Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-ia« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). A Gospodarski načrt potrjen Centralni delavski svet je dne 26. marca 1974 obravnaval osnovna izhodišča gospodarskega načrta za leto 1974. Na predlog poslovnega odbora in na osnovi razprav ter sklepov delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in organizacije skupnih služb je osnovna izhodišča gospodarskega načrta potrdil. Z gospodarskim načrtom za leto 1974 je načrtovana še bolj dinamična rast finančne učinkovitosti poslovanja od one, ki smo jo dosegli v letu 1973. Ob planiranem porastu celotnega dohodka v primerjavi s preteklim letom za 95,6 % je načrtovan porast porabljenih sredstev za 91,9%, skupne realizirane akumulacije za 113% in bruto skladov za 105%. Rezultat teh gibanj je planirano povečanje a-kumulativnosti celotnega dohodka in porabljenih sredstev v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v letu 1973. Povečanje akumulativnosti temelji na načrtovanem porastu proizvodnje celotnega podjetja za 62,13 % (samih industrijskih obratov Cinkarne brez titanovega dioksida za 15,36 %). Medtem ko je TOZD titanov dioksid preteklo leto končala iz znanih razlogov z izgubo, je za leto 1974 planiran dobiček. Del povečanja planiranega finančnega učinka _ _ ____|_ v primerjavi s preteklim letom od- PLANIRANA VREDNOST BLAGOVNE PROIZVODNJE ZA LETO 1974 PO TOZD IN PE pade na spremenjene odnose med nabavnimi in prodajnimi cenami, saj so bile prodajne cene izdelkov iz barvastih metalov v prvem polletju 1973 zamrznjene in smo zaradi tega proizvajali z izgubo. Ob planiranem povečanju produktivnosti dela je načrtovano povečanje povprečnega osebnega dohodka v primerjavi z letom 1973 za 20 % na 2.446,00 dinarjev. Vse temeljne organizacije planirajo povečanje bruto skladov v primerjavi z onimi, ki so bili ustvarjeni v preteklem letu. Vsi ti rezultati temeljijo na korekturi učinkov po gospodarskem načrtu za že spremenjene in v kratkem pričakovane spremembe v odnosih med nabavnimi in prodajnimi cenami v primerjavi z onimi, ki so zajeti v načrtu. Proizvodnja Z gospodarskim načrtom za leto 1974 je predvideno povečanje vrednosti blagovne proizvodnje celotnega podjetja v primerjavi z doseženo v letu 1973 za 62,13%. novega dioksida, saj je ta obrat začel proizvajati iz znanih vzro- kov šele v drugem polletju preteklega leta. Zadovoljiva je tudi stopnja porasta blagovne proizvodnje industrijskih obratov Cinkarne (brez titanovega dioksida). Le obrat v Mozirju načrtuje manjšo proizvodnjo od one, ki jo je dosegel v letu 1973. PLANIRANA VREDNOST REALIZACIJE ZA LETO 1974 PO TOZD IN PE TOZD PE Vrednost realizacije v dinarjih Dosežena 1973 Planirana 1974 Indeks Metalurgija Kemija skupaj Kemija Celje Kemija Mozirje Grafika Titanov dioksid Vzdrževalni obrati Transport Glavna direkcija Celotno podjetje Industrijski obrati brez titanovega dioksida 260.922.141 151.197.796 130.748.772 20.449.024 69.454.958 20.282.176 51.285.609 13.794.078 30.773.565 597.710.323 577.428.146 427.971.968 287.164.903 265.522.622 24.969.895 90.203.248 345.580.676 83.435.039 13.522.837 20.052.875 1.267.931.546 922.350.870 164.07 189,92 203.07 122,11 129,87 1.703,86 163,26 98,03 65,16 212,13 159,73 TOZD PE Metalurgija Kemija skupaj Kemija I. Kemija II. Kemija lil. Titanov dioksid Grafika Vzdrž. obrati Skupaj Cinkarna Skupaj industrijski obrati (brez titanovega dioksida) Vrednosti so prikazane po principu tržne (eksterne) proizvodnje, s tem vrednost proizvodnje, ki se prodaja med temeljnimi organizacijami združenega dela ni podvojena. Zaradi takega načina prikazovanja gibanja proizvodnje, prihaja do neprimerljivih podatkov s preteklim letom v TOZD metalurgiji zaradi večje planirane prodaje kisline in cin-kovega prahu v TOZD titanov dioksid od one v preteklem letu. Zaradi česar je porast vrednosti planirane proizvodnje v metalurgiji, ki je prikazan v tabeli za 10,6 poena manjši kot bi sicer bil, če bi to kislino plasirali na tržišče. Visok porast vrednosti blagovne proizvodnje celotnega podjetja rezultira iz proizvodnje tita- Vrednost proizvodnje po stalnih cenah Inedks Dosežena v 1. 1973 Planirana za I. 1974 1973 = 100 99.956.452 107.767.070 107,81 79.522.953 94.171.198 118,42 54.209.029 66.185.307 122,09 12.242.662 15.397.084 125,75 13.071.262 12.588.807 96,31 20.438.376 144.255.600 705,80 57.525.328 71.173.821 123,73 600.100 1.000.000 166,63 258.043.209 418.367.689 162,13 237.604.833 274.112.089 115,36 V tabeli prikazani zneski predstavljajo prodajno vrednost, zmanjšano za rabate. V prodajni vrednosti je zajeta realizacija med TOZD oziroma PE in eksterna realizacija. Medtem pa znaša planirana bruto vrednost eksterne realizacije 1.080.776.829 dinarjev, neto prodajna vrednost (po odbitku rabatov in prevoznih stroškov izdelkov) pa 1.055.968.176 dinarjev za celotno podjetje. Vplivi na obseg realizacije TOZD Metalurgija Povečanje planirane vrednosti prodaje za 64% v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v letu 1973 izhaja iz: — povečanja fizičnega obsega proizvodnje in realizacije, ki je planirano z upoštevanjem realizacije za ostale TOZD za 19,4%. — višjih cen v primerjavi z o-nim v letu 1973, kar velja tako za cene surovin, kot gotovih izdelkov. TOZD Kemija Razlogi za povečanje obsega prometa so v glavnem isti kot v metalurgiji, le da je v obratu Mozirje planiran manjši fizični obseg proizvodnje in realizacije kakor v preteklem letu. TOZD Grafika Povečanje obsega planirane realizacije izhaja pretežno iz povečanja fizičnega obsega poslovanja. TOZD titanov dioksid Planirano je močno povečanje fizičnega obsega poslovanja v primerjavi s preteklim letom (indeks 705,8) in znatno višje cene surovin in izdelkov kakor v preteklem letu. (Nadaljevanje na 2. strani) Ob ptazniku dela i&kcene ce&titke o6em članom [kolektma in njiljcmim Simičem cUcedniH&(9 JJ- 4-#• «-* 5- u- Jj- «• «- D- «■ >}• U- a- «- «- 4-«-«• 5-D- Gospodarski načrt potrjen (Nadaljevanje s 1. strani) PE Vzdrževalni obrati Planirano povečanje prometa v primerjavi z letom 1973 izhaja iz planiranega povečanja obsega vzdrževanja (TiOa vse leto) zaradi višjih cen materiala. PE Transport Obseg realizacije je v letu 1974 po planu finančno manjši kakor v letu 1973 zajeti prevozni stroški (eksterni) v prometu transporta letos pa so planirani v stroških koristnikov. Sam fizični obseg storitev pa je po planu večji kakor v preteklem letu. Glavna direkcija Predračun glavne direkcije in s tem realizacija je manjša od dosežene v letu 1973, ker sta v letu 1974 glavni laboratorij in razvoj izločena iz glavne direkcije. Planirani poslovni rezultat Zaradi planiranega povečanja obsega poslovanja industrijskih obratov Cinkarne, posebno pa TOZD — titanov dioksid in spremenjenih odnosov med nabavnimi in prodajnimi cenami, do katerih je prišlo v začetku januarja (posebno na področju predelave barvastih kovin in titanovega dioksida) je planirani finančni rezultat, v primerjavi z onim, ki je bil dosežen v letu 1973 izredno porastel. Ob doseganju planirane višine proizvodnje in realizacije ter ob nabavnih cenah surovin, energije, uslug ter prodajnih cenah, kakršne so bile planirane v začetku januarja letošnjega leta, bi ustvarili v letu 1974 na nivoju celotnega podjetja skupno z deležem partnerja iz NDR din 161.032.841 za bruto sklade. Spričo spremenjenih pogojev poslovanja, do katerih je že prišlo od 1. januarja in sprememb, ki jih je pričakovati v krajšem času, je potrebno ta rezultat korigirati iz naslednjih naslovov: • Zmanjšanje domačih prodajnih cen izdelkov iz cinka in svinca za 20% (uporaba faktorja 0,8) ob povečanju producentske cene cinka 38.348.600. — din 0 Povečanje cen naftnih derivatov 10.906.470,— din • Povečanje cen premoga 1.135.600, — din 0 Povečanje cen prevoznih storitev 6.125.400,— din 0 Povečanje cen električne energije 1.974.500,— din 0 Povečanje cen ostalih surovin in materialov ter uslug 30.569.745,—. Kar skupno znaša 89.060.315 dinarjev. Z upoštevanjem navedenih vplivov, ki bodo zmanjševali planirani finančni rezultat je realno pričakovati ob zaključku poslovnega leta 1974 znesek bruto skladov za Cinkarno dinarjev 42.398.923, za partnerja VVB Lacke und Farben iz NDR pa 29.573.603 dinarjev. PREGLED PLANIRANEGA PODRAŽITEV PO TOZD ZNESKA BRKTO SKLADOV CINKARNE Z UPOŠTEVANJEM Planirani % od Udeležba TOZD znesek bruto prod. skladih PE skladov vred. Cinkarne Metalurgija 11.994.880 2,79 28,29 Kemija skupaj 17.093.018 5,82 40,31 Kemija Celje 16.982.317 6,30 40,05 Kemija Mozirja 110.701 0,40 0,26 Grafika 7.377.271 7,87 17,40 Titanov dioksid 7.112.754 2,05 16,78 Glavna direkcija — 447.780 — 2,23 — 1,06 Vzdrževanje — 454.507 — 0,54 — 1,07 Transport — 276.713 — 2,04 — 0,65 Skupaj 42.398.923 3,92 100,00 Temeljna organizacija združenega dela kemija je imela dve volišči. Na sliki: delavca obrata organskih barvil volita delegate. ? CINKARNAR Izguba na glavni direkciji nastaja, ker z -nočninami, ki so v veljavi ne pokrivamo stroškov samskega doma. Izguba v vzdrževalnih obratih nastaja, ker stroške galvane in vode za EMO ne pokrivamo s prodajno ceno. Razvojna linija planiranih finančnih kazalcev, kaže v primerjavi z letom 1973 še nadalje pozitivne tendence razvoja tudi ob upoštevanju novih pogojev poslovanja, ki prinašajo dodatne podražitve, odnosno zmanjšanje prodajnih cen v primerjavi z onimi, ki so planirane. Tako je v primerjavi z letom 1973 planiran porast celotnega dohodka za 95,6%, porabljenih sredstev za 91 % in bruto skladov (brez upoštevanja nemškega dela za 105%). Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je planiran na 2.446.