JUTRA
Marmontu
Leto III. (X.), štev. 87
Maribor, sreda 17. aprila 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poltnam č«k. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
U redništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št 1?
Oglati po tarifu
Oglata »prejema tudi oglaanl oddelek .Jutra11 v Ljubljani, Praiernova ulica it. *,
Zanimivosti iz statistike aaše zunanje trgovine v letu 1928
Enotne gospodarske zbornice za vso driavo
SPREJET TIP LJUBLJANSKE IN ZAGREBŠKE TRGOSKE ZBORNICE — VSE VOLITVE DO NA DALJNEGA ODPADEJO.
Nedavno je generalna direkcija carin izdala veliko, 600 strani obsedajočo knjigo »Statistika vanjske trgovine za godinu 1928«. Knjiga je za vsakogar. ki se hoče baviti podrobno z našimi narodnogospodarskimi problemi, velike važnosti, vsebuje pa za vso našo javnost mnogo zanimivih podrobnosti. Vidimo predvsem, da smo v minulem letu izvozili blaga za 64, uvozili pa za 7.8 milijard dinarjev, da je bila torej naša zunanja trgovina skoro za poldrugo milijardo pasivna. Ako upoštevamo na eni strani slabo letino v koruzi.,na drugi strani silno slabe cene pšenice in nemogoč rost dobre prodaje naših kmetijskih pridelkov, kar je nedvomno v prvi vrsti nepovoljno vplivalo na našo trgovinsko bilanco, potem šele nam postane jasno, kako naše kmetijstvo s svojo proizvodnjo odločilno vpliva na naš izvoz in kako potrebno je pri nas favorizirati kmetijsko produkcijo.
Ako pogledamo nadaljne odlomke statistike, zlasti v pogledu tržišč, ki so nam na razpolago, odnosno držav, kamor izvažamo, ter na drugi strani pregledamo statistiko držav, ki k nam uvažajo, pridemo do zanimivega rezultata, da je Italija danes naša naj večja odjemalka, Češkoslovaška pa država, ki k nam največ uvaža. Italija je bila že leta 1927. v naši izvozni bi lanci na prvem mestu, v letu 1928. se je ta njena pozicija še bolj utrdila. V letu 1927. smo izvozili v Italijo blaga v vrednosti 1.58 milijard Din (24.84% vsega našega izvoza), lani pa za 1.67 milijard Din (26.06%). To pomeni, da gre četrtina vsega našega izvoza pro ti Apeninskemu polotoku. Naš izvoz v Avstrijo, ki je bil še leta 1923. v izvozni statistiki naše države na prvem mestu, je padel že leta 1927. na 1.15 milijard Din (17.90%). To si je lahko razlagati, ker je Avstrija od leta 1920 neprestano dvigala svojo kmetijsko produkcijo, zlasti živinorejo in mlekar stvo, ter tako omejila tekom Časa naš Izvoz govedi in svinj. Vkljub temu pa stoji Avstrija med državami, kamor gre naš izvoz. Še vedno na drugem mestu. Na tretjem mestu je Nemčija s 779.4 milijoni Din in smo v letu 1928 dosegli v izvozu v Nemčijo najvišjo številko. Ker je Nemčija industrijska država, ki mora uvažati kmetijske produkte, so nam tu odprte še velike Izvozne možnosti. Nemčija bo gotovo postala še najvažnejše tržišče za na še proizvode poleg Italije. Tudi naša trgovina v Madžarsko je od 5.24 Procentov celokupnega našega izvo za v letu 1922. narasla na 8.80%, \ 'etu 1928. Zelo nepovoljno se razvija naš fzvoz v Češkoslovaško, posebe;
z ozirom na dejstvo, da je Češko-* ovaška naš najmočnejši uvozni trg. ^aS izvoz v to deželo je od 8.11 % našega celokupnega izvoza v I. 1922* P®c naraščal do leta 1926., ko ie dosegi 12.01 %; zato pa je padel že zope
BEOGRAD, t7. aprila. Včeraj je bil članom Vrhovnega zakonodajnega sveta izročen zakonski načrt o gospodarskih zbornicah v naši državi. S tem načrtom bodo postavljene na enotno podlago vse trgovske in obrtniške zbornice v vsej državi. Gre za vprašanje, kakšen tip trgovskih zbornic naj se izbere. Kakor znano, obstojajo v novih državnih provincah tostran Save in Drine takozvane enot ne zbornice, v katerih je zastopana :rgovina, obrt in industrija, dočim so
OSLO, 17. aprila. Na inicijativo ber-inskega pomožnega odbora za Leva Trockega, se je zglasila včeraj pri ministrskem predsedniku deputacija de-avcev, ki ga je prosila, da naj mu dovoli bivanje na Norveškem, ker je Nemčija njegovo nrošnjo odklonila. V^fistrski predsednik, je izjavil, da bo Predložil' prošnjo ministrskemu svetu,
v Srbiji zbornice za vsako gospodarsko panogo ločene. Vlada je tozadevno že stopila v stike z interesenti. Vladni načrt je odobril tip ljubljanske in zagrebške trgovske zbornice za vso državo. Istotako bo poenostavljen tudi volilni sistem. Trgovinski minister je bil pooblaščen, da izvrši osebne izpremembe po svojem preudarku in zato do nadaljnega odpadejo vse volitve in nadomestne volitve v trgov ske zbornice.
Solgari in pirotska konferenca
SOFIJA, 17, aprila. Bolgarska brzojavna agentura dementira vesti inozemskih listov, češ da je končala Jugoslovan" ko-bolgarska konferenca v Piruto z neuspehom. Demanti naglaša, da je bil dosežen dober sporazum z Jugoslavijo številnih vprašanjih, dočim bosta sklepe konference še proučili obe vladi. Ratifikacija pogodbe v Pirotu bo izvršena že v najkrajšem času.
Brezdomovinski TrocMi
POGAJANJA. DA BI SE SMEL NASELITf NA NORVEŠKEM.
ki bo o tem sklepal. Za bivanje Trockega na Norveškem, ie pripomnil ministrski predsednik, sicer ne obstoia-io nobeni zadržki, vendar pa se bo moral Trockii zavezati, da bo opustil vsako, politično udejstvovanje, sicer bi ga morali takoj zopet izsrnati iz Norveške.
Čudež u Neaplju
Iz Neaplja poročajo, da se je v majhni cerkvici Santa Maria dei Portici dogodil čudež, ki je spremenil okolicq cerkve v pravcati romarski kraj. Brez vsakršnega vpliva so se nenadoma zmajali zlati okraski na nekem kipu noleg oltarja kar <e bilo. kakor so pozneje ugotovili, le posledica telurskih motenj. Med romarji, ki so od takrat prihajali v cerkev, pa je bilo tudi ne-ico (rluhonemo dekle, ki je ^pokleknilo pred čudežni kip in goreče molilo. Nenadoma pa je gluhonema vstala, kriknila in takoj nato spregovorila, razen tega pa je tudi slišala. Zdravnici. ki so jo preiskali, tolmačijo, da je lil nenavaden slučaj le posledica av-tosugestije.
