po krat kem boju, v katerem so imela bo dala in kopita glavno vlogo, u maknil; toda vrnil se je samo s štirimi možmi, dva sta se izgubi la. Sunek, da bi se jih skušalo do biti ven, bi bil zaman, združen z izgubami. Zato počenemo zopet za zid- s srdom v srcu in stisnjenimi zobmi, kazalec ob petelinih ter o pazujemo s .poostrenimi očm prostor pred seboj. In res se pri ženo, kakor kače se priplazijo sko zi kršje in grmičje, v vsaki kota nji se ugnezdijo, zlezejo za vsako drevo, za vsak grm. Za sekundo se njih sence pred nami vzdignejo, potem pa zopet izginejo v tleh.
Tedaj zažari nad krajino jarek svit. Kakor bela roka pošasti po-tiplje italijanski svitomet nad našimi črtami, ki se pa v njih ne pokaže niti konec nosa. Potem tipi je dalje po ozki livadi med nami in sovražnikom, skoči ^v oblake, pa se nagne zopet na zemljo ter razsvetli gozdnati svet pred nami kakor po dnevu. Po nerodnosti zadene odsek njegovega svetlobnega stožca Italijane, ki leže za kamenjem ali se po trebuhih plazijo proti nam; z daljnogledom je natančno spoznati pripognjent glave, da. celo obraze. A naša lira še ni bila. Svitomet ugasne in v temi pustimo priti Lahe bližje, prav blizu. Nepremično ležimo na preži, že se sliši tak I j arije kamenja, tedaj se zaČuje žvižg, in z zvenečim krikom: "Avanti! Ev-viva Savoia!" poskačejo Italijani! kvišku ter pridrve v velikih sko
kili proti nam. Takrat pa se začu-j je tudi na naši strani povelje:) "Ogenj!" — čarodejna beseda. ki! sproži tisočero pušk. In kakor, električne iskre zažarevajo streli' in skačejo od cevi do cevi. kakor' švrkanje z bičem poka Italijanom, krog ušes ter jih vrže eole kupa na tla: njihov naskok je odbit pred no se je prav začel.
"Scampa, Scampa!"' — "Režite. bežite!" Do nas doseže karajoči. a obenem spodbujajoči glas nekega italijanskega častnika, ki se zaman trudi, da bi bežeče vojake zadržal: naperimo brzi ogenj ( tjekaj. odkpder prihaja glas. in kmalo tudi tam vse utihne.
Za kratek čas.
Na Krnu.
Pogumna.
Stric: — Kaj — oženi-i se hočeš- Ljuba duša — premisli dobro. Ali te nič ne plaše mnogoštevilne ločitve ?
Netjak : Ivaj še! Ravno nasprotno. Ravno ločitve mi dajo pogum, da se poročim.
Pred sodnijo.
Sodnik: — Ali ste samec?
Obtoženec: — Xe, poročen.
Sodnik: — S kom?
Obtoženec: — Z neko žensko.
Sodnik: — Tepec — to se vendar samo <>b sebi razume.
Obtožene«1: — O. ne! Moja sestra je tudi poročena, pa z moškim.
. Dobro vc.
Župnik: — Poglejte. Gregorač .... lepo posesetvo imate.... nič dolga.... v hlevu osem repov.... 36 let ste že stari. . . . zakaj se pa ne oženite?
< !ve«rorač: — E. saj veste, go-sjioi 1 župnik. da prerekanja in pretepanja ne maram. Žive dni >»e nisem pretepaval. pa se ne bom.
Pred sodiščem.
Sodnik: — Kaj ne. gospod sve-dok, Vi ste bili mesarski pomočnik ?
Priča: — Prosim, slavno sodi-1 šče : da !
Sodnik: — In kaj ste zdaj?
Priča: — Prosim, slavno sodišče, zdaj sem bivši mesarski pomočnik.
Vojni poročevalec baron Kurt v. Reden piše o Krnu, ki je tako zaslovel v tej vojni:
.... Za gozdom za: "i takoj I menda najbolj pust sve _ra ima j Kras. Obširna ^ameniu. Aaiščava: široka eno kvadratno miljo. To j je Krn.
Ta pa danes ni samo trdnjava1 ampak pravcato mesto, kjer najdeš povsod orijentacijske table in imena potov. __
Razgled je lep, toda Krn ima navadno kapo na glavi in takrat ne vidiš 50 korakov daleč in za toliko smo često oddaljeni od laških jarkov.
Tekom tednov je nastal čudovit položaj, da imata Krn v svojih rokah oba nasprotnika, med katerima leži zelo ozek takorekoč nevtralen prostor, preko katerega moreš le z najtežjim izgubami. Kakor v Flandriji se je tudi tu razvil trdnjavski boj, ki v najboljšem slučaju prinese enemu ali drugemu ali 100 m dobička ali iz-giU>e, vedno pa težke človeške izgube.
V podnožju skalne pečine, ki štrli nad vrhom Krna, leži "planota mrtvih"j njenega imena ne dobiš na nobeni karti, toda ostalo bo do konca življenja v spominu tamošnjih borilcev; samo 800 m je dolga, samo 200 m široka....
Ce se sliši to petje težkih granat, potem nenadoma izginejo vsi prijetni spomini, potem vemo. da nismo na strelišču meščanskega strelskega društva, marveč v vojni. ki je svoje najmodernejše o-rožje privlekla tudi v gore in je brezobzirno izkorišča, da uniči nasprotnika.
Začne se z brnenjem, kakor bi deček na vrvico navezal kos lesa in ga hitro vrtel v krogu. Brnenje postaja močnejše in višje, naraste I v bučanje in žvižganje, kakor bi nam hrumel nasproti brzovlak ali pa bi bobnel* navzdol plaz. Nehote se ozremo navzgor, da bi videli lok, ki ga riše ta zvok med gorskimi vrhovi in oblaki. Zdi se nam. da bi morala biti pot izstrelka zarisana v nebo. da bi morala stati kakor upognjena šiba. zataknjena med skalo in skalo, ali pa kakor goreča kurva rakete. Pa še pred-no smo si mogli reči. da je nemogoče videti to pot. nam tresk v globini hipoma okrene pogled. I)v igne se oblak, bel in črn, gost dim plinov, zemlja in zdrobljeno kamenje. Oblak se vspne kvišku, stoji, bel in lisast, ziblje se. zgrudi in razmegli v siv pajčolan, ki še dolgo leži nad skalovjem in drevjem.
Položaj na Mrzlem vrhu in pri tolminskem obmostju.
Vojni dopisniki poročajo: Italijani poskušajo z enako trdovrat-nostjo kakor preje ob dolenji Soči. zdaj prodreti ob gorenji. Za to so si izbrali prostor od Bovca doli južno tolminskega mostiča v širini 25 km. Skoro celo severno polovico tega oddelka tvori krnsko ozemlje, kjer pa so napadi sedaj zelo ponehali. Lahi so se sedaj osredotočili na nizki, omenjenega ozemlja se držeči hrbet Mrzlega vrha, ki tvori zvezo krnske postojanke s tolminskim obmost-jem. Za obstreljevanje naših tamošnjih postojank v masah vpo-rabljena italijanska artilerija je porazdeljena večjidel na drugi strani Soče. na hrbtu Kolovrata ki se vleče v loku od zahoda v južni smeri proti Toiminu. Dela se z velikanskimi municijskimi masami, da bi se prizadelo infan-teriji manj izgub. Vendar niso mogli Italijani kljub vriiko porabljenem močem doseči nikjer uspe-Sami smo doživeli od teh napadov na višinah južno od Tolmina in dobili prepričanje, da se Italijanom kljub njihovim združenim močem na tem tako majhnem prostoru ne bo posrečil zaželjeni prodor.
kCENIK KNJIG
V?/	katere ima ▼ zalogi
f SLOVENIC PUBLISHING CO.J
82 CORTLANDT ST. . NEW YORK, If. Y.
MOLITVENIFT-
Duhovni boj	t—.60
Marija Kraljica	r—.60
Vrtec nebeški	t—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	>—.40
Berik) prvo, vezano	t—.30
Berilo drugo, vezano	t—.40
Berilo tretje, vezano	t—.40
Cerkvena zgodovina	i—.70
Dobra kuharica, vezano	$3.00
Domači živinozdravnik	t—.50
Evangelij	:—.50
Fizika 1. in 2. del	--.45
Hitri računar, vezano	•—.40
Katekizem vez. veliki	*—.40
Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del. vsak 50c, oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnic«	$1.00 Poljedelstvo	:—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	;—.20 Sadjereja v pogovorih	:—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica. 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	•—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
Narodne pripovesti, 1. in zvezek po
Naseljenci
Na valovih južnega morja Nikolaj Zrinski O jetiki
Odkritje Amerikt, ves. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz
—.20
—.13 i—.20 .-.19 —.80 —.30 —.25 •—.20 •—.25
Revolucija na Portugalskem —.20 Senila	—.18
Stanley v Afriki	.—.28
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po t—.80 Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.29
Strah na Sokolskem gradu.