-za okoli 20 %. Produktivnost dela na zaposlenega naj bi porastla v merilu celotnega podjetja za 43,03% s tem, da je planiran porast vrednosti proizvodnje po stalnih cenah za 62,13 %, število zaposlenih pa za 19,10 %. Na visoko povečanje produktivnosti dela bo vplivala predvsem novoustvarjena vrednost v obratu titanovega dioksida ob modernem tehnološkem postopku, ki zahteva manj živega dela. MISLI Kdor se prepusti slučaju, naredi iz svojega življenja pravo loterijo. Kdor sam tekmuje, je vedno prvi. M. Proizvodnja in produktivnost v mesecu marcu in kumulativno v I. četrtletju PRIMERJAVA Z ISTIM MESECEM PRETEKLEGA LETA. Vrednost blagovne proizvodnje, računana po stalnih cenah, ki je bila dosežena v marcu letos, je v merilu celotnega podjetja za 31,55% večja od one, ki je bila dosežena v istem mesecu preteklega leta. Do tako močnega povečanja proizvodnje prihaja zaradi nove proizvodnje titanovega dioksida, ki je v prvem polletju preteklega leta še ni bilo. Saj je bila vrednost proizvodnje v preostalem delu podjetja v letošnjem marcu celo manjša za 2% od one, ki je bila dosežena v istem mesecu preteklega leta_ Na zmanjšanje proizvodnje v marcu letos so vplivali naslednji dejavniki: pomanjkanje cinka (zaradi zakasnitve dobave iz Zambije) je imelo za posledico občutno manjšo proizvodnjo cin-kove pločevine. Ta izpad bo mogoče finančno nadoknaditi. V TOZD kemiji je bila letos dosežena manjša proizvodnja kromo-vega galuna, modrega bakra, flo-vita in superfosfata. Vendar je kemija Celje kljub tem izpadom dosegla v letošnjem marcu večjo proizvodnjo ker je le-te nadomestila z večjo proizvodnjo ostalih proizvodov. Kemija III. v Mozirju je v letošnjem marcu dosegla manjšo proizvodnjo zaradi spremembe asortimenta in delnega izpada proizvodnje premaznih sredstev, ki so v glavnem postala nerentabilna zaradi velikega povečanja cen reprodukcijskega materiala ob sedanjih prodajnih cenah. TOZD grafika je sicer v letošnjem marcu ustvarila za 7,1 % večjo proizvodnjo od one v marcu preteklega leta, vendar so jo prav tako pestile težave z nabavo surovin in cenami le-teh, kar je imelo za posledico izpad dela proizvodnje organolov, tiskarskih barv in pomožnih sredstev. To je povzročilo zmanjšanje dinamike porasta proizvodnje v tej TOZD. Proizvodnja galvane je bila za 2,8% manjša od one v marcu 1973. Primerjava dosežene proizvodnje v marcu z ono v februarju V marcu tega leta ustvarjena proizvodnja je v merilu celotnega podjetja za 7,62% večja od orie, ki je bila dosežena v mesecu februarju. Če izločimo obrat titanov dioksid pa za 4,69 %. Zaradi pomanjkanja cinka je le TOZD metalurgija dosegla za 3% manjšo proizvodnjo od one v februarju. Vse ostale TOZD pa so dosegle večjo proizvodnjo in sicer: TOZD kemija za 15,78%, TOZD grafika za 4,66%, TOZD titanov dioksid za 17,2 % in gal-vana za 5,36%. Primerjava vrednosti dosežene proizvodnje v prvem trimesečju z vrednostjo, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Vrednost proizvodnje, dosežene v prvem trimesečju letošnjega leta je v merilu celotnega podjetja za 34,3% večja od one, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Če izločimo vpliv nove proizvodnje titanovega dioksida, znaša to povečanje v preostalem delu proizvodnje 5,67%. Posamezne TOZD so dosegle letos v primerjavi s preteklim letom naslednje rezultate: TOZD metalurgija — povečanje za 6,13 %, TOZD kemija — zmanjšanje za 1,35%, TOZD grafika — povečanje za 18,80%, galvana - vzdrž. obrati — povečanje za 36,84%. (Nadaljevanje na 9. strani) CDS potrdil zaključni račun Poslovni rezultat industrijskih obratov Cinkarne (brez Ti02) je bil v letu 1973 boljši od onega v letu 1972. Ta del podjetja je ustvaril v letu 1973 20.603.198.— dinarjev, sredstev za bruto sklade, kar je v primerjavi s preteklim letom, ko so le-ti znašali 12.682.461.— dinarjev za 62,45% več. Finančni rezultat je posledica naslednjih tokov: povečanja obsega proizvodnje v primerjavi s preteklim letom, sprememb asortimenta in uvajanja novih proizvodov, kar je povzročilo zmanjšanje udeležbe materiala v strukturi prodajne cene, pravilne selektivne politike, posebno v prvem polletju, ko so bile cene vsem proizvodom zadržane na nivoju iz decembra leta 1972, povečanja prodaje v tujino in spremenjenega odnosa med nabavnimi in prodajnimi cenami barvastih kovin v drugem polletju. Vsa ta gibanja so v letu 1973 izboljšala rentabilnost poslovanja. Akumulativnost celotnega dohodka je porastla v primerjavi z ono v letu 1972. za 21,2%, akumulativnost povprečnih uporabljenih sredstev, pa je porastla za 43,89%. Porast celotnega dohodka družbenega, proizvoda in skladov je bil hitrejši od porasta uporabljenih in povprečnih sredstev. Doseženi poslovni rezultat industrijskih obratov je tudi boljši od planiranega, saj so bruto skladi v primerjavi s planiranimi po-rastli za 55,88 %. Vendar pa je bil ta učinek v glavnem dosežen v poslovni enoti metalurgija. Tudi poslovna enota kemija je dosegla večjo maso bruto skladov od planirane. Močno pa je zaostala za načrtovanim finančnim rezultatom poslovna enota grafika, ki je ustvarila le 36,02% načrtovanega zneska za sklade. Ostale poslovne enote so prav tako ustvarile znatno več od pričakovanih rezultatov. Poslovna enota titanov dioksid je ustvarila v letu 1973 izgubo v zne- sku 23.460.347,- dinarjev. Izguba je nastala še pri substanci, zaradi prekomerne uporabe surovin, materiala, goriva in energije. 51 % tega zneska pokriva Cinkarna, 49 % pa partner VVB Lacke und Farben, Berlin. Na Cinkarno odpada pokritje izgube v znesku 11.724.669.— dinarjev. Ker se ta znesek po sklepu centralnega delavskega sveta razmeji na tri leta, mora celotno podjetje pokriti v letošnjem letu eno tretjino izgube v znesku 4.443.408.— dinarjev. Za ta znesek se zmanjšujejo ustvarjeni bruto skladi industrijskih obratov Cinkarne. OBSEG POSLOVANJA — INDUSTRIJSKI OBRATI Celotni dohodek v primerjavi s preteklim letom (v dinarjih) Opis Realizacija izdelka doma Realizacija v tujini Skupaj: Realizacija storitev Realizacija materiala Realizacija materiala in storitev Realizacija storitev v celotni režiji Interna realizacija storitev in proizvodnje Skupaj realizacija Drugi dohodki Celotni dohodek GIBANJE PRODAJE V TUJINO Vrednost Struktura v % Indeks 1972=100 1972 1973 1972 1973 246.762.722 316.013.412 62,85 63,29 128.1 111.683.067 124.373.183 28,45 24,91 111.4 358.445.784 440.386.595 91,30 88,20 122.9 7.595.310 7.791.288 1,93 1,56 102.6 2.027.246 9.766.528 0,52 1,96 481.8 9.622.556 17.557.816 2,45 3,52 182.5 12.287.824 12.541.800 3,12 2,51 102.1 450.642 19.636.769 0,15 3,93 4357.5 380.806.806 490.122.980 97,02 98,16 128.7 11.795.331 9.161.469 2,98 1,84 77.7 392.602.137 499.284.449 100,00 100,00 127.2 Področje 1972 % udeležbe % udeležbe Konvertibilno področje Klirinško področje Skupaj: 4.423,183 1.734.167 6.157.350 Celotni dohodek, ki je bil v letu 1973. dosežen v industrijskih obratih Cinkarne (brez PE Ti02) je za 27,2% večji od onega, ki je bil ustvarjen v letu 1972. Prodaja izdelkov na domače tržišče je porastla za 28,1 %, prodaja v tujino pa za 11,4%. Porast prodaje na domače tržišče je bil močnejši od porasta celotnega dohodka, čeprav je na porast celotnega dohodka močno vplivala interna realizacija in odprodaja materiala. Prav zaradi tega pa je padla udeležba prodaje izdelkov v strukturi celotnega dohodka od 91,3% kolikor je znašala v letu 1972 na 88,2 % v letu 1973. Udeležba domače prodaje v strukturi je sicer porastla od 62,85% na 63,29%, udeležba izvoza pa je padla od 28,45% na 24,91 %. Močno pa je porastla u-deležba interne realizacije ter odprodaje materiala. Izvoz je bil udeležen v letu 1972 v skupni vrednosti prodaje izdelkov z 31 %. V letu 1973 pa 71,83 5.444.257 63,67 123,08 28,17 3.105.295 36,33 178,06 100,00 8.549.552 100,00 138,85 z 28,4%. Do zmanjšanja udeležbe izovza je prišlo kljub povečanju obsega le-tega, zaradi spremenjenih odnosov med cenami na domačem trgu in onimi, ki jih je mogoče doseči v tujini ter zaradi spremembe asortimenta prodaje v podjetju. Devizna vrednost izvoza, ki so jo ustvarili industrijski obrati je znašala 7.543.734 $ in je bila za 22,5 % večja od one v letu 1972. Na poslovno enoto titanov dioksid pa je v letu 1973 odpadlo 1.005.818$ izvoza. Ker je bil izvoz titanovega dioksida usmerjen pretežno na klirinško tržišče, je padla udeležba izvoza na konvertibilno tržišče od 71,83% ko- likor je znašala v letu 1972 na 63,67 % v letu 1973 v merilu celotnega podjetja. DOSEGANJE PLANIRANE EKSTERNE NETO REALIZACIJE Plan eksterne neto realizacije v merilu celotnega podjetja je bil dosežen s 105,98%. Fizični obseg planirane eksterne neto realizacije pa je bil dosežen le s 94%. Razlika izhaja iz višjih doseženih prodajnih cenah in spremembe asortimenta. Pri teh izračunih je izločen vpliv interne realizaciji storitev in proizvodov ter investicij v lastni režiji, ki so v celotnem dohodku, ki ga ugotavlja knjigovodstvo zajete. Tudi drugi dohodki v tej analizi niso zajeti. Vplivi na odstopanje od planirane netoprodajne vrednosti. Temeljna organizacija združenega dela kemije je imela dve volišči: Na sliki: delavca obrata organskih barvil volita delegate. Iz naslova fizičnega obsega prodaje je nastal izpad zaradi manjše količine od planirane v znesku Povečanje zaradi večje količine od planirane za Saldo zmanjšanje zaradi manjše količine znaša torej Iz naslova gibanja prodajnih cen je nastalo povečanje zaradi večjih cen od planiranih in zaradi spremembe asortimenta v znesku in zmanjšanje iz istega naslova za Saldo povečanje iz naslova cen in asortimenta znaša Povečanje iz naslova cen in asortimenta znaša torej zmanjšanju iz naslova fizičnega obsega pa Saldo povečanja planirane prodaje znaša Doseganje planirane realizacije v poslovnih enotah v letu 1973 80.491.274.— din 54.084.862.— din 26.406.412.— din 55.517.073.— din 2.841.147.— din 52.675.926.— din 52.675.926.— din 26.406.412.— din 26.269.514.— din lnd~' ' 1972 = 100 Poslovna enota Metalurgija Kemija Grafika Titanov dioksid Vzdrževanje Transport Direkcija Doseganje planiranega finančnega obsega prodaje 105,59 92,37 74,58 87,85 43,40 239,82 93,31 Doseganje planiranega obsega prodaje z upoštevanjem prodajnih cen 122,96 102,66 80,09 92,83 46,42 266,23 93,31 Vplivi na odstopanja od planirane vrednosti prodaje po poslovnih enotah (v dinarjih) Poslovna enota Fizični obseg prodaje Prodajne cene asortimentov večji manjši večje manjše več Saldo manj Metalurgija Kemija Grafika Titanov dioksid Vzdrževanje Transport Direkcija SKUPAJ 10,218.805 1,133.158 11,351.963 10,959.608 21,960.299 2,628.090 2,179.691 30.687 37,758.375 31,737.113 — 41,955.918 — 14,774.370 — 3,814.762 — 4,756.642 — — 17.203,657 1,076.998 — — 1,551.092 116.729 — — 2,062.962 214.074 — 1,347.232 — — — — 30.687 52,675.926 — 47,117.912 20,848.398 Poslovna enota metalurgija Preseganje planiranega fizičnega obsega realizacije eksterne blagovne proizvodnje je posledica manjše porabe žveplene kisline v poslovni enoti titanov dioksid od planirane, večje prodaje dimnih tuljav in priključkov od planirane, večje prodaje piri-tnih ogorkov in cinkovega prahu. Izapada proizvodnje cinkove pločevine in zamak cinka ni u-spelo v celoti pokriti s prodajo ostalih valjanih proizvodov. Prodaje po nižjih cenah od planiranih v metalurgiji ni bilo. Poslovna enota kemija Vplivi na odstopanje od planirane vrednosti prodaje v posameznih organizacijski enotah poslovne enote kemije. (Nadaljevanje na 4. strani) CDS potrdil zaključni račun (Nadaljevanje s 3. strani) Vplivi na odstopanje od planirane vrednosti prodaje v posameznih organizacijskih enotah poslovne enote kemije. Organ. Fizični obseg prodaje Prodajne cene — asortimana Saldo enota večji manjši večje manjše več manj Anorganska kemija — 6,658.451 12,409.106 — 5,750.655 — Celje OOB — 5,739.165 993.715 — — 4,745.450 Obrat Ljubija 1,438.008 — 1,371.549 — 2,809.557 — SKUPAJ 1,438.008 12,397.616 14,774.370 — 8,560.212 4,745.450 Iz tabele je razvidno, da je v okviru poslovne enote kemija presegel planirano realizacijo edinole kolektiv obrata v Ljubiji, medtem ko je bil v obeh celjskih organizacijskih enotah u-stvarjen obseg prometa znatno manjši od planiranega. V obratih anorganske kemije je prišlo do največjih izpadov planiranega prometa naslednjih proizvodov: litopona — 1,381.000 din, svinčevih oksidov 2,254.681 din, modre galice — 2,744.287 dinarjev, modrega bakra 2,456.209 din in natrijevega hidrosulfita — 2,631.654 dinarjev. Izpad v obratu organskih barvil je nastal pri celotnem asortimentu, pri čemer je odpadlo na žveplena barvila kar 80 % celotnega izpadlega zneska planirane realizacije tega obrata. Prodaje po nižjih cenah od planiranih ni bilo. Poslovna enota grafike V tej enoti je prišlo do največjega izpada planiranega fizičnega obsega prometa in to kljub rebalansu plana v drugem polletju. Do izpada je prišlo pri celotnem asortimentu. Ta izpad obsega prometa je povzročil občuten izpad mase prvega pokritja, kar se odraža na finančnem rezultatu enote, ki je zelo zaostal za planiranim. Poslovna enota titanov dioksid Zaradi redukcije električne energije je bil obseg realizacije Poslovna enota vzdrževanje Do izpada fizičnega obsega prometa je prišlo zaradi nedoseganja planiranega obsega prodaje betonskih votlakov, galvane in planiranih eksternih uslug delavnic. Dosežena prodajna cena ure strojnega obrata za tuje stranke je bila višja od planirane, medtem ko je bila ura gradbenega oddelka, ki je bila dosežena na trgu, manjša od planirane. Poslovna enota transport Povečanje obsega planirane eksterne realizacije izhaja iz povečanja prometa avtocistern (za 90 %). Zaradi manjšega obsega proizvodnje titanovega dioksida po požaru je ostajalo več žveplene kisline za prodajo, kot pa ja bilo to po planu ob začetku leta predvideno. Do povečanja planirane prodaje iz naslova cen je prišlo zaradi povečanja transportne tarife, kar je bila posledica podražitve pogonskega goriva. 