¥ »ia tfOHjT DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 70 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 231), 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Kanadska vlada bo Zanimive vesti iz živ- $500,000,000 Škode V poplavljenih krajih «alii* nehala z voj- ljufa borba med ro- zgradila letos 55,000 novih domov Ottawa, Kanada, 21. mara,— y Milwaukee je padel a stre-1 Kanada že dolga leta živo ob-: he rojak Frank Zore, star 42 let,; Ijenja ameriških Slovencev Apel na naše slovenske organizacije za pomoč rojakom' Pittsburgh, Pa. Milijone ga- mesta. Poplava je drla od me- nes, da naš klic ne bo zaman. no, ako se odpokličejo sankcije London, 21. marca. -Poseb- parji in policijo v poplavljenih krajih Leetsdale, Pa., 21. marca.-—-Voda v tem malem predmestju v izpraznjene reservoire v Pitts-'ghu. V revirju med Johnstown' tove težave, kajti dosedaj nam j 'e imenovala Liga narodov Pittsburgha je narastla do še precej dostojna in moderna, Pri m,dcu si ie zionvl levo no»-o • bur»hu in oblasti so zagotovile 1 in mestom Pittsburgh se nahaja še niso znana imena ponesr-če-jza sankcije napram Italiji, je '->»em čevljev visoko po ulicah, so pa hiše v malih mestih in va- Naha*j"a .se'v bolnišnici " ' prebivalstvo, da se ni treba bati nad 100 večjih ali manjših slo- nih, njih naslovi in mesta, kjer j bil danes obveščen po laških Prebivalstvo predmestja je še seli navadne barake, ki bi bile m;„„ J a« i J pomanjkanja vode ali širjenjaj venskih naselbin in brez vsake- prebivajo, niti ne vemo, kako | diplomatih, da če Liga narodov ob pravem času pobegnilo v čuti potrebo novih domov. Do- ko je" popravljal radijsko anteno<10" vode PumPaJ'° sleherni dan sta Johnstown a proti Pittsbur-j Seveda so s tem združene go- j ni cdsek trinajstih mož, katere čim so poslopja v večjih mestih na strehi svojega stanovanja. Iz Ely, Minn., se poroča, da je kje drugje komaj dovolj dobro j državna najvišja sodnija potr-! bolezni. ga dvoma je, da so med poplav-1 ogromno škodo so naši ljudje tr- Prek,iče sankcije napram Ita- druge kraje. bivališče za živali. lila odškodnino v svoti $2,000,!. Zgodba poplave v Pittsburghu I Ijenci tudi naši lastni rojaki, ki peli. Mi vemo samo te, da je lj'Ji. da je Mussolini takoj pri- Hiše so ostale zapuščene in Zadnje čase se je ustanovila ■ katero-ima dobiti rojak Jos. Pe-| "Prosperity Housing Association," družba trgovcev in indu-strijcev, ki je pritiskala na kanadsko vlado, da se zgane in prične z gradnjo novih hiš v Kana-j di. Ne samo, da bi Kanada do- «-'Min7nn4 i •»•> a/vh ! « je: 36 mrtvih, v vsej Pennsylva-niji 108, pogrešajo jih 42, brez so trpeli silno škodo. j pomoč nujna, kajti ponesrečeni! pravljen prenehati z vojno v < o priliko so izrabili nečloveški Naši rojaki se sicer počasi rojaki sami nimajo časa in pri- Abesiniji. roparji, ki so dobili čolne in se com tega časa zgubil vid na le-/eni očesu radi omenjene po bila lepše lice z novimi hišami I ftodbe. ' ;tine vozov Pokvarjene hrane, in bi ljudje dobili dostojna sta-! y Breezy IIill, Kans., si je Včeraj je v Pittsburghu sija-novanja, pač pa bi imeli zaslu-. i^gaj življenje rojak Anton Je- lo krasno sobice, kot ga niso že žek tisočeri delavci vseh strok ,er> star 57 ]et. Doma je bil iz dolgo imeli. Tisoče radovedne-pri gradnji novih hiš. Brezja pri Brežicah. Bil je član žev se je vsulo nad mesto, tako Kanadska vlada je te