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika .--.30 Štiri povesti	<--.20
Tegetthof	—.29
Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregorčiča	,—.50 Življenja trnjeva pot i—.50 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudjlfa (Tragedija v Meverlingu) —.78
SPILMANOVE POVESTI:
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
Baron Trenk	.—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	r-.15
Burska vojska	t—.25
Cerkvica na skali	!—.15
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00	
Cvetke	r-.20
Don Kižot	t—.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Fabiola	r—.35
George Stephenson, oče že-	
leznic	—.20
Grizelda	t-. 10
Hubad, pripovedke, 1. in 2.	
zvezek po	—.20
Ilustrovani vodnik po Go-	
renjskem	•—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
Izanami, mala Japonka	r—.20
Izidor, pobožni kmet	i—.20
Jama nad Dobrušo	:—.20
Jaromil	—.20
Jeruzalemski romar	—.45
Kristusovo življenje in smrt	
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	s—.20
Križana umilejnost	■—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	!—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakov!5	■—.20
Na divjem eapadu, ves.	»-.60
Na jutrovem	t—.81
Na krivih potih	«—.80
Na različnih potih	
1. zv. Ljubite svoje sovraž-	
nike	—.2«
2. zv. Maron, krščanski	
deček	.—.25
4. zv. Praški juaek	—.20
6. zv. Arumugan, sin indij-	
skega kneza	—.23
7. zv. Sultanovi sužnji	—.25
3. zv. Tri indijanske pove-	
sti	t—.30
' 9. zv. Kraljičin nečak	—.30
10. zv. Zvesti sin	—.30
11. zv. Rdeča in bela vrt-	
nica	—.30
12. z v. Boj in zmaga	—.30
14. zv. Prisega huronskega	
glavarja	i—.30
15. zv. Angelj sužnjev	s—.30
16. zv. Zlatokopi	—.30
18. zv. Praganjanje indijan-	
skih misionarjev	—.30
19. zv. Mlada mornarja	>—.39
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	»—.28
Pri puščavniku	■—.20
Raztresenca	t—.30
Starinarica	>—.20
Zupanova Micka	■—.30
Idealna Tašča	.—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	(—.28 Z slikami mesta New Yorka
po	—.21 Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali	—.33
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.23
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.13
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.59 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh. drugih
držav po	>—.28
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi	▼ f*-tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je vri v*** -mah i« vračunana.
GLAS NAHODA. 14. OKTOBRA 1915.
Okvir brez slike.
Vladimir Levstik.
Hišni gospodar se spominja natanko; pr.nl petimi leti je prevr-ih! umirov 1 j«-: i i poštni kontrolor Tlakar veliko mizo, na kateri je -tal in navijal stensko uro, letos <i V.-liki nori pa se je ubila gospe milostni nočna posoda. To sta edini priliki, da se je slišal glas iz tivtjega nadstropja, kjer živi po-sli'ii;i dvojica svojo idilo pokoja, zaspanosti in tihega, v očeh vse hiši' posvečenega žalovanja. Dru-■ vaee hi jo pozabili popolnoma; za-i ..j nič. prav nič te ne opozarja nanjo kvečjemu vonj po izborili obari, ki jo kuha gospa Tlaka-riea vsak četrtek za večerjo.
Tri starinsko opremljene sobe s kuhinjo in drvarnico tvore stanovali je te redke partije. Kakšno je liee spalnice, ne ve nihče, ker po-i ■ i \ a vim I h o kdo, zdaj gospod Tla-kar. zdaj obilna milostljiva; tudi ohednii • še ni videlo tuje oko, zakaj varčnost vlada tu in navada, použiti v lastni blagor, kar znaša s trga sključena stara dekla Mela. slavna v šentpetrski fari po svoji veliki svetosti. Z gotovostjo \ edo samo, da je pri Tlakar je vili z
globi v misijonska poročila. Vidi se torej, d ji nikakor ne gre zamenjavati Tlakarjevih s kakimi drugimi Tlakarji, ki ne žive tako mirnega in krščanskega življenja.
Po dvakrat na teden zapoje popoldne zvonček na vratih, starinski zvonček z lesenim ročajem, ki se sveti od stoletne rabe; Meta pri-drsa nejevoljna iz kuhinje, tiščeča pod predpasnikom zadnjo jagodo prekinjenega rožnega venca. Vrata se zavrte brez glasu v namazanih tečajih, in prav tako brez glasu vstopi frajla Ema, splava v salon, sede, ne da bi jo bilo treba prositi, izvleče kvačkanje iz bar-šunaste pompadure in počaka migljaje s suhimi prsti, da pride kdo. Meta prinese čez nekaj časa belo kavo z velikimi kupi vrhnjega: to je edino gostoljubje Tlakarjevih. pridržano samo za stare. neomajne goste. Frajla Ema. milostljiva in gospod Tlakar začno piti kavo ,prigrizavajo belo štruco in se menijo o starih časih in o pokvarjenosti ljudi.
Frajla Ema šteje gotovo že svojih petdeset let; grda je in mrša-va kakor sam smrtni greh, in človek ji verjame težko, če omeni za-rdevaje, da jo -je zasledoval včeraj spet neznan oficir. V mladosti se ji je pripetila malenkost z
In frajla Ema pokima hinavsko, nad črvom, ki se zvija v zibelki, mnčeniškim glasom. "Nesrečnemu
kakor da ne bi vedela:
*'I)a, da, ljubezen je strupeno jabolko. Jaz pravim vedno: le ne
srce ti zamira, če ga le glava bo- (človeku ni obstanka na tem sve-li.. . . noriš, ko «ra irrizejo gliste. . tu.
in potem, ko raste, učiš, ljubiš, in
ljubiti. Tega ni Bog ustvaril; to spet skrbiš in učiš, po rokah nosiš je vražja iznajdba, da se ljudje zalego peklensko — in kaj je tvo-
Jn vsi poniolče sočutno: gospo-
sti gospoda Tlakarja: dosegla je kljub temu, tla so krstili malo za Magdaleno. In Magda je naposled ime, ki ga ne slišiš v vsakem lile-
zapel ju jejo in dirjajo v pogubo."
Toda milostljiva se spomni časov. ko še nista stali nočni omarici med njeno in moževo posteljo:
"Vse bi še bilo in nič ne bi rekel človek : samo ti nesrečni.
Spomni se mahoma in pogoltne besedo; ali že povzame gospod Tlakar z grobnim glasom, tresočim se kakor od užaljenega poštenja :
"Otroci!"
To rekši dvigne pest. položi jo na mizo, da zacingljajo skodelice, in se ozre divje na prazni okvir.
Frajla Ema zardi kakor paradižnik. suhi prsti ji vztrepečejo. glava ji sklone tiho na kvačkanje, in solza se razleze med gubami njenega lica. Spomnila se je črvička, ki spi tam na Dolenjskem že trideset let pod rušo vaškega pokopališča; gotovo je že segnil križ na gomilici. in nemara so jo celo razkopali iu vrgli kosti med druge, grobe in velike kmetske kosti....