1» Ir )j |*ff ij f If j tj Vi' lilKiŠifli S ■■ Za svečano vzdušje, ki je na dan volitev vladalo v našem kolektivu je podkrepila tudi godba na pihala. manjši od planiranega (po rebalansu). Pri izvozu na konvertibilna tržišča je bila dosežena večja cena od planirane, zaradi česar je dosežena povprečna prodajna cena večja od planirane. 4 CINKARNAR PROIZVODNJA Primerjava z letom 1972 Vrednost blagovne proizvodnje celotnega podjetja vključno s poslovno enoto titanov dioksid, ki je bila dosežena v letu 1973 je za 14,05% večja od one, ki je bila dosežena v letu 1972. Ta relativno visok porast je posledica nove proizvodnje titanovega dio- Indeksi doseganja plana bla-ksida v letu 1973. govne proizvodnje po posameznih Ostale poslovne enote so povečale vrednost blagovne proiz- poslovnih enotah (plan = 100) vodnje, ki je bila dosežena v letu 1972 za 5,21 %. Indeksi doseganja vrednosti blagovne proizvodnje v posame- Metalur- gija Kemija Grafika X N O Vzdrže- vanje znih poslovnih enotah v primerjavi z 1. 1972. (Indeks 1972 = 100). 101,62 93,95 78,16 94,36 47,19 Metalurgija — 99,03 Kemija — 105,39 Grafika — 124,82 Titanov dioksid — Vzdrževanje — 458,90 V poslovni enoti metalurgija je bila v letu 1973 dosežena manjša proizvodnja od one, ki je bila dosežena v letu 1972 pri naslednjih proizvodih: cinkov prah za 1,41 % — remont; žveplena kislina v PIK za 1,79% — remont; cinkove pločevine za 12,11 % — redukcija električne energije, pomanjkanje cinka; cinkovih čašic za 10,62 % — pomanjkanje ustrezne kvalitete Poslovna enota metalurgija je sicer svojo plansko proizvodno zadolžitev za leto 1973 presegla, vendar je prišlo do velikih odstopanj od planiranega asortimenta. Vzrok temu so bile nenormalne tržne razmere, posebno v prvem polletju, ko je cena cinku skokovito naraščala ob zadržanih prodajnih cenah izdelkov iz cinka. Zaradi tega pomanjkanja cinka in redukcije električne energije ni bila dosežena planirana proizvodnja cinkove pločevine, zamak cinka, žlebov, cevi, rondel in žice in je bila manjša ' ... Delavci iz poslovne enote vzdrževanje in energetika so v času malice prišli masovno na volišče; volitev cinka in stanje strojnih naprav; zamak cinka za 9,52 % — pomanjkanje cinka ustrezne kvalitete in cene; pocinkani žlebovi in cevi za 19,77 % — zaradi pomanjkanja pločevine in zadržane prodajne cene. Proizvodnja vseh ostalih proizvodov je bila večja od one v preteklem letu. Poslovna enota kemija je dosegla v letu 1973 manjšo proizvodnjo naslednjih proizvodov: kromovega galuna za 29,75 % — remont; cinkovega sulfata za 2,03 % — remont, el. energija; svinčevih oksidov za 13,86% — svinec, strojne naprave; superfosfa-ta za 6,66% — proizvodnja je odvisna od potreb Tovarne dušika Ruše; modre galice za 18,94 %; organskih barvil za 11,73 — omejevanje proizvodnje zaradi porasta nabavnih cen surovin na eni strani in zadržanih prodajnih cen na drugi strani. V poslovni enoti grafika je bila proizvodnja celotnega asortimenta izdelkov večja od one, ki je bila dosežena v letu 1972. Tudi v poslovni enoti vzdrževanje je bila proizvodnja betonskih votlakov in galvane večja od one v letu 1972. Primerjava doseženih proizvodnih rezultatov s planiranimi. Letni proizvodni plan blagovne proizvodnje je bil v merilu celotnega podjetja dosežen z 92,43 %, brez upoštevanja poslovne enote Ti02 pa z 92,28 %. o se udeležili 88,77 odstotno. od planirane, po drugi strani pa je bila izdelana količina 1,235.265 kg plošč za izvoz ter ostalih valjanih proizvodov po individualnih naročilih. Poslovna enota kemija je dosegla plan proizvodnje le naslednjih proizvodov: cinkovega sulfata, natrijevega sulfida, super-fosfata, cinkovega belila, pomožnih sredstev, zemeljskih in vodovodnih barv, antikorozijske barve, korocinkov in uslug v obratu Ljubiji. Proizvodnja vseh ostalih proizvodov pa je bila manjša od planirane. Do največjih izpadov je prišlo pri proizvodnji naslednjih proizvodov: svinčenih oksidov za 30,54 %, modre galice za 30,27, flovi-ta za 27,69 %, modrega bakra za 11,5%, humovitov za 15,5%, organskih barvil za 24,93%, ftalat-nih minijev za 48,17% in oljnih minijev za 11,18%. Poslovna enota grafika je dosegla le proizvodni plan kemikalij za grafično industrijo. Proizvodnja vseh ostalih proizvodov pa je občutno manjša od planirane: tiskarskih barv za 38,4%, pomožnih sredstev za 47,78 %, or-ganolov za 33,59%, mikrocink plošč za 5,01 %, dosežena bruto proizvodnja kemolit plošč pa je za 9,74 % manjša od planirane. Vrednost tiskarskih uslug je dosegla le 55,4 % letne planirane vrednosti prometa. Poslovna enota Ti02 je letni plan proizvodnje, ki je znašal po CDS potrdil zaključni račun rebalansu 2.500 ton proizvoda kvalitete anatas, dosegla s 94,63 %. Nedoseganje planirane količine je predvsem posledica redukcij električne energije. Poslovna enota vzdrževanje je dosegla le 47,19% vrednosti planirane proizvodnje galvane in votlakov skupaj. Izkoristek časovnega fonda in produktivnost dela Ker je bil v letu 1972 obrat titanov dioksid še v izgradnji, je mogoča primerjava dosežene produktivnosti v obeh letih le za obrate stare Cinkarne brez poslovne enote Ti02. Vendar je potrebno ta izračun še popraviti za število delavcev, ki so bili na spisku obratov Cinkarne, pa so v letu 1973 že opravljali posle za poslovno enoto TiOž. Ce upoštevamo zgolj stanje ljudi po spisku obratov stare Cinkarne brez Ti02, oziroma vse izvršene ure ne glede na to, da je bil del le-teh opravljen v letu 1973 za obrat Ti02, česar v letu 1972 ni bilo, nam izračun poka- že padec tehnične produktivnosti sektor — kopalničarji, čuvaji, ne, pa so delali za Ti02 (splošni dela v primerjavi z letom 1972 za 2,19% in padec produktivnosti dela na zaposlenega za 2,16 %. Po izločitvi delavcev, ki so bili na spisku obratov stare Cinkar-snažilke dodatne), transport, vzdrževalni obrati, laboratorij, zunanja trgovina; pa ugotavljamo, da je ostala produktivnost dela na nivoju iz preteklega leta. Izkoristek časovnega fonda je bil v rednem delovnem času za 0,18 poena boljši kakor v 1. 1972. Porastli so v strukturi le izostanki zaradi boleznin in materinskih dolžnosti ter neupravičenih izostankov kar pa je posledica velike fluktuacije novosprejetih delavcev. Število nadur je v primerjavi s preteklim letom pora-stlo tako v absolutni številki kot v strukturi izvršenih ur. Število opravljenih nadur ustreza časovnemu fondu 55 delavcev. Na povečanje nadur v primerjavi z letom 1972 so v glavnem vplivale težave v poslovni enoti Ti02, ki so se pojavile po požaru in ponovnem zagonu obrata. POVPREČNI OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA — CINKARNA BREZ TiO„ 1972 1973 lndex 1972 = 100 a) na podlagi povprečnega števila zaposlenih konec mesecev 1.754,90 2.064,80 117,6 b) na podlagi vkalkuliranih ur 1.746,75 2.055,90 117,6 EKONOMIČNOST IN RENTABILNOST POŠLO VANJ A-INDU-STRIJSKIH OBRATOV BREZ TiOa Primerjava s planiranimi rezultati Dosežena rentabilnost poslovanja industrijskih obratov Cinkarne (brez poslovne enote Ti02) je večja od one, ki je bila planirana po rebalansu finančnega plana. Bruto skladi so v primerjavi z onimi, ki so bili planirani porasli za 44,5%, neto skladi pa za 53,11%. Prav tako je večja od planirane udeležba le-teh v strukturi celotnega dohodka. Udeležba bruto skladov v bruto realizaciji je porastla od planiranih 3,05% na 3,98%, neto skladov pa od planiranih 1,03% na 2,7%. Udeležba dohodka v realizaciji pa ni dosegla planirane 21,58, temveč znaša le 21,02%. Do tega je prišlo zaradi povečanja udeležbe porabljenih sredstev v strukturi realizacije, ki je ni bilo mogoče v celoti kompenzirati z zmanjšanjem prodajnih stroškov, katerih udeležba je manjša od planirane. Udeležba materiala v strukturi vrednosti prodaje je manjša od planirane. Porastla pa je udeležba amortizacije, zaradi izvršene revalorizacije osnovnih sredstev. Močno je porastla udeležba storitev (cene) in izrednih izdatkov. Poslovni rezultat bi bil lahko še ugodnejši če bi poslovni enoti grafika in kemija dosegle svoj planiran obseg poslovanja ter če ne bi prišlo v prvem polletju do disparitete med nabavnimi cenami surovin, ki so zelo porastle in prodajnimi cenami, ki so bile zadržane na nivoju iz preteklega leta. Večina delavcev temeljne organizacije združenega dela titanov dioksid je volila ob menjavi izmen. Na sliki: volilna komisija. Primerjava z istim razdobjem preteklega leta. Razvojna linija finančnih pokazateljev kaže v primerjavi s preteklim letom zelo pozitivne tendence. Saj so učinki znatno bolj porastli od porabljenih sredstev in povprečnih osnovnih ter obratnih sredstev. Do tega je prišlo zaradi povečanja obsega proizvodnje in realizacije v primerjavi s preteklim letom, zaradi spremenjenega asortimenta proizvodnje in bolj normalnega odnosa med nabavnimi in prodajnimi cenami za barvaste metale v drugem polletju. Akumulativnost prometa je v primerjavi s preteklim letom po-rtsala za 21,2%, akumulativnost povprečnih porabljenih sredstev pa za 43,89 %. Poslovna enota titanov dioksid Ta enota je ustvarila izgubo v znesku 23,460.347 dinarjev. Samo izguba na supstanci znaša 16.153.644 dinarjev in izhaja iz prekomerne porabe surovin, materiala, goriva in energije. Preostali del izgube pa izhaja iz nepokritih osebnih dohodkov ter drugih obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka. Prekonormativna poraba surovin in ostalega materiala je posledica poiskusne proizvodnje v izrednih pogojih, ki so vladali v tem obratu. Požaru so sledile okvare, redukcije električnega toka, ki so povzročile prekinjanje proizvodnje. RAZVOJNA LINIJA FINANČNIH KAZALCEV CINKARNA BREZ PE TITANOV DIOKSID Besedilo 1972 1973 1972 = 100 Celotni dohodek Dohodek Družbeni proizvod Skupna realiz. akuniuiac. Bruto skladi Porabljena sredstva Povpr. osnov, in obrat, sredstva 392.602.331 74.132.712 92.509.827 42.507.712 12.682.461 318.469.425 447.037.169 499.128.527 127,13 104.979.937 141,61 129.612.288 140,10 64.939.582 152,17 20.603.198 162,45 380.881.970 119,59 475.012.278 104,03 Skupna realizirana akumulacija je ostanek dohodka po odbitku neto osebnih dohodkov. Akumulativnost celotnega do- hodka (brez PE titanov dioksid), je v primerjavi z letom 1972 porasla za 21,1%, akumulativnost porabljenih sredstev pa za 43,89 odstotka. PREGLED DOSEGANJA PLANIRANIH BRUTO SKLADOV PO POSAMEZNIH POSLOVNIH ENOTAH PO REBALANSU PLANA V POSLOVNIH ENOTAH GRAFIKE IN KEMIJE Na volišču v poslovni enoti transport je volilo izmed 100 volilnih upravičencev 95 odstotkov volilcev. Poslovna enota Vrednost bruto skladov v letu 1973 Doseganie planirana ustvarjena plan = 100 Metalurgija 921.421 11.259.234 1.221,94 Kemija Grafika 1.557.475 2.295.899 147,41 9.711.804 3.498.626 36,02 Vzdrževanje 726.466 1.685.946 232,08 Transport 323.939 1.587.912 490,19 Glavna dir. 23.853 275.581 — Podjetje brez Ti02 13.217.252 20.603.198 155,88 Razlika med bruto skladi izkazanimi v tej tabeli in v tabeli »doseganje finančnega planiranega rezultata ind. obratov« predstavljajo rezervirani osebni dohodki za izplačilo v letu 1974. ferfjfr---•»>•-»v - DOSEGANJE PLANIRANEGA FINANČNEGA REZULTATA PO ANEKSU K SANACIJSKEM PROGRAMU. KI JE BIL IZDELAN V MARCU 1971 (PO PRVI DEVALVACIJI) Finančni rezultat za leto 1973 Indeks Beseuiio pQ saancijskem programu Ustvarjena san. prog.