dni odo- SNPJ i da je nastal zastoj v prometu,! tih ogromnega brila načrte organizacije in 'je! y Seattle VVash. je avtomo-'kar je silno oviralo obljubila tudi dejansko sodelo- j ^ povozi] d() smrtj' rojaka MJ_ jn rešilno moštvo pri vati. Računa se, da bi najmanj 5 , ZorpHča. mesta. potu jo je še 500 vozov, dočim j riška Domovina z javnim ape-! da niti 10 odstotkov tega, kar v i ker Liga narodov želi. da se ■/. Dvajset policistov in ognje-so odpeljali iz Pittsburgha sto-1 lom na dan, da se že sedaj ne- resnici potrebujejo v svoji naj-'vojno v Abesiniji čimprej pre- Jfascev jih je začelo preganjati, kaj ukrene v pomoč stotinam na-! hujši sili. neha. Tudi Abesinija je čla- *°da roparji so bili t#ko številnih prizadetih rojakov. ! V tem položaju so poklicane! niča Lige narodov in se zadnjih ni, da je bila proti njim polici- Dolgo že nismo imeli Slovenci I V ,)rvi vrsti muAe bratske pod-, pet mesecev zaman obrača'za 'a brez moči- Najmanj 500 ro- v Ameriki javnega -meh du pri •l)0rne 01'£anizacije, da začnejo z | pomoč k Ligi narodov. P'^iev se je prevažalo po mo- skoči brat bratu na pomoč. V le-' r lifnim delom med na8imi ^ Nadalje so izjavili laški za- *lu v čo,ni)h' če » ,jih mi, predvsem pa seveda med | ^topiilki, da je Italija takoj pri-' ,)re«rnah li! ene uhce' so hltr0 ......"—1...... . , • brodarili drugam. Odpeljali so premoga rskega ognjegasce' štrajka v PennsyWaniji,' 1911 ! "vojini članKtvom- Mi vertio, da i pravljena odnehati z vojno in ri čiščenju in 1912, je Ameriška Domovi- 10 .v r en'isylvauiji tisoče naših. jo tll(U 1iripravljena. da poseb- we, kar so mogli dobiti, denar. i na uspešno apelirala na naša lju- rojakov in rojakinj, ki so člani ni odsek Lige 600,000 delavcev dobilo stalno j y go Chicago, 111., je prsmi-1 Washington, 21. marca. —1 di za pomoč štrajkarjem. Ena- bratske pod" predlaga mirovno pogodbo mecl zaposlenost, ako bi se pričelo nul rojak John Kuhelj, star 56 Ameriški narod še zlepa ni bil1 ko prihajamo danes v javnost z """"" .................." > narodov končno P°h.i*,V0 P^nlo in drugo. porne organizacije. takoj, z gradnjo 55,000 do 60,-000 novih hiš. Kanadska vlada sedaj podpira brezposelne iz svojih sredstev, in če bi vlada še nakaj primaknila več kot pa znaša relif. bi še vladi skoro nič ne pozna- j lo v blagajni, a Kanada bi imela ogromno korist od tega. j Amerikanci in tudi ni mm\x\ Program za gradnjo novih hiš bi se vršil najmanj tri, leta in vsako leto bi se zgradilo 25,-000 novih hiš. Tekom treh let Abesinijo in pomaga našim bere Kranjsko Slovenske Iva to let in doma iz Kostanjevice na .tako udarjen kot je bil te dni, j apelom, da sv Dolenjskem. Zapušča ženo in; ko je nezaslišana povodenj ob j ljudem, otroke. ! istem času pahnila v gorje V okrajni ubožnici v Gross,; nesrečo enajst držav ameriške! javnost mnogo pomagala priza-Xans., je umrl rojak Mike Špe-, «nije. Dočim se skupna škoda j deti m in so na delu vse javne' VPllsk(l Svobodomiselne Apeliramo torej na glavne od-< krQg. Li;,v narodm. SD se izja . Resnica d:l b<> ameriška u^m^^Z^ 5a Pozornosti tej izjavi Italije. 1 liške Jed note, J ugoslovanske Ka- a- rodne' Podporne Jednote in Slo- Zveze, vili, da bodo posvetili največ 'iar, star okoli 65 let in doma sploh še ne da preračunati, pa | sile, kot Rdeči križ, armada in , , . , , . r . ... )d nekod na Krasu. Zadnjih'Jo cenijo že sedaj mnogo nad | druge organizacije, da pomaga-;,. . j^k-iklT w6bil'" iaš° Lud'^ J'ohnst,w"» Pa > 20- marca. 