Nov mraz se blifa
NEMŠKE VREMENSKE OPAZOVALNICE NAPOVEDUJRJO NOV MR7LOT-Nl IN SNEŽNI VAL IZ SKANDINAVIJE
BERLIN, 17. aprila. Meteorološki zavodi napovedujejo nov mrzli in snežni val nad Evropo, ki bo prišel iz Skandinavije, kjer je temperatura že znatno
padla. Na Švedskem vlada sedaj pravcato zimsko vreme in je ledenomrzli va objel tud' že severonemško obalo, predvsem Vzhodno Prusijo.
Ustanouiteu agrarne banke
BEOGRAD, 17- aprila- Kralj je danes sankcijoniral zakon o ustanovitvi državne privilegirane agrarne banke. Zakon bo že jutri objavljen v uradnem listu.
Bernard 5hauu u Trstu
TRST, 17. aprila. Davi je prispel semkaj znameniti angleški pesnik Bernard Sha\v, ki odpotuje že popoldne v Albanijo, kjer namerava v svr-ho proučevanja tamkajšnjih razmer ostati dalj Časa.
sankcijo stanouanjskega zakona
BEOGRAD, 17. aprila. Načrt novega stanovanfckecra zakona bo po uradnem sporočilu ministrstva za social-
no politiko že danes izročen skemu predsedniku generalu viču, tako da je pričakovati, da sankcijoniran še tekom tekočega Zakon bo stopil takoj po objavi v ljavo.
Najuečje letalo sueta
FRANKFURT, 17. aprila. Junkersove tvornice prično te dni graditi letalo, ki bo največje na svetu. Bo to vojaško pre vozno letalo »38«, ki bo razvijalo maksi malno brzino 170 km na uro. širina beh kril bo znašaia 44 metrov, prostor nina letala pa 290 kvadratnih metrov Vsi štirje motorji bodo tako montiran' da bo mogoče njihovo nadziranje tud med vožnjo. Zgoraj bodo potniške kabi ne, spodaj pa skladišča. Letalo bo mo glo sprejeti naenkrat 30 potnikov.
Mlade merjasce
od 3 do 5 mesecev namerava razdeliti1 po znižani ceni oblastni odbor. Na ptujski okraj se razdeli 10 merjascev 5n naj se prošniiki. ki želijo imeti .merjasca, o-irnejo na okrajni zastori Ptuj, kjer izve-in natančneie pogoje. Čas za prijavo je do 3. majnika. —
Prosjak In tat.
Včeraj je stražnik ustavil v Strmi ulici usnjarskega pomočnika Avgusta N., ki je lik pred aretacijo izmaknil dežnik v isti ulici, v veži hiše št. 5, kamor je prišel prosit kruha. Pri zaslišanju je tatvino priznal in se zagovarjal, da je brez sredstev. Dežnik pa je ukradel z namenom, da ga proda in z izkupičkom odpotuje v Karlovac, kjer bi gotovo dobil delo v tamkajšnji usnjarni. Moral bo pred sodišče, da se zagovarja radi tatvine in beračenja. —
Neprevidna Mica.
Sinoči so pasanti na Aleksandrovi cesti opazili popolnoma pijano kmetico in jo prijavili stražniku, ki jo je našel v veži hiše št. 41. Bila je tako vinjena, da ni bilo mogoče ugotoviti njene identitete. nakar so jo z izvoščkom prepeljali v policijske zapore, kjer so ugotovili, da imajo opraviti z Marijo Kovačevo iz Pekla pri Poljčanah. V torbici je imela noleg dokumentov še nekaj denarja in dva zavitka saharkia, radi česar so jo osumili tudi tihotapstva. Zadevo bo definitivno rešilo sodišče. —
v letu 1927. na 11.35 % !n zlasti v letu 1928. na 8.99 %. V celoti je od desetero najvažnejših izvoznih tržišč za riašo državo v letu 1928. sodelovala Italija s 26%, Avstrija s 17.90%. Nemčija z 12.10. Češkoslovaška z 8.99, Madžarska z 8.80. Grčija z 8.3, Francija s 3.83, Švica s 3.10, Anglija z 1.59 in Poljska z 1.38%,
Kakor že rečeno, je zavzemala v naši uvozni trgovini v letu 1928. prvo mesto češkoslovaška, dasi je uvoz iz te države napram letu 1927. padel (od 19.20 na 17.89%). IJvoz iz Avstrije ie padel od 1.86 milijard (28.89%) v letu 1922. na 1.42 milijard Din (19.55%) v letu 1927. in na 1.35 milijard Din
(17.29%) v letu 1928. Silno pa narašča uvoz iz Nemčije in zdi se, da bo Nemčija za našo državo v doglednem času postala glavno uvozno tržišče, posebej še. ko se bo znižal odstotek reparacij. ki jih od tam dobivamo. Značilno je, da je naš uvoz iz Nemčije od 426 milijonov Cin (7.17% celokupnega uvoza) v letu 1922. narasel na čez eno milijardo Din (13.61%) v letu 1928. Italija, ki je kot naš izvozni trg na prvem mestu, stoji s svojim uvozom v našo državo še vedno na četrtem mestu ter izza leta 1924. naš izvoz iz te države stalno pada. Pri uvozu v našo državo so udeležene: češkoslovaška s 17.S9. Avstrija s 17.29. Nemčija s
13.61, Italija z 11.99. Madžarska s 6.63. Anglija s 5.70. Združene države s 4.92, Francija s 4.51% itd. Naš uvoz je razdeljen na mnogo večje število držav nego naš izvoz. V našem izvozu smo aktivni napram Italiji. Grški. Švici in Madžarski, pasivni pa predvsem v prometu s Češkoslovaško za več ko 100%, dalje v prometu z Avstrijo. Nemčijo, Anglijo Itd.
Statistika nam je dober nauk za bo* dočnost in odgovorni činitelji bodo tekom prihodnjih let baš na tej podlagi lahko ukrenili marsikaj koristnega v interesu poaktivljenja naše trgovinske bilance.
'Slran 2.
Mariborski VEČERNTK Jutra    	f	V	Mariboru,	3ne	17.	i	V.	1929.
Ureditev Felberjevega otoka
POSTANE NAJ LETOVIŠČE Z VSEMI MODERNIMI NAPRAVAMI.
Krasni Felberjev otok pod Kamnico je prešel pred dobrim letom iz privatnih rok v last naše mestne občine in v kratkem se bodo menda pričela na njem dela za zgraditev modernega letnega kopališča. Kopališče bo za Maribor velika pridobitev, ki bo brez dvoma znatno u-plivala tudi na razvoj tujskega prometa. Kopališče na velikem in lepem otoku sredi Drave bo postalo brez dvoma mariborska znamenitost, na katero bomo mogli biti Mariborčani upravičeno ponosni. Takega kopališča sredi reke ne bo imelo nobeno drugo mesto v naši državi.