Gospod Tlakar pa se je razburil, bori se z notranjo vihro, sili
je plačilo? Sramota, žalost in obup! Med ljudi si ne upaš. ker kažejo s prstom za teboj; kadar si sam, te preganja obup in te slraši izgubljena liada — vsa mrtva sreča prejšnih dni! Vse življenje uničeno — oh. vse življenje! In sram te je, ker si tako neumno ljubil svojega otroka in ga ljubiš še zdaj — s krvavečim srcem!. . " Tu navdahne gospoda uinirov-ljenega kontrolorja višja sila. Veličastno odloži pipo. odhrkne si. vstane v mogočnosti svoje debele postave, popravi telovnik in izja vi s tragično strastjo :
"Da. tudi jaz ljubim svojega o-troka — tudi jaz. nesrečni oče! In tudi Matilda ga ljubi, nesrečna mati.... Toda — toda! Voda in gnojnica nista prijateljici, poštene in propalost ne hodita skupaj. Prereza I sem prt, zaprl svoja vrata. Še njeno sliko sva se
zelinkastorjav salon z votlohrbt- ^tra"Ce™' .k| je.sIuiil P^JW- besede nazaj, hlasta, prekinja se, ni« k&napejera iu s šitirimi slo-^'^/1 t,sta ^tonfP^bljena zdaj šepece, zdaj se davi z joka-.	t k. <toT.»h.2C zdavnaj. .Narednik se je ustre- vim zanosom, m vendar ne more
kitni blazinastimi stoli; po stenah r ise romantične alpske pokrajine v oljnem tisku in majhen, prazen okvir od rezljane deščice. Kakor je neznaten ta okvirček, vendar mika poglede redkih gostov; priteza jih z nepremagljivo silo, ali ozirajo se nanj le kradoma in plaho. Oni še pomnijo dni, ko je visela v tem okvirčku slika majhne deklice, in vedo, da je pisana v njegovi sedanji praznoti tragedija Tlakarjeve rodbine.
.Nikjer niso popoldnevi tako dolgi kakor v tem stanovanju; u-stvarjeno je pravzaprav za srečne ljudi, kajti ure trajajo tukaj stoletja. Tlakarjeva presedata s stola na stol; zdaj leže ona, zdaj 011 na kanape, zlckne se mukotrpno in napolni sobo z resnim, krepostnim smrčanjem. Kadar ne spi. pu-Ši gospod Tlakar dolgo pipo z glavico od zakajene morske pene in čita uradnil ist ali "Slovenski Narod"; milostljiva plete rajša nogavice. ki nihče ne ve. kam jih
lil zaradi poneverbe, otrok je u-mrl gladu na kmetih, kjer ga j«1 imela v reji; liog je vse prav obrnil. Le tuintam se oglasi spomin, kadar tarna frajla Ema nad pregrešnimi oficirji, ki se ji ponujajo za spremljevalce; gospa Tla-kariea si pomakne naočnike na čelo. pokima z glavo in meni važiio: "Le čuvajte se, draga Emi; človek ne ve, kje ga čaka nesreča. Ljubezen ne hasni nikoli, nikoli!"—	.Mf "Kaj pa poreče k temu vaš papa?" jo zavrne točno frajla Ema.
"Midva", jo prekine milostljiva strogo, "se nisva vzela iz ljubezni."
Pri tem se ozre po strani na prazni okvirček od rezljane deščice. kakor bi se bala, da izprego-vori tista turobna odprtina mahoma in jo postavi na laž.
"Vzela sva se po pameti", pritrdi gospod umirovljeni kontrolor in puhne gručo dima preko
du kontrolorju de dobro, ko ima-'vu. —
jo usmiljenje z njim. Vsi spoštu- Človekovo ime, pravijo nekate-jejo njegovo žalost, in nihče gajri. je njegova usoda. Magda vsaj ne vpraša, kako in kaj; saj je j je bila v resnici gosposko bitjiče: znana reč. da visi v njegovem iz rdečkaste mesne kepice se je salonu okvir brez slike, in stara razvil fin obrazek, ki ni spominjal
ati v rane-na roditelje niti z eno svoio pote-
L
zo: oči so zasijale že zgodaj v tistem zastrtem hrepenenju, ki se zdi. da sanja o daljnih gradovih.
stvar je, da ne gre dregt svojega bližnjega. Kaj bi dregali kaj popraševali. ko ve vse mesto in skoraj vsa kranjska dežela: nekdaj je bila v ovirju gospoda j in njena hoja je bila hoja majhne Tlakarja fotografija nežne dokliee kraljice. Gospa Matilda je zrla iz-z bujnimi svetlimi laski, cvetoči-] prva vsa očarana na svoje lepo mi ustnicami in plaho koprnečimi dete; ne tako gospod Tlakar. ki je očmi.	|imel kaj malo zmisla za gospostvo
Magda ji je bilo ime.
Že par mesecev po poroki gospoda Tlakarja z gospo Matildo je napolni hišo njen tenki, nenavadno zvonki jok. Zdravnik, ki
"Nehajta mi že s to prineešči-no!" je rojil neprestano. "Ali ne vidiš kako razvajaš otroka? Strogosti mu je treba in pokorščine, da, spoštovanja in bogaboječno-
je zahajal tisti čas pogostoma ksti! Ti ga uči; Ti si bila tudi gos. mladi ženi. se je nasmehnil neko-1 pa si prišla vseeno na svoje mega dne in dejal:	|sto...."
"To bo še operna pevka, gospa!1 Gospa Matilda je bila mclike-Videli boste — otrok se je rodil s ?c značaja, in doba, ko zamenja
žgala — okvir pa naj visi tu v talentom za petje, in če ga bost?'ženska svojo lastno pamet z mo-
znali gojiti, boste čez dvajset let ževo, je ravno nastopala pri njej
soprana
večni spomin: Izobčena je — izobčena in prokleta i. . . . "
Zdaj je odleglo gospodu Tla-karju; še enkrat se ozre s pogledom polnim svete jeze, nato pa se izpremeni njegov gnev genotje; sede, nasloni čelo odnehati, dokler ni povedal vse- dlani in zaplaka z debelim krule- Uinoma tako talentirani; vsi .ki pri-
mati najbolj slovečega daleč naokoli...."
Doktor je rad prerokoval : in ker je bil mlad in neroden, je do-mohko' dal hudomušno :
med i "Sicer pa so zgodnji otroci ve-
tiste čase. Prišel je dan, ko se je začudila in zgrozila nad naturo svoje Magde; prišel je tisti, ko ji
rože. Mati in oče sta opazovala to zmedo v njenem srcu z odkrito mržnjo: čim jasneje sta čutila, kako uhaja Magdina duša iz dosega njiju neokrene oblasti, tem Iju-bosumneje sta hitela ubijati v njej vsak sen, vsak polet in sleherni utri}) ponosa. In vsak udarec je koval v Magdi ono. kar je moč in duša vsakega nerazumljenega iu zatiranega človeka: brezmejno koprnenje po uživanju, ljubezni in svobodi.
Tako je prekoračila svoje sedemnajsto leto; mati jo je začela voditi na plesne vaje. Magda bi bila rada plesala, toda morala je; in tudi to ji je postalo muka. Doživela pa je zdaj nekaj novega in globokega: včasih so jo zagrabile melodije valčkov in polk v dnu srca in zavrele v njem tisto pijanost, ki buhne kvišku kakor angel vrtinca in razpne krila svojih sluten j med ljubeznijo in smrtjo. Zdaj je poslušala tudi opero drugače, ob tistih redkih večerih, ko je smela sedeti na balkonu med materjo iu frajlo Emo, staro prijateljico Matilde. Nekoč je poslušala tenorja Vokurko. ki ga je obnorevalo vse ženstvo mesta. v vlogi Romeja; takrat jo je objelo z nečuveno mogoto, kakor reka sladke strast i, odplavljajoča
čim glasom. Gospa Matilda in dejo tako zgodaj na svet...

•ala.
za- mize
"Otroci Da, otroci.... To, ljuba moja. je gorje — j«' rana, ki je ne zaceli nobeno mazil" in noben čas!.... Vvš. Matilda — sama veš. da te imam rad; rad te imam kakor punčico v očesu, saj si reva z mano vred. Pa kakor rad te imam — včasih sem take volje, da bi te zadavil! Vrgel bi te na tla. bil te s palico — s petami bi skakal po tvojem prokletem životu, Bog mi odpusti smrtni greh! Zakaj ti si mi jo rodila, ti. ti. ti' Kdo drugi kakor ti jo je rodil, prokle-to...."
Prekine se. kakor da se je zbal strašne besede v svojih dostojnih ustih; in spet se ozre divje na prazni okvir. Udari se z dlanjo po čelu in povzame s plakajočim glasom :
"Je že prav tako: kazen božja za človeško nespamet in za pohoto našega telesa; kazen božja!.... ' To ima človek: skrbiš. trepečeš'me
frajla Ema sta plakali že prej; zdaj plakajo vsi trije, dolj^o in monotono, kakor da bi vršili z u-žitkom in vednostjo staro, neizogibno ceremonijo.