20 let se je kretal samo med 1-50 milijonov dolarjev. j jo nesrečnikom. Toda mnogo- '1' "! .V1.^ 'M', " ' no1" kovnik v Pittsburghu je takoj poslal 100 mož narodne garde. Roparji so prišli večinoma iz 'Vi/,njega mesta Ambridge, Pa. Osem so jih že vjeli in zaprli, toda to ni prestrašilo ostale, da sa ropali naprej. Vojaštvo je pozneje naprosilo gpverherja, da proglasi ob- Se bojijo bolezni radi prezrti, in. je torej naša dolžnost kot bratov, da storimo'ne-1 111 j bolj uspešno pomaga. iv nesrečnem mestu Johnstbwnu, j kjer je nastala letošnjo pomlad ? osek Med imeni, ki so priob-I). Roosevelta že odobril pomoč j srečene rojake. sJo\enskega časopisja \ /e- ,f-pilk v časopisju, ne dobimo no- ■ v vsoti $50,000,000 in je zvezna ir , , dinjenih državah, da dvigne to- beneffa lSiovenskega. Bojijo se ie • 1 , - • i- ' , V Johnstwnu samem in v oko- zadevni apel na vso slovensko i... j„ 1.,, «,,*„, 1 vlada se pripravljena nadalje ,. ■ ■ , , , ., . . ., . . pa, da 00 število zitev se mnogo iejavil, da bo najbrž prisiljen; pomagatj ' ' 1 llC1 Je stotine slovenskih dru- javnost, da prihiti na pomoč po- kadar se enkrat voda r azglasiti obsedno stanje nad j RaC.um se> da je (]anes nad|žil1- A,no«"i so izgubili svoja nesrečenim. V veselju kot ža-' un1a,;ne med svoje bregove. Do Obsedno stanje Johnstown, Pa., 21. marca Governer Pennsvlvanije se Johnstownom in okolico. Vzrok 275,000 družin od države Maine je, ker prihaja do dnevnih pre- do drŽHVe 0hi() bm vsakej pirov med častniki narodne, strehe Ameriški Rdečj krjž j.e Pa vse svoje zemeljsko premo garde in med civilno oblastjo. že daj..na r,l52polag0 $2,000,000 j ZG" Eden druzega ovirajo pri rese- in nabil.a nada]jne prostovoljne vanju in drugih nujnih delih.; darove v vsoti $3,000,000. Ame- " Governer je poslal svojega za-; rikanci se ]iberalno odzivajo. . f , upnika v Johnstown, ki bo spo-j Avtomobilistl, pozor. | ročij pozneje governerju kaj jej Država Ohio naznanja, da mo-, treba storitK y okolici Pittp.: Vse ameriško časopisje je ra sleherni lastnik avtomobila , burghaje danes en mniion oseb ! te dni polno poročil o grozotah, imeti do 1. aprila nove hcencneI ^ -ne ^^ Mestna vlada ki so jih povzročile poplave v plate. Nobenega podaljšanja ne ^ philadeiphiji in pri vatnel enajstih ameriških državah. Po- štvo lahko na mestu ustrelilo vsakogar, ki ga dobi pri ropanju zapuščenih stanovanj. To bi bilo najbolj uspešno sredstvo proti tem zverem. Smrtna kosa V soboto zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrla dobro poznana Mrs. Ana Oberstar, rojena Berus, po domače Kočevar-jeva. Stanovala je na 049 E. bo tozadevno, časa je imel sle-j herni dovolj. Kdor hoče biti do-! kompanije so dale na razpo- vodenj je imela svoj izvir v dr lago 100 velikih trnkov, s k ate- i žav* Pennsylvaniji in odtod se moč za te naše ljudi nujna. —J ugotoviti, kje in komu je pomoč boje je bolezen,, ki se naglo širi šča enega brata in mnogo sorod- bro in hitro postrežen naj nikar j^. sedaj dovažajo vodo ne- ie razlila tudi v druge države. | N;.