Felberjev otok je po svoji krasni legi, obsežnosti in po svojih nasadih brez-dvomno prostor, ki bi se dal uporabiti še vse bolj kakor samo za kopališče in zdi se nam potrebno opozoriti merodajne kroge na predlog, ki zasluži polno u-važevanje in zanimanje. Ta otok bi namreč lahko postal središče vsega poletnega življenja v našem mestu in poleg tega tudi še znamenito in priljubljeno letovišče. Ker bo po zgraditvi odprtega kopališča postal itak že silno privlačna točka,’ bi kazalo na vsak način zgraditi na njem tudi še velik moderen letovi-ščarski hotel z restavracijo in vsem, kar spada zraven. Tako bi privabili v Maribor, na otok in v mestno kopališče .lahko tudi letoviščarje tujce iz naše države in iz inozemstva. Hotel, kopališče, športni prostori, prostor za veslaški šport in bližina večjega mesta, vse to bi jim nudilo vse, kar potrebujejo tudi najbolj razvajeni turisti-
Tak hotel, katerega bi najlažje zgradi-la mestna občina sama in ga potem oddala v najem za vso sezono, bi se moral postaviti na spodnjem koncu otoka sredi cvetličnih nasadov, ki bi se tu uredili. Opremljen bi moral biti z vsem komfor-tom in z vsemi udobnostmi. V hotelu bi morala biti restavracija in kavarna, na prostem bi se pa lahko prirejali koncerti in gledališki nastopi, ki bi privabili na
otok poleg kopalcev in letoviščarjev tudi one mariborske meščane in okoličane; ki bi jim ne bilo samo do kopanja. Tu bi se poleti lahko prirejale tudi vse večje veselične prireditve, ki se doslej prirejajo v parku vojašnice kralja Petra I, Prireditve požarne brambe, razne beneške noči itd. bi našle tu najidealnejši prostor in bi bile obiskane tudi po letoviščarjih z otoka in ne samo po Mariborčanih- S tem bi se ustvarila pa tudi za tujce same velika privlačnost.
Ostali del otoka, kolikor bi ne bil zavzet po hotelu, kopališču in cvetličnem nasadu, bi se porabil za športna igrišča (tenis itd.) in za sprehajališča- Ureditev sprehajališč ne bi delala velikih težkoč. Tu bi bilo treba samo napraviti poti po že obstoječem gozdnem nasadu in postaviti na senčnih prostorih klopi. Vmes bi se napravil lahko tudi zoološki vrtič, kjer bi se sprehajale srne, jeleni in druge take živali, ki bi tvorile tudi že same po sebi znatno privlačnost. Preureditev tega dela bi bila torej lahka in tudi ne bi zahtevala bogve kakšnih stroškov.
Letoviščarji na otoku bi imeli tako vse ugodnosti na majhnem prostoru, bi pa imeli poleg tega tudi izborno izhodišče za krajše in daljše izlete k Sv- Urbanu, na Kozjak, na Pohorje, po Dravski dolini in na vse druge strani. Mimogrede bi z mestnimi avtobusi lahko posečali tudi Rogaško Slatino, Dobrno itd., sem bi hodili na izlete pa nasprotno tudi gosti iz teh oblastnih zdravilišč in letovišč.
Ta načrt, ki bi se dal brez velikega tru da uresničiti in ki bi se gotovo tudi v kratkem izplačal, zasluži vsekakor, da se merodajni faktorji, v prvl-vrsti pa naši mestni očetje, zanj zainteresirajo-Naj bi mestna občina ta vprašanja proučila in naročila načrte in predloge strokovnjakov. Nova doba zahteva novih potov in če nočemo za razvojem časa zaostati, je potrebno da pričnemo resno misliti na to, kako bi dvignili naš tujski promet in si ustvarili nov vir dohodkov,
fkenni
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 17. aprila. Zaprto.
Četrtek, 18. aprila ob 20, uri »Grof Luk-oenburški« ab- C. Kuponi Petek, 19- aprila ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava.
»Janko in Metka« v marib. gledališču. Ker je bila Šolska predstava zadnji petek popolnoma razprodana in so mnogi otroci morali oditi, se ta predstava ponovi tudi ta petek, 19. aprila ob 3. uri popoldne. Cena 2—7 Din.
Večer smeha v ptujskem gledališču. V pondeljek, 22. t. m. pridejo Mariborčani z nad vse zabavno burko »Charleyeva teta«, v kateri gostuje priljubljeni in zlasti od »Švejka« sem popularni komik g. Daneš, ki vzbuja prave salve smeha. Ker je sigurno, da bo tudi tokrat hiša razprodana, svetujemo nakup vstopnic čimpreje-
Koncert Glasbene Matice. Tudi Oskar Dev dirigira.
Da prav posebno počašti svojega u-stanovitelja, je povabila mariborska Glasbena Matica g. sod. svet. Oskarja Deva, da nastopi s pevci, ki so začetkoma peli pod njegovo taktirko. G- Oskar Dev jo blagohotno sprejel to povabilo in bo dirigiral par pesmi s svojega prvega koncerta Glasbene Matice v Mariboru.
Ljudska univerza.
y petek 19. aprila nas spet obišče naš prvi planinec in ljudski predavatelj g. prof. Mlakar iz Ljubljane. Predaval bo na podlagi lepih skioptičnih slik o svoji znameniti švicarski turi na Matterhorn m Monte Rosa- V pondeljek, 22. aprila: g. prof. Vurnik o modernem slovenskem slikarstvu. —
Akademija mariborskih gimnazijcev v Šoštanju.
V	soboto, dne 13. t. m. so priredili mariborski osmošolci pod okriljem Sokolskega društva svojo akademijo v Šoštanju. Odpeljali so se iz Maribora šele v soboto popoldne po končanem pouku in vendar je bilo vse najlepše pripravljeno. Zasluga za to gre v prvi vrsti naklonje-
nosti društvenega vodstva v Šoštanju, a tudi dijaki so se izkazali za izvrstne a-ranžerje. Mariborska družba kaj rada ignorira dijaške prireditve, zato je bilo tem veseleje v Šoštanju, ko se je jela velika dvorana Sokolskega doma polniti- Prišli so skoraj vsi: tako vsa slovem slca družba kakor tudi taki nemški gostje, ki še niso nikdar prej prestopili praga Sokolskega doma. In vsi, vsi brez izjeme so bili z akademijo prav zadovoljni, izvežbanemu in marljivemu orkestru pa se sploh niso mogli načuditi; posrečene so bile vse točke tako petje baritona kakor recitacije, tako kuplet kakor šaljivi nastop. Posebej pa je treba omeniti izredno prijaznost voditeljev Sokolskega društvarier dam, ki se niso bali niti skrbi, žrtev in stroškov, da so napravili tudi dijakom ta večer v Šoštanju kar najbolj prijeten, tako da se ga bodo vedno z veseljem spominjali. Slovo pa je izzvenelo v preprljazno vabilo: Na svidenje 1 —
Prijave za družbeni davek.