= 100 1. Neto realizacija 297.062.209 485.861.907 163,56 2. Variabilni stroški 209.679.111 359.827.959 171,61 3. Pokritje 1. 87.383.098 126.033.948 144,23 4. Fiksni stroški 70.380.125 105.430.750 149,80 5. Pokritje M. 6. Izredni izdatki nad dohodki 7. Finančni rezultat 17.002.973 20.603.198 121,17 8. Razna kritja iz dohodka 1.074.993 vkalkulirano 9. Nujno poveč. OD 4.375.581 vkalkulirano 10. Dobiček 7 — (8 + 9) 11.552.399 20.603.198 121,17 Dragi mladinec in mladinka! Pripravljata se na skupno življenje. V želji, da bi pri tem dosegla čim več osebne sreče in družbene blaginje, se je Občinska zveza prijateljev mladine Celje, odločila, da vama na začetku te zahtevne in odgovorne poti pomaga s strokovnimi nasveti. V ta namen organizira ciklus predavanj pod naslovom Vzgoja mladih za odgovorna starševstvo v katerem bodo priznani strokovnjaki v sproščenih razgovorih z vami osvetljevali pravne, zdravstvene in pedagoške vidike načrtovanja družine, vzgoje za pravilne in človeške medsebojne odnose med spoloma in vzgoje otroka. Vsebina naših skupnih razgovorov bo zajemala vrsto zanimivih in poučnih vprašanj, ki so vedno bolj predmet zanimanja slehernega posameznika in naše družbe kot celote, kot npr.: — zakonska zveza kot družbena celica življenjske skupnosti, — razmerja med starši in otroki, — premoženjska razmerja med zakonci, — načrtovanje družine, — rojstvo zaželenega otroka, — osebna higiena moža in žene, — razvoj in nega otroka, — vzgoja otroka se prične takoj po rojstvu, — duševne značilnosti in posebnosti otroka v predšolski dobi, — vzgojno pomembne značilnosti predšolske dobe, — vzgojna sredstva družinske vzgoje. Vsebino in najvišji smisel vajine skupne življenjske poti bosta uresničila sama. Sklenitev zakona vaju ne samo pravno, ampak predvsem človeško zavezuje k izponjevanju nalog, ki vama jih nalaga narava, vajino najgloblje spoznanje in vajina volja. K temu izpolnjevnju vaju bodo neprenehoma vzpodbujala plemenita čustva medsebojnih nagnenj, posebno še čustvo ljubezni, kar bo dajalo vajinemu skupnemu življenju najosnovnejši pečat in pomen. Tako se boste drug drugemu iz dna svojega bistva razodevala, medsebojno spoznavanje vaju bo plemenitilo in zbliževalo. Komisija za varstvo otroka in družine pri Občinski zvezi prijateljev mladine Celje 6 CINKARN AR Izvolili smo delegate V četrtek, dne 28. marca je več tisoč delovnih ljudi v SR Sloveniji volilo delegate v zbore združenega dela občinskih skupščin. Te volitve pomenijo pravzaprav začetek uresničevanja določil nove republiške in zvezne ustave, ob enem pa predstavljajo pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, ko bodo delovni ljudje po izbranih delegatih izvajali politično oblast in urejali vse družbene zadeve. V naši organizaciji združenega dela je bilo vseh osem volišč odprtih od 5. do 18. ure. V tem času je izmed 1813 volilnih upravičencev volilo 1.656 ali 91,33 %, volilna udeležba 90,4 %. Volilo je torej 339 volilnih upravičencev; opravičeno odsotnih je bilo 32, neopravičeno pa 4. Metalurgi so izvolili naslednje delegate: Arh Zvonka, Slapnik Nušo, Naraks Jožeta, Veselko Stefana, Lukaš-ček Zlatka, Marolt Bojana in Pečnik Maksa. V organizaciji strokovnih služb je volilo 91,5% volilnih upravičencev to je 226 volilcev, opravičeno odsotnih jih je bilo 21. Izmed devetih predlaganih so izvolili naslednje delegate: Horvat Bojana, Nikolič Martino, Bren-jak Marijo, Kapun Janeza, Leban Marjana, Praznik Avgusta in Stožir Brigito. V poslovni enoti transport je volilo 95 volilnih upravičencev ali 95%; opravičeno odsotna sta bila dva. Izvolili so naslednje delegate: Kolarič Toma, Jokan Antona, Kosaber Jožeta, Markovič Milivoja, Kolar Franca, Cma-ger Cvetko in Šeško Stanka. V poslovni enoti vzdrževanje in energetika je bila 88,77 odstotna volilna udeležba. Volilo je 378 volilnih upravičencev, opravičeno odsotnih je bilo 45, neopravičeno pa trije volilci. Izvolili so naslednje delegate: Ramšak Iovta, Grizolt Mirana, Cimerman Marjana, Kolar Marjana, Flis Harij a, Sredovnik Franca in Murovič Dragana ml. V TOZD grafika je volil 201 volilni upravičenec, to je 90,95 odstotka. Opravičeno odsotnih je bilo 15, neopravičeno pa 5. Izvolili so naslednje delegate: Mirnik Marjana, Tukarič Marka, Bombač Alojza, Krivec Emila, Petrič Stanko, Kastelic Metodo in Vivod Bojana. V temeljni organizaciji združenega dela grafike je volilo 90,95 % volilnih upravičencev. 145 volilcev je bilo opravičeno odsotnih, 12 pa se jih iz neznanih vzrokov volitev ni udeležilo. Izid volitev delegatov v zbor združenega dela celjske občinske skupščine na posameznih voliščih je naslednji: V TOZD titanov dioksid je volilo 94,4% volilnih upravičencev to je 202 volilca; opravičeno odsotnih je bilo 12. Izmed devetih predlaganih kandidatov so izvolili nalsednjih sedem delegatov: Raznožnik Vilija, Šoštarič Martina, Jordan Hinka, Grabar Franco in Mlekuš Ferda. V TOZD kemija je volilo 215 volilnih upravičencev ali 93,47 % opravičeno odsotnih pa je bilo 15. Izmed desetih predlaganih so izvolili naslednje delegate: Ažman Kristino, Kos Vilija, Žele Pavleta, Rebov Janka, Cervan Franca, Cepin Martina in Deželak Antona. V TOZD metalurgija je bila Na volišču v temeljni organizaciji združenega dela metalurgija. Povzetek programa kulturne skupnosti Slovenije Temeljne kulturne skupnosti naj bi na podlagi solidarnosti in vzajemnosti združevale sredstva v okviru Kulturne skupnosti Slovenije: za filmsko proizvodnjo (celovečerni in kratki filmi) in akcije širšega pomena, ki imajo namen popularizirati slovenski film; založniško dejavnost (izdajanje kvalitetnih slovenskih izvirnih leposlovnih, družboslovnih in znanstvenih del s področja humanističnih ved, zlasti pa temeljna dela; izdaje, ki so namenjene širši kulturno vzgojnidejavnosti; glasbene edicije in revije vseslovenskega pomena); izvirno ust- varjalnost in drugo dejavnost širšega pomena na literarnem, knjižničnem, gledališkem, glasbenem, likovnem, galerijskem, muzejskem, arhivskem in spomeni-škovarstvenem področju; kulturno dejavnost na manj razvitih območjih (v dogovorjenem obsegu); kulturno dejavnost Slovencev zunaj republiških meja, zlasti še Slovencev v zamejstvu; kulturno dejavnost narodnosti v SR Sloveniji (dogovrjeni del); kulturne stike z drugimi jugoslovanskimi narodi (medrepubliški dogovori); kulturne stike s tujino (meddržavni dogovori); razisko- valno dejavnost na kulturnem področju. Predlagano je, da bi temeljne kulturne skupnosti prejemale 0,79 % od bruto osebnih dohodkov bivajočih na območju njene občine. Kulturna skupnost Slovenije predlaga, da bi ji temeljne kulturne skupnosti (vse enako) od zgoraj navedenega odstotka odstopile 0,19% za kritje opisanih splošnih slovenskih kulturnih potreb. Po tem predlogu bi temeljnim kulturnim skupnostim ostalo 0,60 % bruto osebnih dohodkov delovnih ljudi iz njihovih občin. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NES) V mesecu februarju 1974 je bilo v obratih in oddelkih 22 nezgod pri delu, in sicer v PE vzdrževanje in energetika: strojno vzdrževanje 6, elektro vzdrževanje 1, energetika 1; v PE transport 3; v TOZD metalurgija: keramika 2, cinkov prah 1, sekundarna proizvodnja cinka 1, čašice 1, valjarna 2; v TOZD kemija: skupne službe 1, barvila 1, betonski elementi 1; v TOZD grafika: tiskarske plošče 1. Na poti so se poškodovali: ZUPANC Franc — TOZD grafika, PRISTOVNIK Domenik — TOZD kemija, ČAKL Slavko — PE transport in ČASLAN Stojan — TOZD metalurgija. Pri delu so se poškodovali STROJNO VZDRŽEVANJE DAJIČ Borčte (1. nezgoda). Pri montaži elektromotorja mu je stisnilo sredinec leve roke ob o-hišju črpalke. (Tesno delovišče). JAJCEVIC Vilko (3. nezgoda). Pri prestopanju stopnic na žer-javni progi je zaradi nepazljivosti z glavo zadel v tračnico in se ranil na čelo. (Osebna neprevidnost). PUŠNIK SREČKO (1. nezgoda). Pri poliranju obdelovan-ca mu je spodneslo roko tako, da se je vrezal na robu ob-delovanca. (Nesmotern način dela). SLEMNIK Franc (1. nezgoda). Pri oljenju zobnikov reduktorja mu je zaradi neprevidnosti stisnilo prste na desni roki. ŠEŠKO Branko (1. nezgoda). Pri vstopu v delavnico so mu vrata stisnila zapestje leve roke. (Neprevidnost). ŽIROVEC Izidor (3. nezgoda). Pri centriranju ležečih hladilnikov na PIK ga je veriga ročnega dvigala udarila po zgornji ustnici. (Neustrezen način dela). ELEKTRO-VZDRŽEVANJE ZAGRADISNIK Evgen (1. nezgoda). Pri postavitvi delovnega odra, se je prevrnil postavljeni sod in ga udaril po golenici desne noge. (Neustrezno postavljen delovni oder). ENERGETIKA SMOLE Stanko (1. nezgoda). Pri raztovarjanju jeklenk, se je ena od jeklenk nepričakovano skotalila in mu poškodovala mezinec. (Premala pazljivost pri delu). PE TRANSPORT MAKSlC Staniša (1. nezgoda). Pri delu je trenutno postal omotičen in padel po zloženih blokih cinka. Dobil je poškodbe na glavi. OBREZ Ivan (1. nezgoda). Pri zapiranju vagonskih vrat ga je po zapestju udaril kavelj. (Osebna neprevidnost). ŽURAN Franc (1. nezgoda). Pri razkladanju kvarca iz kamiona mu je spodrsnilo in se je z roko uprl ob tla. Poškodoval si je zapestje desne roke. TOZD METALURGIJA Keramika DEČMAN Emil (1. nezgoda). Pri kontroli kurjenja peči je pogledal v peč, v obraz pa mu je bruhnil plamen. Dobil je opekline po obrazu in po vratu. (Osebna neprevidnost). HORVAT Mirko (1. nezgoda). Pri potiskanju vozička za glino mu je spodrsnilo in je z glavo udaril ob rob vozička. (Nesmotern način dela). Cinkov prah DELIJA Haklija (1. nezgoda). Pri saržirnem stroju se je v ustju zataknila cinkova plošča. Sprožil jo je s kovinskim drogom, ker pa je bila plošča mokra je prišlo do brizganja cinka. Dobil je opekline po obrazu. (Nepazljivost). Sekundarna proizvodnja cinka PETROVIČ Milovan (1. nezgoda). Pri izlivanju cinka je s polno zajemalko zadel ob iztočni žleb pri čemer mu je cink brizgnil po levi nogi. (Osebna neprevidnost). Čašice LAH Zvonko (1. nezgoda). Pri izpraznjevanju strojev z ronde-lami je dobil palec med zaboje in si ga poškodoval. (Nesmotern način dela). Valjarna GUZEJ Anton (3. nezgoda). Pri rezanju cinkove platine se je pičil na kazalec desne roke. (Osebna neprevidnost). KUSERBANJ Matija (1. nezgoda). Pri valjanju cinkove pločevine mu je spodrsnilo in je z Na poti so se poškodovali: UMEK Marjan — strojno vzdrževanje, PLAVŠČAK Ana — keramika, NIKOLIČ Milan — cinko-vo belilo in KOROŠEC Ivan — OTK. Pri delu so se poškodovali PE VZDRŽEVANJE IN ENERGIJA Strojno vzdrževanje KOJIČ Milan (1. nezgoda). Pri zamenjavi gumijaste cevi je stopil na pokrov kadri, ta pa se je odmaknila, imenovani je potisnil levo nogo v kislo tekočino (naglica pri delu). MIRKOVIČ Slobodan (1. nezgoda). Pri demontaži ventila je med prirobnico brizgnila jedka tekočina, kateri se je umaknil pri tem s komolcem leve roke zadel v cev (slaba organizacija dela). ŽOLNIR Jože (4. nezgoda). Ko je zapiral pokrov reaktorja je u-daril po vijaku na katerem so bili kristali kisline. Pri tem mu je drobec priletel v levo oko (o-sebna neprevidnost). ARM BREZOVSEK Ivan (1. nezgo- levo roko omahnil ob vročo pločevino ter se opekel. TOZD KEMIJA Skupne službe VETRIH Stanko (8. nezgoda). Pri razkladanju sodov iz kamiona, je šofer prehitro spustil sod, ta pa je ponesrečencu stisnil dlan leve roke. (Nekoordinirano delo). Barvila PERNEK Janez (1. nezgoda. Ko je hotel poravnati ledene bloke mu je spodrsnilo in se je udaril na gleženje Igve' noge. (Nesmotern načjn-dela). Betonski elementi SARIC Vladislav (1. nezgoda). Pri spravljanju vreč izpod silosa se je udaril v betonski steber ter si poškodoval levo roko. (Nesmotern način dela). TOZD GRAFIKA Tiskarske plošče ZRIMŠEK Milena (1. nezgoda). Imenovana je imela poškodovano kožo na roki in ob uporabi rokavic na katerih so bili ostanki oksalne kisline se ji je koža vnela. V premislek 48. člen Med delom je prepovedano vnašanje in uživanje alkoholnih pijač. Osebam v vinjenem stanju je prepovedan vstop v delavnice (obrate) in sploh na delovna mesta. da). Pri prepihovanju cevovoda za merjenje nivoja kisline mu je brizgnila kislina po desni roki (osebna neprevidnost). Gradbeno vzdrževanje RIBIC Franc (1. nezgoda). Pri nameščanju železnih plošč mu je ploščica stisnila sredinec desne roke (osebna neprevidnost). PE TRANSPORT MITESKI Mito (2. nezgoda). Zaradi prekratke varnostne razdalje je s tovornjakom zadel v drug tovornjak, in si pri tem poškodoval podkolenico desne noge (neupoštevanje prometnih in varnostnih predpisov). TOZD METALURGIJA Keramika OZVATIC Stanko (L nezgoda). Pri snemanju tuljev s preše si je poškodoval podlaket desne roke ob kupu zloženih podstavkov (tesno delovišče in osebna neprevidnost). Cinkov prah KUClS Stanko (1. nezgoda). Pri saržirnem stroju mu je spodrsnilo in si je poškodoval gole- nico desne noge (neprevidnost in pomanjkljivi pogoji dela). Valjarna GRAČNER Anton (1. nezgoda). Pri valjanju pločevine so mu zdrsnile klešče in ga udarile nad desnim očesom (nesmoteren način dela). KALAFATIC Slavko (6. nezgoda). Ko je šel mimo elektro peči, mu je brizgnil tekoči cink v gleženj desne noge (neprevidnost osdelavca). TOZD KEMIJA Zaščitna sredstva ROŽIC Franc (4. nezgoda). Zaradi premočenih rokavic z lužino je dobil vnetje kože na obeh rokah (osebna neprevidnost). TOZD GRAFIKA Tiksarna SMOLE Anton (1. nezgoda). Pri prestavljanju prenosnega montažnega odra mu je padel lesen ploh po zapestju desne roke (osebna neprevidnost). Tiskarske plošče JAZBINŠEK Jožefa (1. nezgoda). Na politih tleh z lužino ji je spodrsnilo in je padla. Poškodovala si je dva prsta desne roke in hrbet (osebna neprevidnost). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja BRAČKO Viktor (1. nezgoda). Zaradi neustrezno postavljenega podesta je skupaj s samokolnico padel in si poškodoval zapestje leve roke (slaba organizacija dela), JANIČ Jože (1. nezgoda). Pri velku cevi iz cinkarne je stal na ograji kjer mu je spodrsnilo in je padel, ter si poškodoval koleno leve noge (nepravilno opremljen deloven prostor). JELEN Hendrik (1. nezgoda). Pri kontroli nivoja kisline, mu je kislina brizgnila v levo oko (neupoštevanje varnostnih predpisov). MARKOVIČ Anto (1. nezgoda). Pri prevažanju smeti v obratu mu je spodrsnilo in ročaji vozička so mu poškodovali prstanca na obeh rokah (osebna nepazljivost). Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in na poti: Pri delu Na poti Gl. driekcija 135 131 Vzdrž. in energetika 338 9 Transport 102 n Metalurgija 127 32 Kemija 261 16 Grafika 77 20 Ti02 90 17 SKUPAJ 1130 236 Dopisujte v naše glasilo! GINKARNAR 7 V mesecu marcu 1974 je bilo v obratih in oddelkih temeljnih organizacij združenega dela in poslovnih enot sedemnajst nezgod pri delu, in sicer v PE vzdrževanje in energetika: strojno vzdrževanje 3, (17), ARM 1, (1), gradbeno vzdrževanje 1, (1); v PE transport 1, (4); v TOZD metalurgija: keramika 1, cinkov prah 1, (3) valjarna 2, (5); v TOZD kemija: zaščitna sredstva 1, (1); v TOZD grafika: tiskarna 1, (1), tiskarske plošče 1, (3); v TOZD titanov dioksid-proizvodnja 4 (4). številke v oklepajih pomenijo skupno število nezgod v prvem četrtletju letošnjega leta. Iskren Pipuš, dipl. ing. OB STOTI OBLETNICI CINKARNE (Nadaljevanje in konec) Cinkarna proizvaja organska barvila na tri načine: iz osnovnih surovin, iz nabavljenih pol-produktov — intermediatov, izdelava tržnih tipov barvil najrazličnejših nians iz visoko koncentriranih barvil, ki jih sami ne izdelujemo. Običajno vsi svetovni proizvajalci uporabljajo kombinirano vse tri načine, predvsem zato, da se izognejo produkciji barvil, ki jih potrebuje industrija v manjših količinah, so pa nujna za izpopolnjevanje palete. Analiza proizvodnje organskih barvil Cinkarne je naslednja: žveplena barvila (navadna, obstojna, reduktivna) 39 %, direktna azo barvila (navadna, obstojna, polvolnena) 42%, kisla barvila (navadna, kromna, 2 : 1 me-talkompleksna) 13 %, bazična barvila 1%, tekstilna pomožna sredstva 5 %. Za to proizvodnjo je potrebno letno 3.000 t raznih surovin. Zanimiva je procentualna razdelitev na glavne nianse: črne 56%, modre 15%, rjave 9°/o, zelene 6%, rdeče 9%, rumene 5°/o. Neposredno ima skoraj vsaka sinteza barvila tri faze: izdelava paste barvila, sušenje paste; produkt te faze je tako imenovani netip ali koncentrat, mletje in tipiziranje koncentrata na tržni standard. ' Konstrukcija žveplenih barvil je več ali manj nepoznana, zato je njihova proizvodnja strogo empirična. Intermediato za to vrsto barvil izdeluje Cinkarna pretežno sama, prav tako tudi izhodne surovine zanje. Benzen katalitično kloriramo v šaržah z elementarnim klorom in dobljeno zmes frakcijsko destiliramo. Glavna frakcija je monoklorbenzin. Tega nitriramo z zmesno kislino (HN03 : H2S04 = 1 : 1,8). Najbolj razširjeno barvilo iz te skupine je vsekakor žvepleno črno, ki je zaradi svoje odlične obstojnosti, globoke nianse in cenenosti še vedno, kljub procen-tualnemu upadanju porabe ostalih žveplenih barvil, važen produkt. Proizvodnja azo-barvil se močno razlikuje od proizvodnje žveplenih barvil. Konstitucija azo barvil je poznana, kar omogoča točno doziranje ekvivalentnih količin. Princip izdelave je enak tako za direktna-uporabna za celulozna vlakna — kot za kisla in kromna barvila — uporabna za beljakovinska, kazeinska in po-liamidna vlakna, to je, diazotira-nje aminov in pripajanje na-ftole in njihove derivate. Število azo skupin o končnem barvilu daje tudi razdelitev na mono-, dis- in poliazo-barvila. Direktna barvila iz proizvodnje Cinkarne CINKARNAR so izključno dis ali poliazo-barvila, medtem ko so kisla pretežno monoazo-barvila. Osnovna surovina za proizvodnjo skoraj vseh diazo-komponent direktnih barvil je benzidin. Osnova ostalim navadnim in obstojnim direktnim azo-barvilom so stilbenski derivati in karbonil-I-kislina. Prvega proizvaja Cinkarna z zračno oksidacijo p-nitroto-luolsulfonske kisline v alkalnem ter naknadno redukcijo nitro-sku-pin po Beshampu; urea-kislino pa za enkrat še uvažamo. Praktično lahko vsa azo-barvila uporabljamo tudi za barvanje usnja, direktna pa predvsem kot kritično, medtem ko kisla prodirajo v globino. Aparativno sinteza azo-barvil ne predstavlja težav, izbira konstrukcijskega materiala pa je o-mejena na les ali na kovino, zaščiteno z gumo ali plastiko. Ne-dij je običajno močno kisel, ab-razivnost pa je zaradi direktnega hlajenja z ledom precejšnja. Ker vsebuje solna kislina, ki jo proizvaja Cinkarna kot stranski produkt pri kloriranju benzena, še sledove benzena, pride v poštev kot material za izdelavo reakcijskih kadi skoraj izključno les iglavcev (macesen, bor). Črpalke so rotacijske iz nerjavečega jekla. Oba oddelka za proizvodnjo azo-barvil obsegata tri posode, od katerih vsaka sestoji iz manjših kadi za raztapljanje in diazotiranje ter večja za pripajanje, tako da je mogoča istočasna sinteza treh barvil. Druga faza izdelave barvila predstavlja sušenje paste, ki vsebuje povprečno 50 — 80% vode. V suhem stanju so barvila občutljiva na višje temperature, zato sme biti temperatura sušenja največ 105« C, pri nekaterih pa le 60« C. Barvila se sušijo izključno v komornih sušilnicah na aluminijastih platnih. Kapaciteta ene sušilnice je okrog 150 — 200 kg suhega netipa na dan, pri čemer se porabi 8 kg pare na kg izparjene vode. Izkoristek pare je zaradi druge faze sušenja, ko je površina barvila že suha, sorazmerno nizek. Da se ga izboljša, je treba barvilo med sušenjem vsaj enkrat premešati. Izbira tega najbolj enostavnega tipa sušilnic narekuje pogosto menjavanje vrste past in s tem povezano temeljito pranje pladnjev. Zadnja faza izdelave tržnega barvila je mletje suhega netipa, eventuelno niansiranje na standard in redčenje z dodatkom na- t t trijevega sulfata. V rabi sta dve vrsti mlinov: prvi je dezintegra-tor, pri katerem je treba zmleto barvilo posebej mešati v mešalnih bobnih, drugi pa je kroglični s sorazmerno velikim številom obratov. Zahteve po finosti mletja so različne, kar je odvisno od vrste barvila. Povprečno mora iti 60% barvila skozi sito DIN 100, preostanek na situ DIN 60 sme biti minimalen. Ko je barvilo identično stan- dardom, se mešalnik izprazni, kar je zaradi izredno močnega praše-nja težavna operacija, ki še ni zadovoljivo rešena. V letu 1969 je v Cinkarni začela proizvodnja hydrotionov. Ta vodotopna žveplena barvila so kemično Na-soli tiožveplene kisline žveplenega barvila, torej aril-tiosulfati, ki jih dobimo iz vodo-netopnih barvil s pomočjo alka-li sulfita oziroma bisulfita. Sama proizvodnja vodotopnih žveplenih barvil je navidezno enostavna: primeri koncentrat netopnega barvila — najbolje kar pasto