š narod se je še vselej odzval: potrebna. Prepričani pa smo, po mestu. Narodna garda, dr- nikov. V Ameriki je bivala oko- srečnim ljudem. Že se oglaša- Naj prvo je bila prizadeta ve-1 kar najbolj darežljivo, kadar je. da je stotine naših rojakov bilo žavna in mestna policija še vad- li 15 let. Pogreb ranjke se vrši jo bolezni po vsem prizadetem1'''"1 slovenska naselbina Johns--šlo m pomoč svojemu lastnemu silno prizadetih od poplave v no patrolirajo po blatnih ulicah, v torek ob 8 ::10 v cerkev sv. Vi- okraju V kratkem bo izšel town> 1>a- okolica in sosednja bratu. Prepričani smo tudi da- Pennsylvaniji. ■ da preprečijo ropanje v zapušče dn in potem na Calvary pokopa- klic na zdravnike in bolničarke, ---—----nih hišah. lišče pod vodstvom Jos. žele in da se zglasijo. Zdravila priha- Ogenj in boleZM Bruno Hauptmann ima Ogromna udeležba t Neka plesna dvorana, ki je S,novL Blagi ženi naj bo ohru- " .................Izgrajena visoko nad mestom, »J™ trajen spomin Preostalim ! Prvi dan razstave pohištva, ki ,luži danew za zavetišče 933 otro- sorodnikom nase globoko soza- | borne hiše, kjer so stanovali, lost i, v žalostnih kot v veselih ^eda)- pt)}rregaj0 v Johnstownu drugi zopet pohištvo, obleko ali .dnevih smo si končno sami sebi - oseb najbližji. Predlagali bi, da bi se takoj. Ljudje se polagoma vračajo \ Bog ne daj, da bi enaka lcata- ustanovil nekak centralni odbor,: svoje deloma porušene hiše. strofa kdaj obiskala našo našel-j ki bi imel odgovornost in polno- Johnstown še nima elektrike ni- 67th St. Tu zapušča tri otroke, bi no Cleveland. Lahko si pa: moč zbirati potrebne prispevke, ti plina. Ljudje zmrzujejo. Pre- Ano, poročeno Kosec, sina Jo-vsak misli, kako hudo je člove- j bodisi v denarju ali pa v potreb- cej veselja je med prebivalstvom' sfpftft in hčer Frances poročeno ku, ki mora ob najhujšem zim-! ščinah in ki bi razdelil blago in povzročila pošiljatev 30,000 fun- Bavdek, dve sestri, Mrs. Agnes skem vremenu, v snegu in ledu1 gotovino onim, ki so tega v res- tov mesa in 20,000 funtov dru- Kiimel, Mrs. Frances Kaste lee, bežati iz zavetja, ki se ruši nad niči potrebni. Ameriška Domo- fih živil, kar je poslala zvezna brata .Josepha Berus in mnogo njim v ledeno noč in burjo ter|vina je seyeda pripravljena de- vlada na povelje predsednika sorodnikov. Ranjka je bila ro- dospela leta 1920. Prvotno je he. Tu pasem se pojavi ogenj.; družina stanovala v Chicagi m . . . Mil,„ 1 „ ....... v.. . i Mnogo nagrad je bilo oddanih, trenutka. Pojdite po svoje avto! dve hčeri, Josephine 111 Mary Vsalc količkaj večji ogenj vza- nje. Tekom prihodnjih par dni in sjcer. Mrs virnnt 1161 Nor- lice,lce fcakoj- !Pe,ric-y V;Iseli?' Pa; P0ktljre T'?00 f!i°n V°de; G°Ver!b0d0 zahteva,i zagovorniki no-', wood Rd., Molley Ziginond, 6314 ; - Driman1ku sicer tri leta, nakar se je prese- Za Kulturni Vrt ; bila članica društva Janezalner Earle od države Pennsyl- vo obravnavo radi novih doka-1 0rtc.n ct Joe Rubni, E. 127th * V -Zmhl" v Cleveland. Ranjka zapu- Slovenska godba fare sv. Lov-1 Krst,, št. 37 J. S. K J. Pogreb vanije je brzojavil v kongresov, ki so razbremenilni za ^ Mrs. Mary Godec, 6414 Spil- " ^ ^ ' h ^ ^ -^proga Mihaela in tri otro-renca iz Newburga je prispeva- ranjke se vrsi v torek zjutraj ob za $10,000,000 za prvo pomoč j Hauptmanna. Medtem se je pa 1 Ml, Svitanov*, 5705 ^ * ,. , ^ ko, Jo eph, Julia in Rose. V dola $6.00 za Jugoslovanski kuL 10. uri v c~. Vida iz hise, prebivata Pittsburgha in.v =r i^da^^ Ave. in Louise Kor- ^^.o j ^Im mt ™ivini zapušča dva brata in se- nikakor ni pri volji Hauptman-;jdich) 3127 W. 16th St. Za nu- nJmj; „n Istro. Pokojna je bila članica ! društva