Po členu 105, zakona o neposrednih davkih morajo davčni zavezanci, ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, predložiti prijavo v 5 mesecih po preteku poslovnega leta. Če se je pa vršil, občni zbor pred lo. majem, je treba predložiti prijavo najkasneje v 15 dneh po občnem zboru, na katerem so bili končni računi odobreni. Davčni zavezanci, ki bi iz posebno tehtnih razlogov ne mogli zadostiti tej zakonski dolžnosti, smejo po 21.
4-	cit. zakona zaprositi fin. direkcijo, da iitn rok podaljša. Take prošnje se morajo vložiti, dokler teče rok, sicer bi se nc mogle uvaževati in bi se moral predpisati 15?» kazenski davek. —
Naše gorice.
Izšla je Četrta številka s sledečo vsebino:	Pospešitev vinogradništva od
strani države. (Petar Miovič). — Letošnja zima in trsna rez. (Andrej Žmavc). Obnova starejših vinogradov z ozirom na posledice zimske posebe. (Jos. Iljaž). — Ne sadi sadnega drevja pregloboko. (Josip Klemenčič), — Trsničarji, bodife previdni. (Klotar Bouvier). — Drob*? in meteorološka opazovanja. —
Gradbena dovoljenja.
Mariborski mestni svet je izdal na svoji sinočnji seji sledeča nova gradbena dovoljenja- Za zidavo pritličnih stanovanjskih hiš: Mihaelu in Frančiški Tinti v Parmovi ulici, Maksu in Tereziji Wagner v. Magdalenski ulici, Josipini Valpet v Mejni ulici 50, Katarini Mar-kežič in Mariji Kodrič v Parmovi ulici, Andreju Ličenu v Beograjski ulici, Alojziju in Mariji Peternel ob novi Radvanjski cesti in Antonu Feiertagu v Betnav-ski ulici. Za gradnjo pritlične stanovanjske vile je bilo izdano dovoljenje Ludo-viku Rottnerju v Koserjevi ulici 36 ter Milanu in Angeli Klemenc na Kamniški cesti 10. Svoje gospodarsko poslopje bo preuredil Karel _Weitzl v Kocenovi 12, Gusel Adalbert "pa bo napravil k hiši na Aleksandrovi cesti 39 prizidek. Gradbeno dovoljenje je bilo končno izdano Pavlu Nedogu za odprto lopo v Razlagovi 22, Antonu Breclju za tobačni paviljon na Koroški cesti 49, Katarini Denkel pa uporabno dovoljenje za tobačni paviljon v Betnavski ulici 110. —
Poučna ekskurzija beograjskih trgovskih akademikov.
Dne 2. maja prispe v Maribor z ravnateljem in 6 profesorji okoli 60 slušateljev beograjske trgovske akademije. V Mariboru ostanejo 1 dan, nakar odpotujejo naprej v Avstrijo. Naši trgovski aka demiki jih bodo slovesno sprejeli in jim priredili v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na akademijo so vabljeni vsi trgovci in prijatelji našega trgovskega naraščaja.
Vandalizem.
Na pokopališču v Pobrežju so neznani zlikovci v minuli noči opustošili dvajset grobov. Potrgali so vse cvetice in zelenje, najbrž z namenom, da založijo današnji trg. Prizadeti so razpisali Din 150--— nagrade onemu, ki bi pripomogel k izsleditvi drzhih tatov. —
Obsodba tovarnarja Fr. Derwuscheka.
Včeraj se je. yršila pred mariborskim okrajnim sodiščem že drugič razprava v zasebni obtožbi delavskih zaupnikov Franca Kranerja in Alojza Došlerja proti tovarnarju Francu Derwuscheku iz Lajteršberga radi žaljenja časti, ker ju je g. Denvuschek žalil po odpustu iz službe v vlogi na inšpekcijo dela. Gosp. Denvuschek je v tistem pismu na inšpekcijo dela očital delavskima zaupnikoma, da sta renitentnega značaja, da njuno obnašanje meji na komunizem itd. Priče, ki jih je bilo nebroj zaslišanih, delavci, tovarniški uradniki, srezki poglavar dr- Ipavic, inšpektor dela inž. Šorli, pa niso mogle potrditi teh obdol-žitev g. Dervvuscheka, ampak se je izkazalo, da so delavci in zaupniki celo ob priliki mezdnih pogajanj povsem dostojno in mirno nastopali. G- Dervvuschek, ki je znan med drugim tudi po tem, da kljub svojemu milijonskemu premoženju in milijonskemu obratu še vedno uporablja nemške tiskovine s štampiljko »vsled pomanjkanja slovenskih tiskovin«, je še t\idl v sodni dvorani prav krepko žalil navzoča delavska zaupnika, češ da sta »hauptkrakelera« in da bi »takšnega, kerina, če bi bil mlajši, zgrabil pri krofu in ga vrgel skozi okno itd.« Razpravo, ki je trajala včeraj cele tri ure, je vodil sodhik g. Štukelj, tožitelja, delavska zaupnika je zastopal odv. dr. Reisman, obtoženega g. Derwuscheka pa je zagovarjal odv- dr. Komavli. Po končanem dokazovanju je sodnik razglasil sodbo, s katero se g. Fr- Denvuschek obsoja tla Din 5.000,— globe ali 3 dni zapora, v plačilo sodne takse in stroškov,
Klub koroških Slovencev
vabi vse svoje člane, da sc polnoštevilno udeleže današnjega sestanka, ki se bo vršil ob 8. zvečer pri Zamorcu. Poročal bo g. prof. dr- Mišič o važnih koroških zadevali.
Petdesetletnico rojstva
praznuje danes gospod Anton Krejči, ravnatelj tvornice za dušik v Rušah, v gospodarskih krogih znani in priznani delavec za gospodarski napredek. Tudi občani občine Ruše so mu že ponovno izkazali zaupanje z izvolitvijo v tamo-šnji občinski odbor, kjer odlično sodeluje. Še na mnoga leta! —
Današnji trg.