iz produkcije — pregnetemo z majhno količino vode, dodamo raztopino Na-bisulfita in mešamo toliko časa, da se barvilo v vodi raztopi. Po možnosti raztopino prefiltriramo, posušimo pri znižani temperaturi, zmeljemo in tipiziramo na tip; vendar pa je postopek izredno delikaten, ker je treba upoštevati in spremljati vplive najrazličnejših faktorjev: izbor primernega koncentrata, vsebnost raznih soli v njem, pogoje hidrosoliranja, končno topnost in vsebnost soli ter nečistoč, itd., hkrati pa je aparativno zaradi nihanja viskoznosti od trde paste do redke tekočine in ponovno strjevanje sinteza zahtevnejša kot dosedanje, s katerimi je Cinkarna imela opravi-ka. Ugoden sprejem na zahodnem tužišču, ki so ga doživela vodotopna žveplena barvila, so odraz njihove široke uporabnosti. Cinkarna je prepričana, da je z vpeljavo vodotopnih žveplenih barvil — Hydrotionov — v svoj prodajni asortiment, gotovo ustregla svojim kupcem. Perspektiva industrije organskih barvil je neposredno povezana z naraščajočimi potrebami po barvilih, predvsem tekstilne, usnjarske in papirne industrije. Pričakovati je, da bo leta 1975 znašala celotna poraba organskih barvil v SFRJ 70001, od tega pa bi domača industrija lahko proizvedla okoli 50%. Razvojna pot proizvodnje organskih barvil v Cinkarni se bo vsekakor skušala prilagoditi tem potrebam. »Kemična industrija«, Mozirje, ki se je leta 1962 priključila k Cinkarni, je bila ustanovljena leta 1896 pod nazivom »Sanntaler Farb- und Schmirgelwerke«. Ustanovili so jo z namenom, da bi izkoristili razne rudnike v Gornji Savinjski dolini kot boksit, antimon in limonit z namenom, da bi iz njih pridobili antimonov oksid, šmirek in zemeljske barve — zlasti fasadne. Pozneje se je pokazalo, da so zaloge antimonove rude neznatne. Leta 1905 so postavili tudi peč, ki je služila za žganje raznih satinobrov in boksita, ki so jih kopali okoliški kmetje. Leta 1918 je tovarno kupila trgovska družba, katere delničarji so bili Alojz Goričar, Romano Baldini, Ivan Veble in škof Anton Bonaventura Jeglič in podjetje preimenovali v »Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar in drug, Mozirje«. V letu 1920 je ta tovarna kupila od Ljubljanske škofije, zastopnik škof Anton Bonaventura Jeglič, posestvo v Letušu in tam zgradila obrat za izdelavo barv. V letih 1922 — 1931 je bila v Letušu dograjena še žaga s pol-nojarmenikom in obrat za izdelavo lesne embalaže, to je sodčkov za barve. Iz tega je razvidno, da je bila proizvodnja barv že precejšnja, če se je splačalo izdelovati sode. Leta 1934 je podjetje skoraj propadlo. V tem času so zgradili v Letušu nove jezove, vendar jih je velika povodenj v tem letu ponovno porušila. V letu 1948 je bila izvršena nacionalizacija in podjetje je ponovno menjalo firmo v »Tovarna barv in lesnih izdelkov«, Mozirje. V obratu Ljubija je bila v letu 1951 montirana Francios-ova turbina in odstranjeno je bilo vodno kolo, ki je služilo za pogon vseh strojev preko transmisij. V letih 1952 — 1953 je bila zgrajena mehanična delavnica in skladiščna šupa. V letu 1956 je bila zgrajena nova sušilnica in nabavljen je bil stružni stroj, rezkalni stroj in tračna žaga. V letu 1959 se je Skupščina občine Mozirje odločila, da lesni del podjetja odcepi oziroma izvrši prenos osnovnih sredstev k LIN Nazarje. Kemični del tovarne, sedaj »Kemična industrija Mozirje« je o-stal takšen kot je bil leta 1924. V tovarni je bilo samo: 4 kolo-drobi in 8 parov mlinskih kamnov ter en drobilec. Ves pogon je bil urejen s pomočjo vodne turbine in transmisij. Dne 1. januarja 1962 se je podjetje priključilo k Cinkarni Celje, najprej kot samostojni obrat, nato pa kot obračunska enota brez samoupravnih organov. Leta 1962 je bila najprej zgra-jqena transformatorska postaja. Podjetje namreč prej ni imelo možnosti, da preuredi pogon na električno energijo, ker so DES dovoljevale le 25 KW priključkov, zaradi preobremenitve krajevne transformatorske postaje v Mozirju. Leta 1963 in 1964 je bila zgrajena nova hala za izdelavo zemeljskih barv in preurejen je bil obrat. V letu 1964 je bila dokončana zgradba, ki je bila do tretje faze zgrajena že leta 1954 in v njej se je pričela proizvodnja tiskarskih barv. Kupljen je bil tudi dispergator moči 10 KM. V letu 1965 so pričeli tudi s proizvodnjo antikorozijskih premazov na osnovi cinkovega prahu in svin enega mini j a. V letu 1966 se je program korozijskih premazov še razširil in dokupljen je bil še en dispergator moči 25 KM. V letu 1968 je bilo nabavljeno še eno mešalo Cowless. Za potrebe organolov in premazov je bilo v tem letu tudi zgrajeno nadzemno skladišče za vnetljive tekočine, kapacitete 10 t, vkopane pa so bile cisterne za vnetljive tekočine s kapaciteto 80.000 litrov. Prvenstvo v namiznem tenisu Komisija za šport in rekreacijo Cinkarne je v januarju organizirala interno prvenstvo v namiznem tenisu za članice, člane in starejše člane na katerem je nastopilo 25 ljubiteljev te igre, ki so se v sistemu vsak z vsakim pomerili med seboj v svoji kategoriji. Tekmovanje je trajalo deset dni ločeno po kategorijah, v katerih pa so tekmovalke in tekmovalci zasedli naslednja mesta: Članice V konkurenci članic so se prijavile 4 tekmovalke, ki so v medsebojnih borbah igrale takole: Franc H. : Javoršek S. 2 : 0, Jager M. : Stegenšek I. 2:0, Franc H. : Stegenšek I. 2:0, Jager M.: Javoršek S. 2:0, Stegenšek I : Javoršek S. 2:1, Franc H. : Jager M. 2:1. Vrstni red: 1. Franc Herta 3 točke 2. Jager Majda 2 točki, 3. Stegenšek Irena 1 točka, 4. Javoršek Sonja 0 točk. Pri članicah je vredno omeniti ,da se je tekmovanja udeležilo skromno število tekmovalk, kar vsekakor ni v ponos preko 400 zaposlenim v našem kolektivu. Starejši člani nad 35 let V konkurenci starejših članov je v odsotnosti tov. Posinek Franca in ing. Tukarič Marka nastopilo 8 tekmovalcev, med katerimi smo videli tudi naše veterane Kerček Rudija in Žele Pavla, ki sta kljub dolgem premoru navdušila in ogrela ostale tekmovalce. Največ uspeha je imel ing. Cmok Drago, ki je premagal vse svoje nasprotnike, najtežji dvoboj pa je imel z Lebanom Marjanom, katerega je premagal z 2: 1 in tako osvojil prvenstvo Cinkarne pri starejših članih za leto 1974. Vrstni red je naslednji: 1. ing. Cmok Drago 7 točk, 2. Leban Marjan 6 točk, 3. Smon Leopold 5 točk, 4. ing. Veber Mitja 4 točke, 5. Horvat Bojan 3 točke, 6. Kerček Rudi 2 točki, 7 - 8. Žele Pavle 0 točk in Meze Andrej 0 točk. Mlajši člani Pri mlajših članih pa je bila udeležba nekoliko večja, se je prijavilo 16 tekmovalcev, ker so bili z žrebom razdeljeni v dve skupini s tem, da smo postavili dva nosilca skupin in sicer Žol-ger Toma in ing. Senčar Jožeta. V predtekmovanju so se tekmovalci borili za čim boljšiplasman vsak v svoji skupini, sicer so se uvrstili takole: 1. skupina: 1. Žolger Tomo 7 točk, 2. Mirnik Marjan 6 točk, 3. Pohole Ivan 5 točk, 4. Zorko Tone 4 točke, 5. Ramšak Janez 3 točke, 6. Lešek Vili 2 točki, 7. Kačičnik Marjan 1 točka, 8. Srše Brane 1 točka. 2. skupina: 1. ing. Senčar Jože 3 točke, 2. Doberšek L. 3 točke, 3. Kitek Marjan 3 točke, 4. Kapun Janez 1 točka, 5. Markovič M. 0 točk. V I. skupini so tekmovali vsi prijavljeni tekmovalci med katerimi je premočno zmagal Žolger Tomo. V drugi skupini pa je bila konkurenca močnejša, tako da je med prvimi tremi odločala set razlika; najboljšo je imel ing. Senčar Jože in tako zasedel prvo lesto v svoji skupini. Omeniti pa je še treba, da se tekmovanja v drugi skupini niso udeležili tov. Veselko, Celestina in Strašek, tako da skupina ni bila kompletna in je bilo odigranih manj tekem. V finalnem delu tekmovanja pa sta se zmagovalca skupin pomerila za 1. in 2. mesto, drugo uvrščena za 3. in 4. mesto itd. Rezultati finala: Žolger Tomo : ing. Senčar Jože 2 : 0, Mirnik Marjan: Doberšek L. 2:0 bb, Pohole Ivan : Kitek Marjan 0 : 2, Kapun Janez : Zorko Tone 2 : 0 bb, Markovič M.: Ramšak Janez 0 : 2. Vrstni red posameznikov: 1. Žolger Tomo, 2. ing. Senčar Jože, 3. Mirnik Marjan, 4. Doberšek L. 5. Kitek Marjan, 6. Pohole Ivan, 7. Kapun Janez, 8. Zorko Tone, 9. Ramšak Janez, 10. Markovič Milan, 11. Lešek Vili, 12. Kačičnik Marjan, 13. Srše Brane. Omeniti je treba, da nekateri tekmovalci niso tekmovali do konca in so tekme predajali slab- šim tekmovalcem brez borbe, kar vsekakor ni športno. V prihodnje prijavilo večje število tekmovalk in tekmovalcev in tako množično udeležbo pospešili takšna in podobna tekmovanja. Vsem nastopajočim, predvsem pa najbolje uvrščenim iskrene čestitke. Marjan Leban Izlet na Golte TEKMOVANJE V VELESLALOMU MED TOZD IN PE Na osnovi letnega programa športno rekreacijskih tekmovanj med TOZD in PE smo dne 23. marca 1974 organizirali tekmovanje v veleslalomu, na katerega se je prijavilo 46 članov našega kolektiva, od tega 32 tekmovalcev iz temeljnih organizacij združenega dela in poslovnih enot. Kljub temu, da tudi v tej priljubljeni športni panogi niso nastopili številni dobri smučarji in smučarke iz TOZD in PE, je tekmovanje uspelo, saj je startalo 26 tekmovalcev, ki so se vsak po svoji sposobnosti borili za čim boljši čas in s tem za čim boljšo uvrstitev svoje TOZD in PE. Za ekipo je lahko nastopalo neomejeno število tekmovalcev in tekmovalk, vendar se je pet najbolje uvrščenih rezultatov upoštevalo za ekipni plasman. Ekipni vrstni red: Organizacija skupnih služb 5 tekmovalcev, 2. TOZD kemija 5 tekmovalcev, 3. TOZD grafika 3 tekmovalci, 4. TOZD titanov dioksid 2 tekmovalca, 5. TOZD metalurgija 1 tekmovalec. Tako je orgainzacija skupnih služb dobila prvih pet točk v konkurenci tekmovanja med TOZD, kemija 4, grafika 3, titanov dioksid 2 in metalurgija 1 točko. V konkurenci posameznikov pa je vrstni red naslednji: 1. Kolar Marjan, skupne službe, 2. Kovačič Gorazd, grafika, 3. Jus, ke- Proizvodnja in produktivnost v mesecu marcu in kumulativno v prvem četrtletju (Nadaljevanje z 2. strani) Doseganje proizvodnje, planirane za marec po osnovnem planu Osnovni plan blagovne proizvodnje namenjene za eksterno prodajo je bil v merilu celotnega podjetja dosežen z 98,00 % P° izločitvi TOZD titanov dioksid pa z 92,79%. Posamezne TOZD so dosegle osnovni plan takole: TOZD metalurgija 116,64%, kemija 107,29 %, galvana 71,85 «/o in TiOz 117,2% ter grafika z 91,78%. Za izračun uspešnosti doseganja planskih nalog TOZD je upoštevana interna in eksterna realizacija. Doseganje kumulativnega osnovnega plana proizvodnje ja-nuar-marec 74 Kumulativni osnovni plan proizvodnje, namenjene za eksterno prodajo, je bil v merilu celotnega podjetja dosežen s 96,74% brez upoštevanja titanovega dioksida pa s 97,38 %. Posamezne TOZD so dosegle svoje kumulativne planske zadolžitve za prvo četrtletje takole: TOZD metalurgija 120,39%, TOZD grafika 96,49%, TOZD titanov dioksid 94,44 % in galvana 72,30 %. Produktivnost dela Produktivnost dela je v merilu celotnega podjetja porastla za 21,76%. Tako visok porast produktivnosti dela je posledica no-voustvarjene vrednosti iz naslova proizvodnje titanovega dioksida z modernim tehnološkim postopkom, ki zahetva v prmerjavi z ostalo proizvodnjo v Cinkarni manj živega dela. Medtem je produktivnost dela v podjetju, če ne upoštevamo TOZD titanov dioksid v stagnaciji. Prodaja v tujino Vrednost dosežene prodaje v tujino v prvem četrtletju znaša 5.083.487 $. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je vrednost izvoza porastla kar za 222,1 % v merilu celotnega podjetja. Kumulativni osnovni plan za prvo četrtletje je presežen za 26,9%. 62,13% celotne vrednosti izvoza je bilo prodano za konvertibilno valuto, preostanek pa na vzhodnoevropsko področje. Udeležba posameznih TOZD v izvozu TOZD Dosežena vrednost v USA Odstotek udeležbe Odstotek udeležbe na konvertibilnem področju Metalurgija 3.377.531 66,44 71,63 Kemija 204,310 4,02 100.00 Grafika 54.631 1,07 100,00 Ti02 1.447,015 28,47 33,18 SKUPAJ 5.083,487 100,00 62,13 mija, 4. Zorko Tone, skupne službe, 5. ing. Simončič Vlado, grafika, 6. Smole Tone, titanov dioksid, 7. Vidmar Viki, skupne službe, 8. — 9. ing. Cmok Drago, kemija in Herlah Viki, skupne službe, 10. Kos Leopold, skupne službe, 11. Grabar Božo, skupne službe, 12. Blažin Dušan, titanov dioksid, 13. ing. Omersel Peter, skupne službe, 14. Salamon Konrad, skupne službe, 15. Ramšak Božo, skupne službe, 16. Jager Jana, skupne službe, 17. Erjavec Ferdo, kemija, 18. ing. Veber Mitja, kemija, 19. Cervan Franc, kemija, 20. Mirnik Marjan, grafika, 21. Dečko Franc, kemija, 22. Topolšek Vinko, kemija, 23. Lu-kašček Zlatko, metalurgija. Odstopili: 24. ing. Sibli Rudi, skupne službe, 25. Kisovec, skupne službe, 26. Črepinšek Martin, skupne službe. Res je, da je bila letošnja zima zelo kratka, in da so bile snežne razmere izredno skope, zato smo namesto treh planiranih izletov izvedli samo enega in še tega zadnji hip, kljub vsemu pa ne moremo razumeti, da nekatere TOZD kot so grafika, titanov dioksid in metalurgija niso imeli vsaj pet tekmovalcev ali tekmovalk, kakor so določale propozicije. Če bodo referenti za športno rekreacijo v TOZD in njihovi sodelavci v prihodnje bolj temeljito seznanili svoje sodelavce o predvidenih akcijah na področju športne rekreacije, potem bo množična udeležba na razpisana tekmovanja prav gotovo zagotovljena. V mesecu aprilu bomo v počastitev 1. maja organizirali tekmovanje v odbojki in kegljanju v borbenih igrah ter šahu, kar se bo upoštevalo za tekmovanje med TOZD in PE. Marjan Leban CINKARNAR Letos pestra dejavnost ORIS PROGRAMA KULTURNE SKUPNOSTI CELJE IN REGIONALNIH KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1974 Kulturna skupnost Celje združuje razen poklicnih in amaterskih kulturnih dejavnosti za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi na območju občine Celje še regionalne kulturne dejavnosti za potrebe širše regije in celo ved od nje. Regionalno kulturno dejavnost opravljajo naslednji kulturni zavodi: Muzej revolucije, Pokrajinski muzej Celje, Studijska knjižnica Celje, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Zavod za spomeniško varstvo Celje in Zgodovinski arhiv Celje. Te regionalne dejavnosti nudijo delovnim ljudem v regiji najnujnejše potrebne možnosti za uživanje poklicno ustvarjenih kulturnih dobrin in storitev. Muzej revolucije Celje zbira, hrani, proučuje in razstavlja na stalnih in občasnih tematskih razstavah gradivo iz zgodovine delavskega gibanja in NOB za območje občin: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. V muzeju je stalno razstavljenih 738 fotografij, 452 muzealij in 310 raznih drugih dokumentov. Za potrebe regije pripravlja naslednje občasne razstave: Gornja Savinjska dolina v NOB in Kozjansko v NOB in eno potujočo razstavo. Razen tega bo muzej opravil raziskavo m zbiranje gradiva o aktivistih OF na območju celjsko-savinjskega okrožja OF. Pokrajinski muzej Celje zbira, hrani, urejuje, proučuje in razstavlja zgodovinsko gradivo od prazgodovine do polpreteklosti za območje naslednjih občin: Celje, delno Hrastnik, Laško, Mozirje, delno Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, delno Trbovlje, delno Velenje in Žalec. Zbranih ima nad 33.000 muzealij in doslej odprte in urejene naslednje stalne zbirke: arheološko zbirko, lapidarij rimskih spomenikov v kleti grofije na prostem in kulturno-zgodovinsko razstavo v I. nadstropju Stare grofije z znanim Celjskim stropom. Poleg tega skrbi muzej na območju regije za potrebna arheološka izkopavanja. Strokovno knjižničarsko dejavnost bo opravljala Študijska knjižnica Celje za območje občin: Celje Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Strokovnjaki Studijske knjižnice pomagajo pri razvoju in sanaciji mreže ljudskih knjižnic in matičnih knjižnic v regiji. Hkrati nudi Studijska knjižnica iz svojega fonda preko 100.000 knjižnih e-not vsem delovnim ljudem v regiji za študij in strokovno izpopolnjevanje. Za vso regijo je vključena tudi v mednarodno medknjižnično izposojo strokovne literature. Slovensko ljudsko gledališče Celje skrbi z osmimi uprizoritvami za odrasle in z eno mladinsko uprizoritvijo s skupaj 190 do 200 predstavami v Celju in okrog 60 na gostovanjih za poklicno gledališko dejavnost na območju širše celjske regije in v Posavju ter Zasavju. Poleg tega organizira gledališče v sodelovanju z drugimi temeljnimi kulturnimi skupnostmi gledališke karavane za obisk predstav v matični hiši v Celju za odrasle in mladino. Dodatno organizira Slovensko ljudsko gledališče v matični hiši letno več gostovanj drugih slovenskih, jugoslovanskih in tudi inozemskih kakovostnih gledaliških ansamblov. Zavod za spomeniško varstvo Celje skrbi, dokumentira, proučuje in strokovno vodi obnovitvena dela ter daje soglasja in mnenja za vse posege na kulturnih spomenikih. Za potrebe urbanizma izdeluje spomeniško.varstvene e-laborate in predpisuje način varovanja spomenikov in njihovo vključevanje v sodobni življenjski utrip. Opisane naloge opravlja zavod za območje občin: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje, Žalec, Hrastnik, Trbovlje in Sevnica. V letu 1974 predvideva zavod spomeniškovarstvene akcije na gradu v Slovenskih Konjicah, v Lutrovi kleti in na gradu v Sevnici, obnovo podružnične cerkve na Čelovniku (občina Sevnica), obnovo cerkve Sv. Jakoba v Dobrini in Sv. Rozalije v Zla-tečah občina Šentjur), obnova stare kmečke hiše v Predenci 18, io CINMRNAR Spajkanje gumijastih cevi v obratu titanovega dioksida. gradu Podsreda, lekarne in samostana Olimje, cerkve Marija na Pesku in Sv. Rok (občina Šmarje pri Jelšah) ter na gradovih Celje ter Lemberg in na taborni cerkvi na Svetini (občina Celje). Zgodovinski arhiv Celje zbira, ureja, hrani in proučuje zgodovinsko ter novo nastajajoče arhivsko gradivo vseh vrst za območje občin: Celje, Krško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje, Žalec, Brežice, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Osnovni problem arhiva je pomanjkanje skladiščnih prostorov za prevzem novega gradiva. Pomanjkanje strokovnih kadrov občutijo vsi zavodi, ki o-pravljajo regionalno kulturno dejavnost, saj se mladi le neradi zaposlujejo izven Ljubljane. Da bi lahko regionalne dejavnosti bolj normalno delovale, je treba v letu 1974 zagotoviti naslednje nove moči: višje kvalificirano knjižničarko za Studijsko knjižnico Celje, čuvaja za Pokrajinski muzej, dva igralca za Slovensko ljudsko gledališče Celje, arhivarja za arhiv in umetnostnega zgodovinarja za Zavod za spomeniško varstvo. Nove strokovne moči pa bomo dobili samo, če jim bomo zagotovili tudi stanovanja. Za potrebe regionalnih dejav- nosti je treba tudi zagotoviti investicijsko-vzdrževalna dela na zgradbah regionalnih zavodov, in sicer: obnovo streh na Muzeju revolucije in na gledališču, nadaljnjo obnovo stalnih razstavnih prostorov Pokrajinskega muzeja in druge manjše posege. Poleg opisanih regionalnih kulturnih dejavnosti pa skrbi Kulturna skupnost Celje še za Mestno ljudsko knjižnico z mrežo ljudskih knjižnic v Gaberju, Dobrni, Vojniku Trbovljah in Štorah ter izposojevališči v Strmcu, Šmartnem, Frankolovem in na Svetini. Podpira založniško dejavnost Celjskega zbornika in izhajanje mladinske kulturne revije »Obrazi«. Financira kinotečne filmske predstave ter mladinsko pionirsko filmsko gledališče v Celju. Zagotavlja dejavnost Likovnega salona in Društva oblikovalcev Celje ter Koncertne poslovalnice Celje. Poleg glasbene mladine in kinoamaterjev pa skrbi še za okrog dvajset amaterskih kulturnih društev. Podpira tudi Društvo slavistov in Etnografsko društvo. Razen tega pa sofinancira mladinski pevski festival, mladinsko literarno prireditev Naša beseda v republiškem merilu ter republiško srečanje amaterskih gledaliških skupin. Hkrati zagotavlja še gostovanje opere v Celju in gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Prijateljsko srečanje ŠAHISTOV CINKARNA — MARIBORSKI TISK 4,5 : 3,5 Dne 8. februarja je bilo v Mariboru odigrano prijateljsko srečanje med šahisti Mariborskega tiska in Cinkarne. Tekmovanje je bilo odigrano na osmih deskah. Takoj naj pripomnimo, da je to bil prav poseben slučaj, saj sta se obe moštvi zadnjikrat srečali pred dvajsetimi leti, in sicer na Sindikalnem prvenstvu Slovenije v Portorožu leta 1954. Naši gostitelji so zaradi odsotnosti nekaterih dobrih igralcev nastopili oslabljeni, pa tudi v našem moštvu je manjkal ing. Ze-lenovič. Četudi je to bilo prijateljsko srečanje, so igralci obeh ekip zelo resno vzeli igro, čeravno je bilo za partijo določeno le 45 minut za vsakega igralca. Prvi je končal ing. Ružič, za njim je ing. Pipuš privedel našo ekipo v vodstvo, toda le za kratek čas, ker je Lazič moral priznati zmago nasprotniku. Zatem je Poči-valšek povišal rezultat na dva in pol ena in pol za nas, nakar so domačini kar hitro izenačili ter nato še povedli z 3,5 — 2,5. Ostali sta le partiji Dečko : Dvoršak in Mežnar : Štaubok. V obeh partijah so naši igralci imeli boljše pozicije, ki so jih z dobro igro privedli do zmage ter tako postavili končni rezultat 4,5 : 3,5 za Cinkarno. Rezultati posameznih partij: 1. Dečko — Dvoršak 1 : 0, 2. ing. Pipuš — Vaupotič 1:0, 3. ing. Ružič — Pridigar remi, 4. Lazič — Kocman 0:1, 5. Mežnar — Štaubok 1:0, 6. Jančič — Jelen 0:1, 7. Počivalšek — Kores 1 : 0, 8. Mraz — Unger 0:1. Po tekmi so domačini pripravili prijeten tovariški večer na katerem sta oba predsednika sekcij izrazila željo, da bi ta srečanja postala tradicionalna s čem bi poleg poslovnih vezi bila tudi prijateljska športno rekreacijska srečanja. Našim igralcem bo srečanje o-stalo v lepem spominu, saj so domačini bili res izredno gostoljubni. Povratno srečanje bo meseca aprila v Celju. J.Š. Drobni nasveti Predmete iz cinka in bakra o-čistimo z nekaj kapljami močne kave. Sol očisti madeže na porcelanu in bakrenih predmetih. Prsne otise na svetlih vratih očistimo s kolobarji krompirja. Tudi temne in zarjavele nože čistimo z razrezanim krompirjem. Meso, ki se pri pečenju noče in noče zmehčati, polijte z nekaj žlicami ne preveč močnega kisa ali z žlico alkohola. Ce imate v svežnju dosti ključev podobnih oblik, jih boste laže loečvali, če jih boste označili s črkami, napisanimi z rdečim lakom za nohte. A. ORJAŠKI KUŠČAR KEM. ZN. za BISMUT ČEBELJI SAMEC KEM. ZN. ZA KISIK ČLANI ORGANI: ZACIJE ZM LJUBLJAN BANKA AVT. OZN NEMČIJE DEKLICA- literarno KAZALNI ZAiMEK OBJETJE Siromak, revež prosjak Slavni ital. FIZIK 1000 KG NOGOME: TAŠ HAJDUKA Kvartaški IZRAZ EVROPSKA REKA NARODNI ODBOR REDKOST KEM. ZN. ZA NATRIJ EAST Najv. gora na svetu MOUNT... ATA Skladišče OROŽJA KEM. ZN ZA ŽVEPLO MESTO V ŠVICI PREHOD DNEVA V MOČ REKA V VZH.Srbiji MOŠKO IME 2.