sv. Kristine št. 219 turni vrt, in sicer $2.00 za spo- žalosti na 6401 Spilker Ave. pod! sosednjih mestih. menik Simona Gregorčiča, $2.00 vodstvom Frank Zakrajška. Bo---o- za spomenik Ivana Cankarja in di ranjki mirna ameriška zem- yest \z domovine $2:00 za olepšavo vrta. Mladim lja. Preostalim sorodnikom naju zavednim slovensko-ameri- j še globoko sožalje! škim godbenikom iskrena za-j Qge obsodil sina hvala! Pozdravi iz Floride Mr. John Laushe, 1226 E. 172. Važna seja St., je dobil iz vasi Podgozd,i V torek večer 25. marca se fara Žužemberk, žalostno vest,!vrši izredna seja direktorija Iz Willmar, Minn., se poroča, j da mu je tam preminil obče spo-j Slov. dr. doma na Recher Ave. Ida je tam sodnik Fosberg ob- štovani stric .Janez Lovše, urar, j Pričetek ob 7:30 zvečer. Vsi čla- nu znova podaljšati življenje. Lrrade liaj 8e Z}?lasij0 omenjeni v 0 7 ' Grdi novi trgovini. Nagrade se oddajajo vsak dan. vednežem postopati po ulicah. --—o- Mr. in Mrs. Frank Sershen sodil svojega 32 let starega si- V torek 24. "Kanarčki" KSKJ, podružnice št. 32 S. ž. Z. i in Oltarnega društva sv. Kristi-Starše "Kanarčkov" se opo- ne. Pogreb ranjke se vrši iz hi-zarja, da se vrši važna seja Mla- ,§e žalosti na 21230 Nauman dinskega zbora "Kanarčki" v to-. Aye. pod vodstvom A. Grdina in marca se bo ob rek 24. marca v Slov. del. dvora- Sinovi, (''as pogreba bo nazna- Zadušnica fotograt in posestnik, v staro- ni, ki se zanimajo za Dom, naj 6:30 zjutraj brala sv. maša v ni na Prince Ave. ob 6:30 zv. za njen jutri. Naše iskreno sožalje pošiljata iz Floride znancem v na v zapor za 90 dni, ker je div- sti 74 let. Tu zapušča hčer Ju- pridejo nato sejo, tudi novo iz-1 cerkvi sv. Vida za pokojnim Kanarčke, potem pa za starše., prizadeti družini. Clevelandu lepe pozdrave. V so- jal z avtomobilom. Oče je tudi stino, poročeno Mahne 3144 W. J voljeni društveni zastopniki, da John Špehom v spomin osme ob- Seje se udeleži pevovodja, pred- * 12 Katoliških sester usmi-boto sta odpotovala iz Miami v izjavil, da odpusti ainu kazen, 58th St., v domovini pa več ot-jse ukrene vse, kar je najboljše! letnice smrti. Sorodniki in pri- sednik skupnih mladinskih zbo- ljenk je praznovalo pretekli te-Tampo in St. Petersburg, potem ako obljubi, da eno leto ne bo rok in dve sestri. Bodi ranjke-j za bodočnost doma. — L. R. jjatelji ranjkega so prošeni, da rov in še par drugih. Pridite go- den v Toledo SOletnico požrl vo-pa se vrneta v Cleveland. pokusil opojne pijače. mu mirna domača žemljica I Wess, tajnik. se udeležijo. tovo na sejo v torek. — Tajnik, valnega dela pri bolnikih. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23D, 1936 t t AMERIŠKA DOMOVINA J J AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILT NEWSPAPER •111 Bi. Olfclr Av«. OJe?eUnd. Ohio Published dally except Sunday« mad Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto >5.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto <7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, »9.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, 13.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: D. B. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U. B. and Canada 13.00 tor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 8 month« Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th. 