Današnji trg v Mariboru je bil kaj dobro založen. Kmetice in vrtnarji so prinesli mnogo pomladnih čudežev, kakor povrtne sadike in semenskih vrst; zlasti solato je bilo mnogo in po zelo primerni ceni. Solata-berivka se je dobila danes že po 1 Din, jajca po 1 Din, krompir 14—16 Din merica, 1 kg pa po 2 Din. Pomladne rdeče redkvice tudi danes ni bilo na trgu, kar je vzbujalo precejšnjo nevoljo. Dotok kupcev na današnji trg je bil precejšen in povpraševanje za povrtnini semenjem je bilo zelo živahno. Regrat, ki je dospel v velikih količinah, ni danesveč imel toliko kupcev kakor sicer, ker je na prisojnih mestih že prešel v — cvet-.. Prava zapoznela senzacija današnjega trga pa so bili žabji kraki, katere smo druga leta kupovali že sredi meseca februarja. Dva škafa jih je bilo, a takoj so jih razgrabile naše gospo dinje, ki skrbe za dober tek in okus. — Druga, omembe vredna posebnost pa so bile raznovrstne planinske in gozdne cvetlice ter gobe - snežinke. Slednje so prodajali po Din 1.— precejšen kupček. Ker so po .daljšem presledku dospele na trg, so bile takoj razgrabljene, četudi jih je bilo videti skoro na vsaki drugi stojnici.
Dva sveža grobova ob naši severni meji.
V	Zgornji Kungoti je umri v starosti 70 let g- Feliks Škribe, dolgoletni tamkajšnji župan in upravnik veleposestva grofa Orszajr. Pokojnik je užival splošen ugled in je bil zelo koncilijanten mož. Bil je tudi predsednik podružnice Kmetijske družbe in član cerkveno-konkurenčnega odbora. Pogreb se je vršil danes dopoldne. V Svečini pa šo položili popoldne m večnemu počitku v Sulztalu v Avstriji umrlo mater veleposestnika Jakoba škerbineka. Pokojnica je bila iz znane pohorske rodbine Škerbinekov od Sv. Lovrenca na Pohorju in je sama želela, da jo pokopljejo v domači jugoslovanski zemlji. Pogrebne obrede sta izvršila župnik Časi iz Svečine in župnik iz Gomilice (Gomlitz) v Avstriji. Blagima pokojnikoma svetila večna luč!
Dražba dobave in voženj gramoza za vse okrajne, in oblastne ceste v ptujskem okraju se bo vršila dne 24. aprila ob 9. uri na okrajnem zastopu v Ptuju, kjer se lahko vpogledajo tudi dražbeni pogoji- Licitacija je ustmena, lahko pa vloži ponudnik tudi pismeno ponudbo pred začetkom ustne dražbe. Vsak dra-žitelj mora položiti 10% kavcije. — L<cencovanje in premovanje plemenskih bikov
za vse občine ptujskega okraja se bo vršilo dne 2. majnika na sejmišču v Ptuju. Prignati je vse bike od 15. mesecev starosti, če imajo licenco ali ne, zlasti pa se morajo prignati oni biki, ki so dobili oblastno ali okrajno nakupno subvencijo i« tisti, katerim je bila lansko leto priznana oblastna ali okrajna premija, ker se bodo letos izplačale lansko leto priznane premije. Opozarjamo bikorejce na razglase, ki so nabiti po občinah— Oblastna hranilnica v Mariboru je začela poslovati za vse občine v mariborski oblasti. Občine naj denar nalagajo v tej hranilnici, kjer lahko dobijo tudi posojila po ugodni obrestni meri.
Za spomladanski se}m v Zagrebu, ki se bo vršil od 20. do 28. aprila, se dobivajo izkaznice in znižane vozne karte v biljetamt »Putnik-a« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. —
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem, ki se je vršil dno 12. t. m., je bilo pripeljanih 265, prodanih pa 174 svinj. Cene so bile sledeče:
5—6 tednov stari prašiči 100—150 Din; 7—9 tednov 250—280 ; 3—4 mesece 350 —450; 5—7 mesecev 480—550 ; 8—10 mesecev 580—750; 1 leto 1000—1.100; 1 kg žive teže 10-^1250, 1 kg mrtve teže 16-17 Din.
Mater Je pretepal nehvaležni Ivan K. ki je zaposlen v železniških delavnicah. Kasno v noči je prišel domov v Smetanovo ul* 44 in pričel razgrajati. Ker ga je mati mirila radi pozne ure in sosedov, jo je večkrat udaril po glavi in ji grozil, da jo bo ubil. Podivjanega sina jc mati prijavila policiji, nagrado za njegovo postirovclost p« »»»n ho orisodiio sodišče. —
Kar se ne sodi vsak dan
BOLJŠEVIŠKI OFICIR SE JE 150K RAT OŽENIL IN LOČIL. — TEKMO-VANJA ZA NAJMIROLJUBNEJŠO IN NAJBOLJ BOJEVITO ZAKON-SKO DVOJICO. — NOGE. GLAVA IN ZOBJE POKOJNICE ZA SPOMIN
IN OKRASEK ...
Moskovski listi so prinašali nedavno pod naslovom »150 zakonskih žena komunista Schwarza« poročila o procesu proti komunistu Sch\varzu, ki je znal tako dobro prevariti oblastva, da se je nič manj kot 150krat oženil in zopet tolikokrat ločil. Tq seveda ni bi-
lo	mogoče drugače, kakor da je imel mož velike zveze s slavno Čeko. Ta policija v svrho ohranitve boljševiš-kega režima bi bila na primer morala aretovati tega ali onega člana gotove rodbine. Do aretacije pa sploh ni prišlo, če je imela dotična rodbina kako lepo hčerko, katero so dali na razpolago gospodu oziroma sodrugu Schwarzu .... Po kratkem zakonu, v katerem je mož običajno tudi zapravil imovino, ki jo je bila prinesla k hiši nevesta, se je Šchwarz vedno meni nič tebi nič zopet ločil. Da gre to pri sovjetih mnogo laže kot pri nas, je obče znano. V Rusiji zadostuje namreč pismena izjava moža ali žene, da želi razvezati zakon, in že ne obstoja več zakonska vez! Pogosto se pripeti celo, da drugega zakonca o izvršenem izbrisu zakona niti ne obvestijo ... Tako je Schwarz plenil in izrabljal razne rodbine. Kolikor so mogli dognati v preiskavi proti njemu, si je nagrabil mož v tem svojem poslovanju pjeko miljona zlatih rubljev. Najlepše pa je to, da dolgo časa niti niso vedele prizadete dame, da je njihov ljubeznivi možiček. vsakokrat po ločitvi zakona poročil zopet novo ženo. Potem pa, ko so pj-ičele prihajati ovadbe na sodišča, se je pojavilo naenkrat kat 64 dam, ki tožijo sedaj Sehwarza na plačevanje alimentov. Ž njim vred pa je obtoženih zlorabe uradne oblasti še 15 drugih oficirjev, ker so na vse mogoče načine izsiljevali denar in druge dragocenosti pri raznih strankah, kjer so imeli ž njimi službenega posla. ^
Slikovito mestece Gravesend v gro liji'Kent ob Themsi je priredilo nad vse originalno tekmovanje. In sicer samo zato, ker so bili nevoščljivi so-
sedni vasici za nekaj podobnega, kar se ne dogaja niti pri ameriških tekmah. Vaščani naselbine Dummowa imajo namreč hvalevredno navado, da ^odlikujejo vsako leto najmiroljubnejši zakonski par s tem, da mu poklonijo veliko sočno gnjat. No in meščani Gravesenda so dejali, da je taka tek ma humbug in so letos nrvič razpisa-
li	darilo in odlikovanje za ono zakonsko dvojico, ki je najbolj bojevita ... Na kraj tekmovanja so res prispeli mnogoštevilni reflektanti z bergljami, obvezanimi glavami in oteklimi rokami. Novine so sicer pisale takrat, da se jih je mnogo šele na predvečsr tekme nalašč in brez vsake jeza steplo, samo da bi dobili koristno darilo. Prvo darilo je bilo namreč pravi pravcati živi prašič. Dobila sta ga po vsej zaslugi zakonca Gentle, ker je žirija ugotovila iz sodnih aktov mestnega arhiya, da je bil gospod Gentle nič manj kot 24krat že kaznovan radi surovih dejanskih napadov na svojo boljšo in nežnejšo polovico. Potem ko je bila ta letošnja pnfa tekma zaključena, pa je izdalo oblastvo naredbo, da naj smatra ljudstvo to zadevo kot prvo in kot zadnjo, ker se v bodoče prepoveduje taka nesmiselna tekmovanja.