Enako se zgodi, kadar pride teta Malči. stric Teodor, gospa Ko-
Kaj'
hočete: spočeti so v ljubezni, v zanosu najžlahtejših sil...."
Ilotel se je prikupiti; gospa Matilda pa se je obrnila v zid in za-ilitela od jeze. Tlakar je poiskal drugega zdravnika in sklenil z ženo pozabiti, da sta se našla v lju bidniea ali gospod podpolkovnik' bežni; ker jo je poročil itak le iz v pokoju: gospodu Tlakar ju iielstruhu pred njenim razjarjenim smeš omeniti otrok, če nočeš, da j očetom, jima to ni delalo velikega se mu razboli srce.	| truda. Pozabila sta in čakala, do-
O takih prilikah gre zvečer k kler ni zrastla med njima tista "Črnemu medvedu" in pije na druga vez. ki ji pravijo nagnjenje obup; že večkrat se je pripetilo, v zakonu in ki je ljubezni prav da je izpii po šest osmink dolenj- oddaljena sorodniea. skega cvička in popušil tri viržin-j Bila sta oba z dežele: njemu je ke. Prijatelji ga gledajo in vidijo, bilo celo Gregor ime. Ona je bila da ga tare bol.	j Matilda, in pomnila je. kako so
"Ne. ne tako naglo, gospod kon- je jokala s šestnajstimi leti. zakaj trolor! Počasi, počasi! In že tre- je niso krstili bolj blagodoneče:
tja viržinka? Varujte si zdravje. Ellen, Alma ali vsaj Erna, kakor gospod kontrolor", pravi neka- ljubke junakinje nemških roma-I.še in jih voditi na srečno pot: teri.	i nov. Rada bi bila popravila ta'njene želje in hrepenenja so po-
novorojenki, toda'ganjala. pod trinoštvom očetovske dati konservativno-'hiše tja v en dan. kakor divje
"(i m prej um rem, tem bolje za-'greh pri prvi 11 ?!" odgovarja gospod Tlakar z morala se je vda
je začela izbijati otroške muhe] z ritmičnimi valovi kos za koso tu strožje in sovražneje od svojega njene duše. Oder se je pogreznil
kdovekam, v ušesu je zamrla godba : ostala je samo še želja, umreti v naročju Romeja blažene smrti. Magda je spustila glavo nizko med kolena i 11 se prijela za vrat. tla ne bi zakričala in vrgla svojega hrepenenja dol, v lože in parter, na vse strani ter ga oblatila pred množico. Toda kar se je dvigalo v njej tako burno, ni bil krik; solze so bile. ki so udrle mahoma v nevzdržnem toku.... Gospa Matilda Jo je pogledala, bleda od jeze in sramu; toda že >.e je spuščalo zagrinjalo.
Tri dni nato je pisala Magda tenorju Vokurki ljubavno pismo; odgovoril ji je na šifro 'Pomladno valovje". da jo pričakuje drugi dan v svojem stanovanju. Šla je kakor v omotici — namesto v šolo: in v svoji sreči, da sme počivati ob prsih obritega gizdalina, ki je osvojil s tremi visokimi notami njeno srce. se ni niti zavedala, kdaj je postala ženska. (Konec prihodnjič.)
Magdi so napočili dnevi odtu-jenja, ki zastrupijo vsako otroško srce. Še preden se je razvilo de-tinsko popje v dekliški cvet, je bilo v njenem srcu ubito zaupanje do roditeljev, tonečih vsak dan globlje v svojo sivo nekdanjost. Čutila je dobro, kako jo je včasih popadlo za vrat, kadar je slišala svoje tovarišice govoriti ža-rečih oči o materah in očetih; kadar je bila sama. je ponavljala besedi: "Mama! Ata!" hoteča o kusiti v njih isto sladkost in srečo. pa je čutila le. da sta ji puhel zvok. Cini bolj je doraščala. tem bolj jo je dušilo v tej pajčevini laži 111 mrzle sile, ki je tvorila njej okrilje rodbinskega življenja.
Bila je vzgoja, kakršna je skoraj povsod, kjer so ljudje omejeni in sebični: nihče se ni trudil, doumeti drhti j a je njene mlade du-
JUGOSLOVANSKA
KATOLIŠKA JEDNOTA
Ustanovljena leta 1898.	Inkorporirana leta 1900.
Glavni sedež v ELY, MINNESOTA.
Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici, v blagajni ima okolu 200.000 dolarjev; bolniških podpor, poškodbin in smrtnin je že izplačala nad MILIJON DOLARJEV.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest, da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih; društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Za na daljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOHN A. GERM, Box 57, Braddock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
Glavni tajnik: GEO L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 - 7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444 ~ 6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave., Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRANK JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308 - 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
GLAS NARODA, 14. OKTOBRA, 1915. v
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
VOJAŠKE VESTI.	[zopet prijeten Jan. Tega dne je
Iz seznama izgub. Stotnik Fran, na Selu bivajoča žena Ivana Mirt ' !■ . 7. ;> ;f...ik. mrtev ; prapor- zaprla svojega petletnega Pavle- zagovoru takoj izpuščen na svo-Mihiit'1 Collerig, 47. pešpolk. ta v sobo, ker je imela tekom do-'
strijskega hujskanja. Na podlagi obdolžnice je bil aretiran in odpeljan v Gradec. Pri zasliševanju se je dognala neutemeljenost ob-dolžbe in po krivici napadeni duhovnik je bil po sijajnem lastnem
Ijana
•zne ©ru<
lihael Collerig, 47. pešpolk m rte v ; poročnik Alojzij (Jlaser. 47. jm >polkj mrtev; kadet Fran H l.'r, 47. pešpolk, mrtev; pra-por>čak Alojzij Miki, 47. pešpolk.
lev; porotnik Ferdinand Sei-ringi-r, 47. pt-špolk, mrtev; kadet Kran Sommer, 47. pešpolk, inr-t v; kadet Iv. gen Baraga, 47. peš-polk. ranjen; kadet lieneš, 97. pešpolk, ranjen; praporščak Aloj-/;j i';<-tellan, !>7. pešpolk, ranjen; prnpotSeak Vinko Gruden, 47. !'.-polk, ranjen; kadet Josip Kozah. 7. pešpolk, ranjen; nadpo-r>t nik. Ivan Zeitz, 27. pešpolk, ra-nj 11; kadet Fran Kavčič. 97. pešpolk, ujet.
Odlikovanja. Cesar je odlikoval po poletii Dunaj—Gradec—Ljubili po poletih iz trdnjave -1 znanega letalca nadpo-i Ivana Mandel z redom že-i rone :t. razreda z vojno delo. — Srebrn zaslužni kri-/. e -» krono jim traku hrabrostne svetinje je dobil eetovodja, titlll. narednik 4. domobranskega polka Viljem Pelikan. — Srebrno hra-bro>tno svetinjo 1. vrste je dobil nad u m.-t ni stražmojster Nikolaj Furlan pri 7. deželnem orožni-- ki m poveljstvu in orožniški nadomestni stražmojster F. Griindl. Ivi . ' prideljen 17. pešpolku. — Z t' i.n. sto svetinjo za hrabrost je bil odlikovan praporščak Matija Mah šlč, sotrudnik slov. listov.
KRANJSKO.
V ruskem ujetništvu se nahaja F Viiljavee iz Leš na Gorenjskem.
Iz italijanskega ujetništva se je
. /las;l livar Fran Zalar iz ljubil.me. Piše, da je bil ujet 25. ju-lsjai /zvečer. Pravi, da je zdrav in tla se mu gotli dobro.
Pet sinov v vojni imata oče in mati Jem- iz. Že j pri Domžalah. Sin Karol se je po d setih mese-<-ih oglasil iz ruskega ujetništva i 1 >11 je ranjen ujet . Peter je pri pijouirjih, Lovrenc in Matija pri 17 pešpolku, Jaka je pa črnovoj-nik.
Vojaki umrli. V ljubljanskih
li'ilnisuieah so umrli sledeči voja-
: -ln-ip Krhouna, super. — Jo-ip Lampaelier, lovce. — Karel Pol eitii'.k, major. — Anton Turk, peš- -e. — Štefan Kendi, ogrski horiM tNki pešee. — Fran Skočov-
- k .v, pešec. — Ivan Golenač, pe-
Umrli so v Ljubljani: Antonija J -nik, rojena CVšnovar; zapu-> ;i štiri otročičke, mož je pa pri v ijakih. — Helena Petek, hiral-l.i, (jO let. — Fran Črna go j, po-s e -1 u i k o v sin. 7 mesecev. — Zo-ti.|;i Jamnik, hči tobačnega delavca, mesece. — Josipina Konje-deiv, hči železniškega delavea-be-gunea. 16 mesecev.
Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji Jožef Omers. /.upnik v pokoju v Sežani. Pokopali >o ga na pokopališču v Smi-lielu. Fmrli je bil rojen 14. marca Istri v Laliovčah, okraj Kamnik.
Pcizkušen samomor. Zastrupiti se j. hotela v Ljubljani v Zvezdi na klopi 23letna lahkoživka Alojzija Strohsaek. l/pila je stekleni-eieo lysolii ter se že onesvestila. Rešil jo je neki mimoidoči pol-kovni zdravnik, ki je odredil pre-peljavo v deželno bolnišnico; tam so ji i/prali želodec in jo oteli gotove smrti.
Begunci v Ribnici. Kljub temu. da je prebivalce Ribnice zadela Inula nesreča, požar, morajo skr-lu! i /a veliko število goriških beguncev.
Avstrijska ravnopravnost. M!o-i.-njee' v Kranju piše: Na e. kr. platnih uradih so nabite vsak dan nove brzojavke, ki poročajo o položaju na bojiščih, pri nas seveda v — nemščini. Na celem otoku hrku, tudi v čisto hrvatskih krajih, so pa te brzojavke objavljene v italijanščini. In to v času. ko se Hrvatje najpogumneje bi-jejo proti verolomnim Italijanom Italijanščina je še vedno gospa
Mlad napadalec. Na potu med Sel o m in Žirovnico je okrog 15 let stari posestnikov sin Anton Vidie napadel z nožem na mestnega čuvaju državne železnice v Žirovni-ei Janeza Zemljo, ko se je le-ta vračal v mraku od matere iz Sela domov. Zadal mu je dve rani; eno pod rebra in eno v hrbet, vsekakor precej občutni, ker je Zemlja moral v deželno bolnišnico. Ves dogodek je zelo zagoneten in čuden, ker med obema poprej ni bilo nikakega sovraštva in je napadeni celo birmanski boter napadalcev..
Ponesrečeni izle\ Po neprijet-
poldneva opravke v Ljubljani. Toda prijazno solnce in lahna sapica je vabila Pavleta z vso močjo na prosto. Ker skozi zaklenjena vrata ni mogel, jo je ubral kar skozi okno ter jo mahnil proti železniškemu tiru. Tam se je ravno zapirala zavora in rožljajoče že-lezje ga je zopet vabilo, da pogleda. Potipal je z levo roko kolesje, ki pa mu neusmiljeno poškodovalo vse štiri prste raz ven kazalca.
Izgubil se je ali pa ušel Milan Srečnik, krojaški vajenec, sin Jakoba Srečnika, Radeckega cesta št. 1, Ljubljana. Fant je majhne postave, star 13 let, bledega lica. Zadnjo dopisnico je pisal iz Logatca, kjer pravi, da gre proti Vipavi.
Letno poročilo o stanju ljudskega šolstva koncem leta 1914.
Ker se letos ne izda tiskano letno poročilo, ki so ga ponavadi dobila šolska vodstva, slede tu najvažnejši statistični podatki o stanju ljudskega šolstva v letu 1^114. — I. Šol je bilo: A. Javnih: 1. meščanskih 2, 1 s slovenskim (Postojna) in ] z nemškim (Krško) učnim jezikom. 2. ljudskih šol: enorazrednih 172. dvorazrednih 121. trirazrednih 49, štirirazred-nih 47, pctrazrednih 23, šestraz-rednih 14 in osemrazrednih 6, skupaj 432. Med temi je 20 šol za mIo. 4 ekspoziture in 17 eksliu-lendnih. Izmed vseli javnih ljudskih šol je bilo 18 samo deških 14 samo dekliških in 400 mešanih, (ilede učnega jezika pa: 391 slovenskih. :J0 nemških. 9 utrakvi-stičnih in 2. v katerih se je poučevalo slovenske in nemške otroke v posebnih oddelkih. B. Privatnih: 1. s pravico javnosti: a) 4 meščanske za deklice, in sicer 1 slovenska. 1 nemška in 2 utra-kvistični; b ljudskih šol: enorazrednih 4. dvorazrednih 2, tri-razredna 1. št irirazrednih 5, pet-razrednih <>, sede m razredna 1, o-semrazrednih 4. skupaj 23, in si eer: 3 deške. 11 dekliških in 9 mešanih; po učnem jeziku pa: 9 slovenskih. 11 nemških in 3 utra-kvistične. 2. brez pravice javnosti: ljudskih šol: enorazredni 2 dvora/redna 1. skupaj '). in sicer vse tri mešane in z nemškim učnim jezikom. — IL Število otrok: 1. šoloobveznih: dečkov 48.589, deklic 48,215, skupaj 96,804. 2. šoloobiskujočih: dečkov 45,042. deklic 4:{.42<i. skupaj 8S.468. O-pomba : Med šoloobiskujočimi tu niso všteti oni, ki so obiskovali srednje šole in razne druge zavode. Javne meščanske šole je obiskovalo: 114 dečkov in 35 deklic, skupaj 14!). — III. Število učitelj-stva na javnih šolah: Na meščanskih šolah 8 možkih in 1 ženska, skupaj Na ljudskih šolah 435 možkih iti 64:1 ženskih, skupaj 1078. Veroučiteljev je bilo: 7 s plačo (odštetih v statusu ljudskega ueiteljstva). 2 z remuneracijo in in 418 nastavljenih odcerkvene oblasti. Učiteljic za ženska ročna tlela je bilo 34. Na privatnih šolah j-1 bilo 38 možkih in 121 ženskih, skupaj 159 učnih moči. \ primeri z letom 1913. je število šol naraslo za 3. Enorazrednih ljudskih šol je bilo 5 manj kot 1 1913., več pa 2 dvorazredni. 2 št irirazredni in 3 šestrazredne. Šoloobveznih otrok je bilo 1. 1914 141 dečkov in 303 deklice, skupaj 444 manj kot leta 1913., šoloobi-skujočih pa: 340 dečkov manj in 241 deklic več kot leta 1913. Uči-teljstva je bilo leta 1914: 82 učiteljev in 30 učiteljic, skupaj 112 manj kot leta 1913. (Temu so krive izredne razmere, ker je moralo mnogo učiteljev v vojake in so se mnogi razredi opustili, oziroma se je po dva ali več razredov združilo v en razred s poukom po oddelkih.)
ŠTAJERSKO.
V ruskem ujetništvu je umrl
Avgust Svetlin, učitelj v Konjicah.
Umrl je v Mariboru hišni posestnik in umiravljeni paznik mestnih naprav Fran Graf.
Nagloma je umrl v Gradcu čr-kostavec Konstantin Dačič.
KOROŠKO.
Po krivici obtoženi duhovnik.
"Ceskv Zapad" piše: V minulih dneh je prišel v Plzenj koroški župnik Kukačka, ki je služil v obmejni koroški vasi. Pri izbruhu vojne je bila župnija iz vojaških ozirov izpraznjena, ob tej priložnosti je bil župnik — rodom Ceh
bodo. Na vprašanje, ali ima biti kaznovan obtožitelj. je izjavil, da mu odpusti.
Pcštne vesti. Poštni konceptni praktikant dr. Gustav Kordin je imenovan poštnim koncipistom v Celovcu. Ravnotam sta razpisani dve poduradniški mesti brzojavnega oddelki.
Kclera. V Beljaku je zopet jav-Ijenih 6 slučajev azijatske kolere. Oboleli so vojaki, došli z bojišča.
PRIMORSKO.
Iz italijanskega ujetništva piše Fran Adamič iz Andola pri Sv. Gregorju svoji ženi: "Naznanim Ti, da sem ujet v Italiji, z menoj tudi nekaj mojih tovarišev, Ven-turini Franc in Arko iz Zapotoka. Levstek je umrl. Z Bogom, pa kaj molite zame!"
Iz ruskega ujetništva je pisal kadet 95. peŠpolka Anton lveša doma v Premanturi pri Pulju. svojemu prijatelju: Mili druže! Evo Ti glasa od mene! Živ što no riječ. upravo živ i ništa više. -JoŠ nema in stalne a d rese. Javit eu Ti se iz Rusije j oš koji put. Fz pozdrav Tvoj lveša.