ČRKA ABECEDE NAŠTE = VANJE PISATELJ ZOLA Vrednostni papir v različne GRAM Sosednja DRŽAVA Hlapljiva TEKOČINA KEM. ZN ZA BROM Jože Majcen bTodnjak, poslopje z zapleten. Spletkar TUJE M. IME AMER OBVEŠČ. AGENCIJA RIMSKI CESAR nodniki ETIKETA IN TAKO DALJE (kratica) Priporno; ček pri tehtanju LETOVIŠKI KRAJ PRI OPATIJI Kraj na Primor znak za elektr.upor v fiziki Centralni KOMITE Površinska mera GMOTA Predsednik OBČINE AMPER VRSTA POKLICA Vrsta sediš: v gledališči ali OPERI AVT. OZN. TURČIJE TOPILO ZA LAKE AVT. OZN. ITALIJE OBNOVI = TEV RIMSKA 5 TUJE M IME HRVAŠKI VEZNIK BORIS RADUNOV OBRAT ZA IZDELAVO OPEKE DEL DNEVA KEM.ZN. ZA DUŠIK KEGLJA = ŠKI KLUB IZDELO = VALEČ TORB ZEMELJ = SKI PLIN MEDMET Madež od Črnila. na n n n i r i u «- VZEMLJI KRAJ NA AVSTR. KO ROŠKEM POD KA RAVANKAN MARKO ČELEBA: NOVIC AVT. OZN. ŠPANIJE MAJHEN PAJAC Erjavec JOSIP LITER TOVARNA V CELJU 3 ENAKE ČRKE ORODJA pometanje Sokratov TOŽNIK AVT.OZN. lAVSTRIJE ČLOVEK V MLADOSTI VRSTA TUJIH CIGARET ZADNJA Č RK A abecede MESTA,kjer se reke zii-vajo ene v drugo VPRAŠAL NICA DOMAČA pritrdilni: ca MOŠKO IME DVE ZAPORED NI ČRKI TESLA (kratica) 'emeljna izobražev skupnost 10.ČRKA ABECEDE! JEZEROV AFRIKI Nemški predlog POLMER PLAČ ITALIJ RTV INDUSTR. RASTLINA Sestavila. A. M. RIMSKO preddverje ARTIKEL OSEBNI ZAIMEK Kratica za lestvico nc toplomere po Reaumiru PREDLOG LJUDSKI ODBOR PRITRDIL: NICA LATINSKA KRATICA IZVRŠNI ODBOR ORANJE MEDMET VEZNIK 16.ČRKA ABECEDE KEM.ZN. ZA FOSFOR Verdijeva OPERA 21. ČRKA ABECEDE SAMO = GLASNIK NAVAL, ATAKA BORCI MED NOB Drobni nasveti Majoneza se rada sesiri, kadar se vam mudi in prehitro prilivate olje. Se jo lahko rešite. V posebno skodelico dajte svež rumenjak, ga razmešajte in po kapljicah dodajte preredki majonezi. Spet se bo zgostila. Olje, ki je postalo žarko, še lahko uporabite. Vanj natresite sol, da bo vsrkala neprijeten o-kus. Čez nekaj dni olje prelijte v drugo steklenico. Tesne usnjene rokavice boste takole razširili: zavijte jih v vlažno brisačo in pustite eno uro. Nato jih nataknite, previdno slecite in pustite, da se posušijo. Pečenice in krvavice med pečenjem rade počijo. Surove jih nekajkrat prebodite z zobotrebcem, pa jih boste lahko servirali lepo cele. Prismojeno mleko ima neprijeten vonj. Lonec z mlekom za nekaj časa pokrijte z mokro krpo, jo splaknite z vodo in spet pokrijte. Postopek nekajkrat ponovite in slab duh bo izginil. Perutnina bo mehkejša in soč-nejša, če jo med pečenjem nekajkrat polijete z rumom (po žganju dobi neprijeten vonj). Staro kokoš pa zmehčate, če daste v prsno votlino žlico sladkorja in kosmiče surovega masla. A. M. CIN K A R NAR 11 Planine vabijo Lanskoletni pohod sto cinkarnarjev na Triglav je ostal vsem udeležencem v lepem spominu. Ko smo se letos konec meseca marca ob izletu na Svetino spominjali tega pohoda in si ogledali film, so ponovno oživeli nepozabni trenutki. V takem razpoloženju smo se dogovorili za letošnje izlete ter je odbor planinske sekcije na osnovi želj in možnosti pripravil program, ki ga danes objavljamo. Precej je planincev, ki delajo slovensko planinsko transverzalo, zato smo v programu čim bolj upoštevali te želje. OBJAVLJAMO SPORED FILMOV, KI JIH BOMO GLEDALI DO 15. MAJA 1974 Za letos so torej predvideni naslednji izleti v gore: 0 27. aprila enodnevni izlet na Plešivec. Odhod iz Celja zjutraj in povratek proti večeru. 0 11. in 12. maja dvodnevni pohod po Pohorju. Odhod iz Celja 10. 5. popoldne, povratek v Celje 12. 5. proti večeru. 0 8. in 9. junija dvodnevni pohod po Karavankah. Odhod iz Celja 7. 6. popoldne, povratek 9. 6. zvečer. Kino Union Od 27. do 30. aprila »TEKSAS JOE«, italijansko-španski barvni film. Od 1. do 5. maja »KLIC ČRNIH VOLKOV« nemški barvni film. PREDPREMIERA FILMOV S FESTA 1974 6. maj »MESEC IZ PAPIRJA« ameriški barvni film. 7. maja »NI DIMA BREZ OGNJA« francoski barvni film. barvni film. 9. maja »VLAK ZA DVA KLATEŽA« ameriški barvni film. 10. maja »NORA HIŠA LUTK« angleški barvni film. 11. maja »SODNIK ZA OBEŠANJE« ameriški barvni film. 12. maja »ATENTAT« francoski barvni film. Od 13. do 16. maja »STRAH V NOČI« angleški barvni film. 0 27. in 28. julija dvodnevni pohod v Julijske alpe. Odhod iz Celja 26. julija popoldne in povratek 28. 7. proti večeru. 0 29. 30. in 31. avgusta tridnevni pohod po Julijskih alpah. Odhod iz Celja 28. 8. popoldne, povratek 31. 8. zvečer. 0 21. septembra enodnevni izlet na Nanos. Odhod iz Celja zjutraj, povratek proti večeru. 0 12. oktobra enodnevni zaključni izlet na Boč. Odhod iz Celja zjutraj in povratek zvečer. Za vsak izlet bomo še posebej obveščali s plakati na oglasnih deskah ter v omaricah. Kino Metropol Od 27. do 30. aprila »KRVAVI OPIJ« italijanski barvni film. Od. 1. do 4. maja »CESAR IN ROSA-LIE« francoski barvni film. Od 5. do 8. maja »MARSELJSKI KLAN« francoski barvni film. Od 9. do 12. maja »HOLANDSKA VEZA« angleški barvni film. Od 13. do 16. maja »ROMEO IN JULIJA« ameriški barvni film. Kino Dom Od 27. do 30. aprila »UBIJTE JOHNYA RINGA« italijanski barvni film. Od 1. do 3. maja »NEKATERI SO ZA VROČE« ameriški barvni film. Od 4. do 7. maja »UMORI NA VIKENDU« ameriško-italijanski barvni film. Od 8. do 12. maja »IME MU JE BILO SVETI DUH« italijansko-španski. Od 12. do 16. maja »POSLEDNJI DRA-CULA« angleški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. ZAHVALA Ob prerani izgubi svojega moža Alojza Kampuša, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in vodilnemu osebju Cinkarne za izkazano pomoč in darovane vence. Kampuš Antonija Prepričani smo, da se bo vsak planinec lahko udeležil vsaj nekaj izletov, tako da bi bila tudi letošnja sezona vsaj tako uspešna, kot je bila lanska. Odbor planinske sekcije KADROVSKE VESTI V mesecu februarja so prišli v podjetje: Kores Janez, Mesec Branko, Zagorec Josip, Mamič Milka, Fijačko Edvard, Dura Borislav, Uhr Mato, Salaj Zlatko, Vujaško-vič Željko, španič Duro, Jus Franc, ščan-čar Štefan, Pavič Mijo, Tanasijevič Radmila, Suklamot Stjepan, Obrez Mihael, Magdalene Jože, Rkulovič Marija, Dovlja-ševič Dobrislav, Batinič Slavoljub, Klinar Tatjana, Hotič Kemal, Spasojevič Milivoj, Lovrenčič Josip, Lukačevič Josip, Lukače-vič Jožo, Rogič Borislav, Malečič Milorad, Paukovič Stanislav, Paradižnik Danica, Krajnc Ivan, Klakočer Marija, Gorkič Dušan, Panič Radovan, Pavlovič Petrija, Živa-novič Živorad, Veselimovič Slobodan, Žgank Franc, Krasojevič Stana. Iz podjetja so odšli: Bura Stanislav, Guzej Anton, Grozovič Stojan, Arsovič Radmil, Mandič Milutin, Valek Stanko, Korošec Franc, Žerak Matevž, Radakovič Nenad, Jus Janez, Horvat Anton, Doberšek Nevenka, Drekovič Nenad, Durič Borivoj, Batinič Slavoljub, Zorko Leopold, šarlah Drago, Novakovič Milan, Žgajner Natalija, Lazovič Savo, Kovačič Karel, Markovič An-to, Hodič Nedim, Samarin Branko, Živano-vič Hilda, Klakočer Marija, Srednoselec Valent, čolovič Radojko, Čanžek Marija. V JLA so odšli: Kmetec Drago, Pavlič Ivan. Upokojeni so bili: Kristan Anotnija in Skale Anton. — Velika riba; ima vilo vikend v hribih in na morju ter dva mercedesa! — Pa je še niso ujeli? PRAVILNA PREHRANA — BOLJŠE ZDRAVJE Svetovni dan zdravja 19/4 25-letni jubilej svetovnih dnevov zdravja od leta 1950 — 1974 Svetovni dan zdravja (SDZ) v letu 1974 je posvečen prehrani z geslom »PRAVILNA PREHRANA — BOLJŠE ZDRAVJE«. Ta tema je zelo pereča, ker imamo enako kot vse druge države v svetu hude skrbi in resne zdravstvene probleme v zvezi s pomanjkljivo prehrano, slabimi prehranskimi navadami in s higieno in preskrbo živil. V večjem delu sveta sta zelo razširjeni nepravilna prehranjenost. Bolezni v zv.ezi s pomanjkanjem hrane zahtevajo številne žrtve. Poleg tega pa slaba prehrana zmanjšuje obrambne sposobnosti telesa proti infekcijam, zlasti pro otrocih. Ponekod v svetu pa tudi preobilno hranjenje in napačna izbira živil prispevata svoj delež k stalnemu naraščanju presnovnih motenj ter bolezni srca in ožilja in tako skrajšujeta življenjsko dobo. V svetovnem merilu je pereč in hud problem onesnaževanja živil, ki povzroča zastrupitve s hrano, te pa imajo lahko resne posledice za zdravje. Poleg tega pa se zaradi onesnaževanja mnogo živil tudi uniči. Tudi modernizacija industrije in poljedelstva, kakor tudi nove metode konzerviranja in predelave živil so prinesle s seboj cel niz nerešenih problemov. Razni aditivi* in re-zidua** lahko pomenijo številne nevarnosti za zdravje, zato je treba njihovo uporabo nadzirati in spraviti v racionalne okvire (* — dodatki, ** — škodljivi o-stanki v živilih). Letošnji svetovni dan zdravja je hkrati 25-letin jubilej svetovnih dnevovo zdravja od leta 1950-1974. Letošnji svetovni dan zdravja ima predvsem namen: — seznaniti prebivalstvo z vsemi zdravsatvenimi problemi, ki jih povzroča neustrezna prehrana; — opozoriti starše in osebe, odgovorne za prehrano otrok in mladine v vzgojno varstvenih zavodih, šolah, internatih, počitniških kolonijah, itd., na osnovne zahteve pravilne prehrane, na higienske navade v prehranjevanju, na pravilen in varčen odnos do živil, kar pa vse spada v splošno vzgojo slehernega državljana, obenem pa pomeni enega iz- med osnovnih pogojev za zdrav telesni in duševni razvoj; — informirati in spodbuditi pedagoške delavce, da v okviru zdravstvene vzgoje v šolah kakor tudi drugih predmetov ponovno poudarijo pomen pravilne, uravnovešene prehrane ter higienskih navad v prehranjevanju za utrjevanje in napredek zdravja; — pridobiti zdravstvene delavce, da v vsakdanjem stiku z bolniki kakor tudi v svojem izobraževalnem delu opozarjajo na škodljive posledice, ki jih ima za zdravje nezadostna, enostranska prehrana, pa tudi preobilno prehranjevanje; — mobilizirati javnost, da sodeluje s sanitarno inšpekcijo in da stalno obvešča o primerih, ko gre za nehigiensko proizvodnjo ter prodajo živil bodisi v trgovinski ali gostinski mreži; — da se poostri družbena kontrola nad proizvodnjo in prodajo živil. Potrošniški sveti naj bodo redni informatorji prebivalstva o rezultatih njihove kontrole nad živili in naj potrošnike opozarjajo pred nakupi sumljivih ter higiensko neprimernih živil ter informirajo strokovne službe in prebivalstvo o higiensko neustreznih živilskih obratih proizvajalcev oziroma prodajalcev. Misli Ako hočeš koga spoznati mu moraš oblast dati. Alkohol je vedno pil, gospodar nikdar ni bil, hiša mu je podrtija, a v družini razprtija. Besede, ki govore resnico, navadno niso prijetne. Za uspešno poslovanje so predpogoj dobri tovariški odnosi — nikakor pa ne pretesna prijateljstva. Rad poslušam ljudi, ki govorijo o sebi. Takrat se sliši samo dobro. S kariero je podobno kot v kinu. Običajno ti je napoti kakšna glava. Nekateri ljudje so podobni cigareti. Vedno jih nekdo drži v rokah, na koncu pa odvrže.