Veleugledni iri znameniti zgodovinski raziskovalec francoski general Duplessis je pred kratkim ugotovil v nekem svojem predavanju v Francoski akademiji, da so že koncem 18. stoletja ukradli noge znamenite madame de Sevigne, ki je zaslovela po svojih pismih grofici de Grignam. še več! Celo glavo samo so razžagali, vse v namenu, da si pridržijo gotovi aristokratski ljubitelji takih posebnosti za spomin del telesa pokojnice . . . Nedavno tega se je dognalo, da ima neki plemenitaš v Bretanji prstane, v katerih niso vdelani dragi kameni, temveč — pravi človeški zobje, zobje pokojne madame de Sevigne. Če se te in take navade ne približujejo že razvadam ljudožrcev . . .;
Rešeuanie ponesrečenceu lužnega križa
Največje avstralsko letalo »Southern Cross« (»Južni križ«) je 31. marca krenilo IZ Sidneya z namenom, da brez pristajanja preleti razdaljo 3200 km, toda vsled nenadne nevihte je izgubilo orijentacijo in pristalo v neobljudenem predelu severne Avstralije.
O	letalu 12 dni ni bilo nikakega sledu in vsa javnost je bila prepričana, da je usoda štirih zrakoplovcev, ki so se nahajali na letalu, zapečatena.
Kljub temu je avstralska vlada pod-vzela vse korake, da najde ponesrečence. Po večdnevnem iskanju se je letalu »Cauberre«, ki ga je vodil kapetan Holden, posrečilo najti kraj nesreče, 32 km južno od misijonarskega zavetišča Port Georgea. S Cauberre s° vrgli ponesrečencem živila, nato Pa se je letalo vrnilo v Windham in obvestilo misijonarje, kje se nahaja »Južni križ* s svojo posadko. Vest, ?a So Ponesrečenci še pri Življenju, ,Vzbudiia po vsej Avstraliji splošno raci ost in navdušenje. Brezžične vesti re<< so izzvale pravcato eks-?ar°dnega veselja. Kapetan 3e Javljal: »Opažamo gorovje Trafalgar jn Waterloo«. — »Letimo nad Princess Mary,« — »Preiskali bo-
nhCin !VeJ*° Ca*)a Londonberry«. T S .	: je Holden javil: »Našli smo
,juzm Kriz, vse je v redu in zdravo. Vrcrii smo Jim hrane, podrobnosti kasneje.« »Sedaj vidimo vse štiri po-grešance.«	»Odhajamo. Obvestite
rortbme, da so vsi zrakoplove! zdravi. .v<ge imajo v izobilju.,<
v ,aiiSPie!iei^. ve,5teh ie takoj krenila n_ r *'Y. *ac^a 12 Broomea, misijonarji honl? ,11rn	na Pomoč z živili in
Poškodovan? S’UČa3’ ^ *Južni križ" ni
np^°l-Ia pa sc’ i,n nesreča »Juž--'riža« vendar zahtevala eno žr-
tev. Poročnik Anderson, ki je z letalom odšel iskat ponesrečence, se clo danes še ni vrnil, ker ga je n-i -poletu gotovo zadela nesreča. Vojni —^^^r je odredil več letal, ki imajo nalog, da mjdejo mladega Ando^o’1^.
Kljub nesrečam, ki so preprečilo namero »Južnega križa« in p0T0*'i:,--n Andersona, se avstralski avijatiki pridno pripravljajo na polet iz Avstralije v Anglijo, da proučijo pogoje podaljšanja zračne zveze med Anglijo in Indijo do Avstralije. »Južni križ« bo ponovno startal. Posadka, ki se je ponesrečila, je imela namen izboljšati rekord Berda Hinclaira, ki je rabil iz Anglije v Avstralijo 15 dni, vendar drznim zrakoplovcem usoda ni bila naklonjena. Ali bodo poizkus obnovili, zaenkrat še ni popolnoma gotovo, kajti neuspeh prvega poleta jim je peroti smelosti najbrž precej pristrigel.
milijonska čedščina in 9C5letn dedič
V	praški sirotišnici živi že več let starček Brichte, katerega je nepričakovano presenetila ogromna dedšči na. Umrl je njegov bogat ameriški so rodnik. ki mu je zapustil velikansko premoženje, vredno okrog 100 milijonov dinarjev. Toda 901etni dedič je iz javil, da se odreka dedščini, češ da od življenja itak ne more ničesar pričakovati. sicer pa da je s svojim bednim položajem popolnoma zadovoljen Starček se niti ne zanima za - od^do-vano bogastvo in niti ne razmišlja, komu bi ga prepustil. lm° sicer dva si' na, toda ne ve. kje živita. Sedaj so ob lasti pričele poizvedovati, kje sta nje gova sinova, dočim bo stari filozo ostal še nadalje v ubožnici.
fpominfaite te CMD
$
I
pere sam
„Moje stanovanjc pravi mlada gospa se kar blešči Mica. »RADION mi od snage," olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro."
Varujeperilo!
Speri
OTVORITEV HAZENSKE SEZONE.
V	nedeljo dne 28. t. m- pričnejo prven« stvene hazenske tekme. V prvem kolu se sestaneta družini ISSK Maribora in SK Ptuja v Ptuju, v Ljubljani pa družini linije in ASK Primorja-Hazenski šport je v minulem letu zaznamoval velik razmah, zlasti pa je napredovala hazenska družina ISSK Maribora, ki si je zasluženo priborila prvenstvo države in pridobila mnogo naklonjenega občinstva. V letošnji, sezoni je zgodaj pričela s treningi, v nedeljo, dne 21. t< rti. ob 11. dop. pa bo odigrala prvo trening tekmo med prvo in drugo družino, kar bo pač najboljša priprava za prvenstvena srečanja.