Umrl je v ruskem ujetništvu učitelj iz Sovinjaka v Istri Mirko Siškovič.
Smrt med begunci. Na kolodvoru v Ljubljani, kamor se je pripeljala s svojimi stariši, je u-mrla 161etna Josipina Konjedic, delavčeva hči iz Plavi pri Gorici Kot vzrok smrti so konstatirali črevesni katar.
Umrl je v Trstu lastnik kavarne "Minerva" Josip Golja-Kranje.
Nameščen je Vinko Aljančič. kaplan bovški, kot župni upravitelj v Sočo.
Poziv. Učitelj na meščanski šoli v Gorici, Enrico Faini, se poživlja potom javnega razglasa na mestnem uradu, tla se predstavi mestnemu šolskemu svetu, sicer da bode odpuščen iz službe. Karakteristično za Primorsko, da vsi uradi izdajajo take razglase, ki pa ponajveč, oziroma, vedno ostanejo brez uspeha, ker so iskanci v takih krajih, kamor ne prodrejo avstrijski razglasi. Ta mož je že gotovo odrešen v Italiji!
Kcbariški župan in osvobcdite-lji. ''Miinchener Neueste Nacli-richten" poročajo: *"Ko so Italijani zasedli Kobarid, katerega so naši iz vojaških razlogov prostovoljno zapustili, je župan na čelu občinskega zastopa nagovoril vrhovnega poveljnika in izrazil pri tem sivino to željo, da bi za prebivalstvo pod italijanskim gospod-stvom ne bilo slabše nego dosedaj pod avstrijsko vlado."
Vipavska železnica zopet vozi tudi civilne ljudi in blago. Dala je temu prometu dva vlaka dnevno na razpolago. Prebivalci Vipavske doline so s tem jako zadovoljni, ker imajo sedaj kratko zvezo z Gorico, v katero hodijo kljub vojni še mnogokrat, bodisi kaj nakupat ali pa pdodat.
Kako je v Gorici? " Grazer Volksblatt" piše: Da Goi'ica še nikakor ni v italijanskih rokah in sploh ni misliti na to. da bi kdaj bila. dokazuje odprti promet mesta z ozadjem. Neki profesor, ki je pred par dnevi prišel od ondi na kratek obisk v Gradec, opisuje položaj kot popolnoma varen. Kako varno se čuti prebivalstvo pred Italijani, izhaja pred vsem iz tega, da so z majhnimi izjemami odprte vse gostilne, kavarne in trgovine. Na grmenje topov so se ljudje ravno tako navadili kakor na obiske sovražnih letalcev, ki si pa zadnji čas ne upajo več blizu. Sovražni artilerijski ogenj je napravil le malo škode. Profesor je večkrat po cele ure sedel v podstrešju svoje hiše in z dalj nogledom opazoval italijanski ar tilerijski ogenj; sosedni vrt so granate popolnoma prekopale. Profesor je zbral celo zbirko granatnih črepinj, med drugim pa tifcli celo 23 cm granato, ki ni bila eksplodirala in katero je na njegovo prošnjo napravil neškodljivo neki avstrijski ognjičar. "Čez par dni se vrnem v Gorieo", je končal profesor, "in mislim, da me bo ravno tisti izvošček peljal s kolodvora, kakor ine je peljal o\> odhodu. Upam tudi, da bom s svojega observatorija kmalu mogel opazovati odhod Italijanov
Fogarjev most čez Sočo je bil že večkrat cilj italijanskim gra natam. V času tistih velikih bitk je bil tudi on po eel dan v ognju. A malokrat so ga kaj poškodovali
nične čete takoj popravile. Potem je imel več časa počitek, toda pai dni nato so se ga zopet spomnili Italijani in ga začeli obsipavati z granatami. A tudi to njihovo bombardiranje je ostalo brezuspešno. ker most še lepo stoji in veže Gorico z Brdi. Ravno tako stoje še vsi goriški mostovi: železni, železniški, leseni v Straži-cah, Fogarjev. Formazarijev in tudi znani Solkanski most.
Zaprta gcstilna. V ulici Franja Ferdinanda v Pulju je oblast zaprla gostilno Jelislave Krek, ker je lastnica prodajala gostom nad maksimalno ceno.
Razsvetljevanje oken na Reki je v onih hišah, ki leže proti morju, strogo prepovedano.
HRVATSKO.
Poročila se je v Zagrebu operna pevka gdč. Vika Engl z lvom pl. Mošinskim. vladnim tajnikom.
DELO! DELO!! DELO!!!
Rabim 30 mož za drva delat. Plača -ti-2.", od klaftre. Šuma lepa in v ravnini. Delo stalno za več let.
John Troha, Box 88.	Pickens, \V. Va.
(14-15—10)
Iviid bi izvedel za naslov svojega očeta ANTONA ŠT A M FEL. Doma je iz Grintovca pri Kulpi na Kranjskem. Pred 4. meseci sva bila skupaj in sedaj pa ne vem nič o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ka.j ve, da mi poroča. ali naj se sam oglasi. — Anton Štamfel, li. F. I). No. :!. Bastrop. La.	(14-15—10)
V COLORADO.
Vsak ima pravico in priložnost dobiti 160 ali 320 akrov homestead zemlje, kjer raste vse. Dosti vode in lesa. Blizu železnice in velikih mest. Location. uradna vknjižba in merjenje znaša $125 za 160 akrov ali	za 320 akr.
S to svoto je plačano vse. Pridite, dokler ne bo prepozno! Za pojasnila priložite znamko.
Frank Chancher & Co., 1624 Curtis St., Room 2,
Denver, Colo.
Vodnik sreče.
Zdravniška knjiga, kako ae hitro dura ozdraveli vseh bolezni, poiebno spolnih*
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh bratov IVANA in ANTONA ŠTEMBERGER. Doma sta iz vasi Kuteževo pri Bistrici na Notranjskem. Prosim ju, da se mi javita. — Frank Štember-ger. 10325 Way Ave., Cleveland, Ohio. * (12-14r—10)
VABILO
na
PLESNO VESELICO
v soboto dne 16. oktobra t. 1.
v Slovenskem Delavskem Domu v Conemaugh, Pa., katero priredi dr. sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J.
Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna društva ter posamezne rojake in rojakinje iz okolice, da bi nas na gori omenjeni dan pol-noštevilno obiskali. V enakem slučaju bomo tudi mi vrnili milo za drago. Na veselici nam bo igrala tukajšnji slovenska godba Victor Orchestra pod vodstvom rojaka V. Navinšeka in še druge zabave ne bo manjkalo, za kar bo skrbel društveni odbor. Vstopnina za možke 25^.
Torej na svidenje IG. oktobra zvečer!	Fs Pušnik.
(12-14—10)
Iščem svojega prijatelja JOSIPA POTREBUJEŠ, doma od Sv. Križa pri' Litiji. Pred poldrugim letom je bival v Smithton, Pa., sedaj pil ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi gii javi, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Joe Maver, Ilox 152, Gravs Landing, Pa.
(12-14—10)'_
Rad bi izvedel, kje s • nahaja moja sestra MARIJA HRIBAR, omožena KRAŠOVEC. Pred U). leti se je nahajala v Denver. Colo. Prosim cenjene rojake, ako ve kdo za nje bivanje, da mi sporoči, ali naj se pa sama javi bratu: Anton Hribfir. Camp 32. Box 1. Cheat Bridge. W. Va.	(12-14—10)
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5tli St., New York, N. Y. Podpredsednik: Juliu Pirnat, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, X. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, S32 Anthon Ave., Ridgewood, X. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, X. Y. Zapisnikar: Ivan (ierjovich, 328 Bond St., Brooklyn, X. Y.
Nadzorni odbor: Josip Pogaebnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, G40 Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkovich, 440 L'nion St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, Stagg St., Brooklyn, X. Y. Iv—1«.	; 59 St. Mark's Plaee. New York. N. Y.
TDrnStvenl zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 60 E. 7th St., New York, N. Y.
Redne društvene seje se vrse vsako ČETRTO SOBOTO v inesoeu v dru-Stveni dvorani "BEETIIOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New Yorku, X. Y. in se prieno točno ob S. uri zvečer.