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3d. 1879 at the Post Office 83 No. 70, Mon., March 23, 1936 v Čudovit napredek v naselbini prej je bil zastopnik za Novo Domovino, pozneje je bil trgovec in tovariš v podjetju pisca teh vrstic. Pozneje je bil usluž-ben v pivovarni ter je razvažal pivo po naselbini. Prerano je odšel s tega sveta, naj mu bo blag spomin. Navadno ima vsak prvorojeni sin v družini očetovo ime, tukaj je dobil pa prvorojenec ime Francelj, to pa menda zato, ker je bil rojen na dan sv. Frančiška. Materi je bilo ime Jožefa in je bila iz Fužine od Vovkoto-ve hiše. Oče so umrli pred 18 leti v starosti 70 let. Mati so mu pa umrli, ko je bil star 12 let in sestrica Rozika šele osem tednov. Sedem je bilo otrok pri družini. Tako je imel Frank dva brata, Antona in Johna. Anton je umrl pred letom in pol v Clevelandu, John je pa umrl pred 16 leti. Sestre so še vse žive v starem kraju in sicer: Jožefa poroč. Fabjan v Stavci vasi, Marija je poročena v Žužemberku, Mana poroč. Grablovec v Mačkovcu in četrta je poročena na domu pod imenom špi- Te dni pa m je pripovedal neki naš. slovenski trgovec, ki je v trgovini že precejšnje število let, da ima navado vsako leto temeljito osnažiti in prenoviti svoje trgovske prostore. Pr-i tem nam je povedal to-le zanimivo a resnično povest: "Veste kaj, ko smo pred 30. leti začeli s trgovino, odjemalci niso nič vpraševali, če je bilo v trgovini umazano, nerodno ali zdravstveno. Prodajali smo in poslovali kot smo mogli. Nihče ni protestiral, če so v trgovini mačke sedele na moki in sladkorju, ali če so dojenčki opravljali svoje potre- cov be po krompirju ali sadju in zelenjavi. Kdo se je brigal pred 30. leti za take "malenkosti." "Danes je drugače," je povedal starina-trgovec. "Otroci so odrastli, izšolali so se v ameriških šolah, in če jim ameriške šole niso prinesle druge dobrote, pa je resnica, da je mladina v zdravstvenem oziru precej natančna. Mladina, ki je vzrastla v naselbini, zahteva snažnost, čistost, red in higi-jeno povsod. Ravno naša mladina je povzročila, da so se slovenske trgovine v nasebini zadnja leta modernizirale. Težko boste dobili poštenega, čistega odjemalca, ki bi zahajal v za-jsi pred hudimi nevihtami. Lepo kajene, nesnažne prostore. Zlasti delavske družine, četudi! videtj te vasi m„d doIginli še tako preproste, so dognale, da je snaga v družinskem sta- j njivami> kjer raste~iepo žito. resnici vredna pol življenja. Ni čuda, da so na-1 hišami Posestvo je zavzemalo tri četrt grunta. Imeli so pet glav živine in pozneje so kupili oče še par konj za vozarenje. Ko je pisec povpraševal po teh krajih, je Mrs. Pucelj prinesla fotografije, kjer se vidijo polja in vasi, cerkve in zadej j so hribi, ki varjejo polja in va- mu rekli, da je bistre glave in da se bo pri vojakih še bolj izobrazil. Poslali so ga v Felsdorf blizu Dunaja, kjer so preiskuše-vali topove in kjer so šole za podoficirje. Toda kmalu so spoznali da se Franc Pucelj ne zmeni dosti za nemški jezjk in da z šojami ne bo nič. Vendar so ga oficirji zelo radi imeli radi njegove poslužnosti in točnosti v službi. Posebno rad ga je imel stotnik, ki je bil bolj male postave. Nekoč je videl, kako je Francelj pograbil težko topovsko cev in jo nesel precej daleč in je v šali pripomnil, da nima nič proti temu, če mu nalože na-vrh še kolesa in oba konja- Tako je imel Francelj pri vojakih kaj vesele čase, vendar je vedno računal, kdaj bo vojaščine prost in da bo v