Uspehi v minulem letu so bazeni ISSK Maribora zasigurali šircko polje udejstvo vanja. Beograjski podsavez je državnega prvaka pozval na 15 dnevno turnejo. Družina bo nastopala v Vršcu, Pančevu j Smederevu, Požarevcu, Kragujevcu, Beogradu in Mitroviči, razen tega pa bo tvorila tudi večino državnega reprezentančnega teama za meddržavne tekme v Češkoslovaško.
ISSK Maribor — nogometni odsek.
V	petek ob 20. sestanek vseh nog<v metašev v telovadnici v Cankarjevi ulici. Udeležba obvezna. — Načelnik.
ISSK, Maribor — bazenska sekcija.
V	petek ob 15- važen trening vseh igralk v svrho sestave družin za nedeljsko tekmo. V nedeljo pred tekmo sestanek na igrišču. — Načelnica.
Medmestna Dunaj -Zagreb.
Dne S maja nastopi v Zagrebu reprezentanca Dunaja proli reprezentanci Zagreba. Za prvi oficijeln! nastop Dunajčanov vlada v vsem jugoslovenskem športu veliko zanimanje.
Scbristm
Sokolska akademija u Ormožu
Dne 14. aprila se je vršila v meščanski telovadnici v Ormožu sokolska akademija, ki nas je prav prijetno presenetila po programu, kakor tudi po izvedbi. Z lepim nagovorom je brat načelnik Vlado Porekar otvoril akademijo, povdarjajoč pomen in misel telovadbe za našo mladino. Sledile so eksaktno in lepo izvajane točke. — Članice so s precizno ritmično gracijoznostjo izvajale vaje z o-broči. Za temi je sledilo strumno in eksaktno izvajanje vaj ženske dece. Istotako je tudi moška deca pokazala le lepo in skladno izvajanje svojih vaj. Zenski naraščaj nas je presenetil z dvema točkama, izmed katerih je najbolj ugajala sestava na gredi, kar se je izvajalo s precizno skladnostjo ln popolno ritmično pravilnostjo. Moškemu naraščaju se je poznala popolna uglajenost. — člani so nastopali s štirimi lepo izvajanimi točkami: prostimi vajami, bradljo, »U boj«, in skupinami. Izmed teh točk bi bilo o-meniti bradljo, pri kateri so nekateri pokazali, da bi ob temeljitejši vežbi lahko postali prvovrstni telovadci.
Akademijo je zaključilo članstvo z dvema skupinama. Ormoškemu sokolskemu društvu, ki nas je s to svojo prvo ikademijo res presenetilo, iskreno čestl-! ta no tn tako lepem uspehu. Vidi se, da j je društvo poc! vodstvom marljivega br. IV. Potokarja na pravi poti. — S. V,
S¥tWn 3.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavlnakl ramen iz starih Benetk 5«
»Katere? je vprašal Aretino začuden.«
»Poguma!«
»Pougma!...« je vzkliknil Pietro Aretino in prebledel.
"Da... Vi ste bojazljivi. In to utegne škoditi vašim načrtom. Človek, ki se postavlja izven človeštva, mora biti že naprej pripravljen, da sprejme smrt, ki predstavlja sama v sebi višek največje lenobe.«
»Ah, gospod, vi ste velik in strašen človek. S prvim mahom ste posegli v dno moje duše, da me je vsega pretreslo... Da, strahopeten sem, moj značaj je bojazljiv. Kajti življenje in njegova radost mi je tako pri srcu, da se mi zavrti v glavi, če samo pomislim na ločitev od sveta. Vse sem storil in poizkusil, da bi se rešil te bolezni; podajal sem se v boje, pa sem omedlel že ob prvem spopadu; živel sem v Medičije-vem taboru... Ni mi pomoglo. Bojazljivec sem, temu ni pomoči. In čutim, zares, da je to resna zapreka velikemu zavojevanju, ki je moj namen. To pa me dela zelo bednega.«
Aretino je vzdrhtel, spustil se na klop ter si pokril obraz z obema rokama.
Roland se je dotaknil njegove rame ter mu dejal z rahlim glasom:
»Ali verjamete, da sem jaz hraber? .. •«
»Da... čudno hrabri ste- Vaš pogum je pogum Človeka, ki bi smatral smrt za dobroto...«
Roland je vztrepetal.
»In vprašujem se celo, kako morete živeti in zakaj se takoj ne iznebite življenja, ki vam mora biti strašno breme.«
Bled usmev je zaigral na Rolandovih ustnicah.
»Torej,« je dejal, »vi veste, da sem hraber človek. Povejte mi, ali niste nikoli mislili na to, da bi zavarovali svojo strahopetnost s tem, da se pridružite hrabremu zaščitniku?.. •«
1	»Kaj hočete reči?... Govorite... Ne upam si vas razumeti...«
MsrfSorefl V T. c r T? K
■a»»BBM*«BSKsra«s! nssansr''	ssBEatammmtmm
»To hočem reči: vi ste na potu v Benetke. Sklepajoč po tem, kar vidim, in kar ste mi razodeli, si boste kmalu nakopali strašnih sovraštev. Kje bo takrat sreča in uspeh, za katerim se lovite? Kaj poreče vaš glad po življenju, kakor se boste tresli,, da se v neomade ževanem sadu ne bi skrival strup? Da ženska, ki leže v vašo posteljo, čaka vašega spanja samo, da vas zadavi? Da skriva sluga, ki vas oblači, bodalo v svojih nedrih? Čemu bi poizkušali postati srečni, ko se boste vendar preveč bali, da bi mogli uživati trudoma priborjeno srečo?«
»Bogme, gospod, vi me navdajate s strahom. V jasnih besedah mi pripovedujete reči, ki si jih še samemu sebi nikoli nisem upal priznati!«
»Toda če bi kdo v vaši bližini noč in dan čuval vaše življenje? Če bi se kdo zavezal, uničevati tiste, ki bodo hoteli uničiti vas, in bo pazil okrog vaše hiše ter se zagotavljal, da v sadu ni strupa, da je sluga zvest, in da ženska ni nevarnejša od navadne ljubice ...«
»Ah,« ga je prekenil Aretino in oči so se mu zasvetile. »Kakšne sanje mi obujate! Ah, gospod, če bi se to zgodilo!... To bi mi pomenilo popolno svobodo, mogočno neodvisnost, možnost, napadati s smehljajem na obrazu, deliti grajo in hvalo ter zasužnjiti celo človeško družbo, ki bi trepelala pred mojimi nogami... meni pa ne bi bilo treba več trepetati!«
»Da, vse to vam ponujam!«
Peter Aretino je planil pokoncu-
»Nikar mi obujati prevelikih nad!« je vzkliknil.