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za revmatične bolečine, okrreiost in negib-čnost sklepov in milic
Pristni prihaja v zavoju, kot je i naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko —
25 in SO centov v lekarnah ali naravnost od
F. AO. RICHTER & CO.
^ 74-80 Washington St. N.w York, N. Y.
dobit« "GLAS NARODA" skosi itiri mesece dnevno, lrvzemši nedelj In postavnih praznikov. "GLAS NABODA" izhaja dnevno na šestih itraneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaš* dnevno poročila z bojišča In razne Klike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vae osobj« lista Je organizirano in spada v strokovne unij«.

NAZNANILO.
Cenjenim maroenikom t ■ylvaniji »poročamo, da jih be » \ kratkem, obiskal naš potOTabd st.opnik
Mr, IYOTCO J AXIS*
ki je pooblaščen pobirati marof-ni»o im izdajati tosadera*
dila.
Sedaj se mudi t Pitiabnifl, Pa., In okolieL Upravniitro rrGIaa Wart**"
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O,
MAZNANILO.
Rojakom t Lorain, Ohio, in o kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik
JOHN KUMŽE, ki je pooblaščen pobirati maroč oino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravnistvo Gla# Nar&da
111 m deževnem vremenu je nastal — obdolžen od župana protiav- in še tistikr at so ga avstrijske teh-
Čudovita zdravljenja.
--o-
Če trpite n« boleznih na plju&ih, v želodcu, jetrih, obi^tih, na katarju, revcoatizmu ali živcih, — ce odlaiajte niti en dan, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in nerumov kot te jih rabi v največj;h evropskih Hanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in srečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
- Dr. L E. SIEGttSTEIN,
j 308 Ftfmaacat BU(. 746 Eaclid A Cleveland, OU«.
Vrednostna ponudba kadilcem
CIGARETTES
"Standard Amerike": lO HASSAN KUPONOV ZASTONJ
(IZREŽ1TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium	490 Broome St., New York, N. Y.
Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.

Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
Milo za briti.....
Čopič, Ščetine so vložene v trd gumi Britev, najboljše jeklo .....
Jermen, dvojen za brušenje in glajenje . Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako telo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za nohte ........
Aparat za rezanje hrane, s štirimi rožmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........
Kuponov
25
50 50 50
100 125
200
ameriški
Kuponov
Taffeta,
Ženski ali mežki dežnik
Mission ročnik Kuhinjska oprava — \0 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega noža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vi.ic, noža za rezan je in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo
Ura za gospode ali gnape. z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, **Waltham kolesje" . . 3900
250
300 650
Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street	New York City, N. Y.

T
GLAS XATtOT)A, 14. OKTOBRA, 1DK>.
j|Marija Grubbe ,
Spisal J. P. JAEOBSEN.
Za Glas N aroda prevel G. P.
«
22	(Nadaljevanje)
Torej >eni vendar storila. — je zakričala. — o Bo<r v najvišjih nebesih ohrani moj razum, ker te tako srčno prosim! Pa zakaj n i e tii«' ne vprašaš? — je rekla proti Ulriku Frederiku. — Zakaj me ne pahneš od sebe kot strupenega gada? In vendar. I»og sam v nebesih ve, da nisem kriva, da nisem prav nič vdeležena pri tem. kar sem storila. Prišlo mi je tako, bilo je tukaj in prisililo me je in vodilo mojo roko. To ti prisegam pri najbolj svetem imenu. Ti pa ne vrjaineš tega, pa kako bi tudi! — Nato se je pričela jokati in je stokala brez prestanka.
1'lrik Frederik ji je popolnoma vrjel. Bilo je to le najboljše potrdilo njegovih lastnih misli iu tolažil jo je z dobrimi besedami in poljubi, dasiravno je občutil pred njo nekak tajen strah, kot pred onim, ki je ubogo, nesrečno orodje v rokah strašne sile zlih duhov. Tega strahu pa tudi ni izgubil, dasiravno si je Marija vsaki dan. katerega ji ji* podarilo nebo. prizadevala na vse načine, ki so na ra/.polauo pametni ženski, da pridobi zopet njegovo "zaupanje. < 'c je ono prvo jutro v svojem srcu prisegla, da bo moral napeti l irik Krederik vse sile ter vso potrpežljivost, da jo zopet pridobi y,!se. je bilo njeno sedanje obnašanje ravno nekaj nasprotnega. — Vs;ik pogled je bila prošnja, vsaka beseda obljuba in v tisoč majhnih stvareh, v obleki in manirah. v premetenih presenečenjih in nežnih obzirnostih mu je izkazovala v vsaki uri svojo iskreno, hrepenenja polno ljubezen. In da ni imela premagati ničesar drnge-la kot spomin na nastop v onem jutru, bi bila zmaga potovo na njeni strani.
Njeni stvari so pa stali nasproti močnejši sovražniki.
I''t ik Frederik je šel kot ubog princ iz dežele, kjer je mogočno p!. : 11 s t v o smatralo nezakonske otroke kralja za komaj nekaj več I .»t sai:>e srhe. Samo«! r/.t vo je bilo še tako mlado in zelo razširjeno mnenj.', da si odkupi kralj moč stem, da odda nekaj te moči. Blesk polboga, ki je pozneje obdajal kralja-samodržea, je takrat že gorel, ; tako slabo in medlo, da ni osvetil nobenega, ki ni stal v neposredni bližini.
Iz te dežele je šel Flrik Frederik k Fiiipu IV.. kjer se ga je obsipalo s .'astmi in darovi, imenovalo grandom Španije ter stavilo v isto vrsto z Don .Tujim <1* Austria.
španski kralj pa je v njegovi osebi izkazal danskemu kralju ča-5-1 i ter dal z veliko radodarnostjo in milostjo izraza svojemu zadovoljstvu. da je stopil danski kralj z izpremembo vladne oblike ter •/. drmrimi uspešnimi prizadevanji v vrsto absolutnih vladarjev.
Ves dvignjen in pijan teh časti, ki so popolnoma izpretnenile njegovo naziranje glede njegove pomembnosti, je Flrik Frederik kmalu izprevidel, da je neodpustljivo lahkomiselno ravnal, da je vzel za /eno hčer pri prostega plemiča. Na potu domov pa je neprestano razmišljeval ali naj kaznuje njo za to svojo nepremišljenost, ali pa naj- jo dvigne v časti ali se loči od nje. Ko pa je prišel k temu :'.«• praznoverni strah, da je njegovo življenje ogroženo potom nje, j ' sklenil, da bo nastopal proti njej mrzlo in ceremonijelno. dokler ne pride na jasno glede tega ter prepreči vsak poskus, da bi se vrnilo >taro idilično razmerje.
Frederik lil., ki je bil zelo dober opazovalec, je kmalu zapazil, da ni Flrik Frederik s svojim zakonom posebno zadovoljen ter je tudi vedel, kaj je temu vzrok. Raditega je uporabil vsako priliko. da odlikuje Marijo Grubbe. Obsipal jo je z znamenji svoje nag-njenosti in milosti ter upal. da jo bo na ta način dvignil v očeh l irika Frederika. Vse to pa ni dovedlo do nobenega cilja ter je pripomoglo le toliko, da je bilo krog izbrane cel kup pozornih in nevoščljivih sovražnikov.
.V-	Ji
V	onem poletju je stanovala kraljeva družina kot večkrat na Frederiksborg.
l irik Frederik in Marija sta šla tudi ven. da pomagata pri pi-irojevanju vsakovrstnih zabav in slovesnosti, katere so se imele vršiti v septembru iti oktobru, ko bi prišel izborni knez iz Saške 1er se zaročil s prineesinjo Ano Zofijo.
Zaeasno j" bil dvorni krog tam zunaj zelo majhen ter naj bi postal širši šele koncem avgusta. Nato naj bi se pričelo s skušnjami v,\ balet in druge zabave. Raditega je bilo zelo tiho in mirno ter se je preganjalo čas. kot je pač bilo mogoče. Flrik Frederik je šel vsaki dan na lov. kralj je bil zaposlen pri svoji stružnici in v laboratoriju in kraljica in princesinje so bile zaposlene z ročnimi deli za pred stoječe slavnosti.
V	drevoredu, ki je vodil do vrat majhne menažerije. je Marija napravila svoj običajni izprehod.
Tudi danes je bila tam.