»Saj pravite, da ste se učili umetnosti razbiranja človeških obrazov,« je dejal Roland hladno. »Berite torej na mojem licu, da ne govorim nikdar praznih besed.«
»Da... da! Vi ste velik človek, izročam se vam popolnoma.«
»Torej se odslej nehajte bati česarkoli na svetu. Idite v Benetke. Izvršujte tam svoje namene in ne bojte se več; jaz bom varoval vas in vašo hišo.Navzoč ali neviden, zmirom bom blizu vas. Vaši sovražniki bodo moji sovražniki, in so obsojeni že naprej.«
»Toda kaj zahtevate v zameno? Nič na svetu ne more poplačati take zaščite. Kralja francoskega lahko
V	M rt r IH o v n, {Inž 7:. jv. T$??.
———n—n——iniini
nagradim s sonetom; kakemu cesarju lahko ponudim balado. In ti vsegamogočni samodržci bi se čutili bogato poplačane za to, kar so mi storili- Toda vi ~ vi, gospod! Vi, ki čutim in slutim, da ste večji od kraljev in cesarjev — kaj naj ponudim vam?«
Roland se je sklonil k Aretinu ter mu rekel s tihim glasom:
»Da mi povrnete zaščito, ki vam jo ponujam, c' i mi poplačate- kar hočem storiti za uspehe vašega življenja, zahtevam od vas, da postanete intimni prijatelj štirih mož ... toda rVbro me poslušajte njihov nepogrešljivi prijatelj, prijatelj njih srca, njih misli, vse njihovih trenotkov, tisti, ki mu človek dolguje vse, pred katerim plaka in se smeje, kakor plakamo in se smejemo v zvesti skrivnosti polnočne samote.. •«
»Oh!« je zamrmra! Aretino, »groza me je usode teh štirih mož.. •«
»Ali sprejmete pogoj?...«
»Sprejmem!« je odgovoril Aretino, kakor so odgovarjali pogubljeni v starih legendah, ko so sklepali pogodbe z vragom in mu zastavljali svojo dušo.
Vstal je ter dodal:
»Pa kako je ime tem štirim prijateljem?«
»Veliki inkvizitor Dandolo,« je dejal Roland ter prebledel kakor zid, ko je izrekel to ime,
»Dobro! Kdo še? ...«
»Škof Bembo...«
»Dobro! In potem?«
»Generalni kapitan Altieri.«
»In Četrti obsojenec?«
»Je Foskari, dož beneški.«
XXIV.
Vel»ki Inkvizitor.
Vrnimo se zdaj v Benetke ter poglejmo, kaj se jc godilo tisto noč, ko je divjala nevihta, ki se je spominjajo letopisi tistega časa — noč, v kateri je Roland na Skalabrinovem mestu v celici obsojencev čakal, da vstopi krvnik in ga odpelje na morišče-
Med to nevihto so se v lidskem pristanišču potopile tri državne ladije; nad dvesto bark in gondol je morje zdrobilo, ko jih je treskalo drugo ob drugo,
(Nadaljevanje sledi).
ptfaR •#*•!, ktaMIJe tfovaln« in mafjaln* n*m»n« •bBInttva tVMka b*»eda 30 p, aajmaajll muk 01» 8*.
s Mali oglasi
2*nMva, dopiMVMj« in ogla. •i trgavakef • aM raMamnaga anatajai «aaka beaada 60 p. atJmanJM cnaaak Dia 10'—
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji zlnana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za. kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel In smeti. Sita, deske za testo In valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento Iz kotlovine. Sol* nike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo In salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umivai-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glava! trg it S.	334
Novost!
Zadnja novost v trajnem kodranju so amerikanski ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za bele, sive, svetle in obledele (gebleichtes Haar) oskrbuje s sijajnim uspehom samo Salon Mrakič, Cankarjeva ul. 1.	724
Hitro,
poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14.	778
Penzionist
išče primerno službo kot pisarniška moč, bančni sluga ali kaj sličnega. Naslov pove uprava »Večernika«. 869
Izvežbane šivilje za šivanje gumbnic
na Dilrkopp- in Singer-jevlh strojih za gumbnice sprejme takoj na stalno delo Skušek, Krekova 14, dvoriščno poslopje.	873
Iščem zdravo dekle
poštenih starišev, za pomoč v gospodinjstvu, In ki bi imela veselje do dveh otrok. Plača po dogovoru. Vstop 1. ma-ja. Naslov pri upravi (»Jutra«) »Večernika«.	872
Pozor!
Prodam Čebelnjak z osmimi koši in paviljonom za devet družin čisto nov. Betnavska cesta št. 1, Maribor. 871
Šivalni stroj
»Singer« v dobrem stanju na prodaj. Vprašati: Rošker, Dr. Krekova ulica 34, Studenci.	870
Mirni zakonski par,
brez otrok, išče stanovanje,- obstoječe iz sobe in kuhinje, ali iz večje sobe s štedilnikom. Pismene ponudbe na upr. pod »Než- Frid.«.	U
PRINCESKO
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI.,,JUTRA" IN ..VEČERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Sukno od Din 20.— naprej se dobi dokler traja zaloga pri I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 718
Sobo-In črkosHkanie
Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Dobro ohranjeno
že rabljeno decimalno tehtnico uprava »Večernika«.
ZVEZDANI«)
Vrtnice,
visoke in nizke ter plezalke, ciprese, ribizel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec, Razlagova 11-	679
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju veli r. Maribor. Gosposka ul- 15. X
Pred nakupom motorjev
si oglejte ravnokar dospelih najboljše moderno izdelanih belgijske znamke FN pod garancijo, kateri uporabljajo na 100 km 2V> I bencina in 0.15 olja. Justin Gustinčič, mehanična delavnica in trgovina, Maribor, Tattenbachova ul. 14.	807
Radioaparat »Reinartz 4«
kompletna naprava z zvočnikom se poceni proda. Ponudbe pod »Reinartz 4«.___________________________________860
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom-	2519
Otomane, matrace
itd. izdeluje in popravlja ter izvrš.i-je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36-	257
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-| tomayer. Gosposka 39-	463
Inozemski kapital
želi udeležbe pri obstoječi ali osnavljajoči »Sperrplit-ten-industriji*. Neposredne seriozne ponudbe na upr. „ Večernika* pod .Strokovna soudeležba“ 874
Kavcije zmožen trgovec išče službo
potnika
ali
inkasanta
ib Maribor.
Ponudoe pod .Kavcije zmožen* na upravo .Večernika*. m
Kralj Debeluh in sinko Debelinko
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VEČERNIKA”
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Izdaja Konzorcij »Jutra«
v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	In	urednik:	Fran	Br	o z o v i { v Mariu-n. Tiska Mariborska rfskama d. d., predstavnik
Stanko D«t«la v JVIarlboru.