Počasi je prihajala bližje.
l.i< ni. črni klobuk, ki ni imel nobenega drugega nakita kot srebrno zaponko na krajih, je sedel nalahno na lepo počesanih laseh. Oblečena je bila v okusno jutranjo obleko ter držala v roki palilja 'o.
Pri ograji menažerije je obstala.
Sopla je v izvotljeno roko ter jo držala sedaj pred eno. potem pred drugo oko. Nato je odtrgala vejico ter jo držala na vročih trepalnicah, a kljub temu je bilo videti, da je jokala. Nato se je vrnila proti gradu, a zopet obrnila ter zavila na stransko pot.
Komaj je izginila med drevjem, ko se je pokazal zgoraj v drevoredu čuden, polomljen par: mož, ki je težko hodil ter se opotekal kot človek, ki je vstal od težke bolezni. Opiral se je na žensko, oblečeno zelo staromodno ter z zelenim ščitom pred očmi. Možki je hotel iti hitreje, a ženska ga je zadrževala ter se pri tem hudovala.
Na. na. — je rekla. — ne zbezljaj s svojimi nogami, ko vendar voziš kot poševno kolo na razorani cesti. Bolne ude je treba varovati. Idi počasi! Ali ti ni to rekla modra ženska v Lvnge? Ali je to kaka manira, da se hodi tako hitro po nogah, v katerih je toliko moči kot v slamnati bilki?
—	Moj Bog, kako uboge nožice so to! — je stokal bolnik ter obstal, ker so se mu šibila kolena. — Sedaj je sploh ni več videti, — ji' rekel ter zrl s hrepenenjem proti ograji. — Popolnoma je izginila'
Da, ta čas bo tudi prešel, mali Danijel, in danes se lahko spočiješ in jutri boš bolj močan. Nato ji bova sledila skozi celi gozd. prav do vrat. Da. tako bova storila, a sedaj greva domov in s počil se boš na mehkem ležišču in dobil boš dobro mero piva in igrali bomo trikrat. Prišel bo Rcinhold in izvedel boš novice in igrali bomo vsi trije pošteno igro., dokler ne zaide solnee. Da, tako bomo storili, mali Danijel!
—	Da, tako bomo storili, tako storili, — se je rogal Danijel in se posmehoval. — Ti s svojim Reinholdom in obiskom in pijačo. Če gori v mojih možganih kot vroče železo ter je moj razum v ve-
likih stiskah, — pomagaj mi na rob poti, da se malo spočijcm, —
tako..... tako.... Ali sem pri pravi pameti, Magnille? Ali sem?
Ali nisem kot muha. ki je padla v steklenico?
Sveti križ in sakrament. Dobro izpričevalo je za pamet moža. če je pohabljenec nizkega rodu. ubogi grbast človek, blazno zaljubljen v soprogo princa. Oh. Magnille. ali nisem sanjal, v katerih >e sklanja nad mene ter polaga svojo belo roko na moja mučena prsa ?.... A vse to so blodne sanje, le para in dim....
Šla sta naprej.
Ob ograji sta obstala.
Danijel se je oprl z roko nanjo ter strmel skozi njo v vrt.
—	Tu notri! — je rekel.
Tiho in svetlo je ležel vrt v solncni luči. Od daleč pa je bilo čuti veselo melodijo, vabečo na ples.
—	Tak norec, — je mrmral Danijel. — Človek bi mislil, da se ne bo brigal za črepinje. če je v posesti najdražjih demantov Indije. Marija Grubbe in Karen Viol?.... Ali je pri pameti? Doma mislijo. da je na lovu, da lovi kljunače in bekasine. Med tem pa sedi v Lvnge ter se zabava s prosto žensko .kanaljo.... fuj. fuj, v dno pekla s takim gospodarstvom! — In on je tako ljubosumen na to inačico, da je ne pusti celi dan iz oči....
(Nadaljuje se).
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street. New York, N, Y.
Frank PetkovSek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKQQAN, I L* k..
PRODAJA fina vina, Izvrstno molk«; patentirana sdravila.
PRODAJA voine Katke vaah prekomor-
akita črt.
POŠILJA g denar v »tarl kraj aanealjlvo in pošteno.
UPRAVLJA vae ▼ notarski poael spadajoča dela.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
Kaj pravijo pisatelji. nfenjakl ln driamlkl • knjigi Bari« pL Sottoer
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem ■ rellklm ulitkom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga salo rpllva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenatedt: Odkar je amrla madams Btmol Bi Mlo na sveta tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem Je pravo ogledalo sedanj o-ga Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da m bližajo človefitvu boljši časi. Kratfcomalo: celo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: Te knjigo bi človek naj rs j še poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem ▼ nekem gozdu pri Krleglacb iu sem bral knjigo s naslovom "Doli s oroi-Jem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega ▼ mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vss kol torn© jezike, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ lolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ns moglo ustanoviti družbe, ki bi raaiirjala t« knjigo?
Henrik Hart: m To J« najbolj oiarljlTa knjiga, kar ms ft* kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljis knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 ▼ Berlina)! Ne bes Javil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga nagla svoje apostolje, ki bi ill injo krlžemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora t poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Bri strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Proeim^Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, la ss ne bo nikdo vefl navduševal za vojno, če bo prebral to knjiga CENA M CENTOV.
Rpmhjtc J« prt;
Slovenic Publishing Co.,
i2 Cortlandt Street, Hew York City, N. T.
Cenjenim naročnikom ▼ UtaK, Colorado in New Mexieo sporočamo, da jih bo v kratkem obiakal nad potovalni zastopnik,
Mr. OTO PIZDnt, ki j« pooblalčon pobirati naročnino ln iadajatl tozadevna potrdila. Upravnižtvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informaciji priseljenem,

wm Barla« «1 JmšmMm Sli iauadgration" aa 4?žav« Mow
York rarnje in pomaga priseljon-*«*, ki ee bili osi ep ar j eni, oropani aH s katerimi m j« tlaka tav aa!«,
Br explain o s* daje nasvota priseljencem, kateri so bili oalepav-joni od bankirjev, odvetnikov, tot-*ot«ot a zemljišči, prodajaltev par obrobnih listkov, spremljevalcem, kažipotov in pocaetnikov stttm,
Daje ae Informacija t nafnrali-sMijaklb aaderahi kake postati arterija*, kjer ga eflaritl aa državljansko listine.
Sorodniki naj bi ae aeatal! a pfi-seljonoi na Ellis Inland* alj pal Bu|fl Ofles.
BBŽATN1 DTCZTnH DZFABTHSNT (State Department of EaVdVJI BUREAU OF INDUSTBIll
AND IMMIGRATION. Urad t mestu New Yorktfi ifi Baal fittk St., odprt vsaki dan od f« ar« ajatraj do f. popoldni H ? sredo srda* od ■. do II, M
PGIGS KO JAKI I
Najbolj u-t ped no m*- J&\jf žilo za žen-ske in moška lase, kakor tu- 3 di za moške A brke in brado. Ako ae rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih kraaii. Ko* t i in doltri lasje. kakor tudi moškim krasue brke ln
brada in nebo-
do odpadali in De osiveli. Revmatlzem. kosti bol ali trganje v rokah, nogah in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in srrinte, potne noge, kurje oči. brndoviee, ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za £5.00. Fiiita takoj po canik in knjižico, pošljem zastonj.
Veliki vojni atlas
| ?ojsfeojočih se evropskih držav is? pa kolonij-skih posestev vseh yelesil.
Obsega 1 1 raznih zemljevidov.'
aa lOtlh atraneh in vsaka stran je 104 pri 13* palca vallka;
Cena samo 25 cen fcov.g
Manjši vojni atlas
" " >bsegs dovet raznih zemljevidov
aa 8 afcraaah, vsaka strsn 8 pri 14 paicev."1^ i Cena samo 15 centov. | Tal aemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ae vaak lahko apozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajofrosamesne države.
_ Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov | lami vam takoj odpošljemo zaželjeni atlaa.- Pri vočjaae adjemn damo popasfc
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N T.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov.
jakob wahfilo,
i, Glerslnafl. OUo.
BOJAJL1 NAJtOCAJTB SE NA "€HxJlS NABODAL, NAJVEČJI BLOTTNBKI DNMTNJM X IDS.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na t
Slovenic Publishing Company^
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
H sifO rticc r>~>rCi itfCi nvc nvr T>rfi ivfi jirr fiiro mro iy>fiiSTi
r


Zanesljivo pride sedaj
/
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino."
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
..... 1
________