rojstenm kraju živel bolj zadovoljno in srečno življenje. Vrnil se je res domov, a je kmalu sklenil, da odpotuje v Ameriko za bratom Antonom, ki je bil že tam. Bilo je na pepel-nično sredo, ko je imel Pucelj-nov Francelj vse v redu za v Ameriko. Zvečer je prišel z vozom sosed in odpeljali so se: Li-zin iz Zafare in eden iz Hinj. Ob novanju v se pa košati rodovitno sadnb drevje. Dočim šteje Stavča vas 33 hiš, ca že jemala za zdravilo, zelje pa preveč žgačka po grlu in se bojim, da bi morala še bolj kašlja-ti. No, se reče, saj ne kreham več tako, bo že boljše. Toda Jaka, ne bodi preveč postrežljiv s svojim receptom, ker ta stvar je nevarna. Ako pravi zdravniki kaj zasledijo in pogruntajo, ti lahko še lajsenc vzamejo. Veš, po tvojem receptu se vse prehitro zdravi in ne stane dosti. Vidiš, kako je Vatovec hitro ozdravel. Samo da se je bare malo pritaknil, pa je bil zdrav kot sardina v škatlji. Zapomni si tudi in si vzemi k srcu, da kadar boš še kakega bolnika zdravil, ne vleči tako dolgo reveža za nos, ki komaj čaka za zdravje. Pa se vleče dan za dne, predno ta pravo zineš in človek že kar sam ozdravi že od samega pričakovanja, še jaz sem bila nervozna, ki me ne spravi vsaka sapica iz glajza, ko sem čitala samo nadaljevanje. Jutri bo pa gotovo pravi recept, sem si mislila, pa ni bilo nič. C da bi te koklja brcnila. H koncu pa še nekaj. Le kaj se ti vtičeš v kavo in se jo siliš kuhati, ki je absolutno ne znaš. treh zjutraj so se odpeljali, da j Kaj si mislil, da si moko vsipal ne bodo ljudje govoričili in da, za žgance. Ha, ha, ha, za vsake ne zvedo orožniki toliko časa, glavo po eno žlico, 7 žlic, saj tc da pridejo čez mejo. Felix Po-nikvar je v Ljubljani skrbel, da je za 15 oseb. čisto prav Ti je da je skipelo po peči, samo tvoje so se odpeljali na Dunaj in od j Johanco obžalujem, ki je morah) tam v Bremen. Tam so čakali snažiti, ker Tebi se je mudile deset dni na parnik. Ko so ven- iz hiše. Gotovo si se bal, da bc dar dobili neko staro barko, ki j kanta rožljala po petah. Saj ne jih je ta kaj počasi vozila. Celih: bi bilo napek, najbrže. Vseenc še slovenske trgovine tekom zadnjih deset let v Clevelandu se modernizirale in postale vzor drugim trgovinam." Vi, oče in mati, ki se nahajate 30 ali 40 let v naši našel- ; je štela Klečet 40 hiš. Dočim je bini in ste si s težkim delom priborili svoj lastni dom, kaj imel Frank do farne cerkve pol ne, da se spomnite, kako je bilo pred leti vse dobro za vas.:ure hoda, je imela Mary le 20 Po trije ali štirje ste spali v eni sobi, jedli ste vsi skupaj v kuhinji, par stolov, dve postelji, brez preprog, naslapjačev, I Žužemberka do šmihela je pa "" " Kje ste sanjali o električnih či-j uro hoda. ledenicah, električnih pralnih: Naš pionir se je rodil 4. ok- 30 dni so bili na morju. Vsi izmučeni so dospeli v New York in potem v Cleveland. Teden dni ga je hodil brat Anton čakat na postajo in potem se je naveličal, enajsti dan je pa gugalnikov, tako ste živeli, stilcih prahu, električnih strojih! I minut do šmihelske cerkve. Odi France prišel. V Clevelandu ni bilo Franku nič dolg čas. Najprej je šel na stanovanje k bratu Tonetu, potem sta šla pa oba k Tomažu Rejcu, potem k Obermanu, Le-ganOvim in k Lavričevim. Povsod sta ostala po nekaj časa, da ■sta tako ustregla številnim znancem in prijateljem, ki so ju hoteli imeti na stanovanju. Nazadnje je stanoval Frank pri Kolarjevih, od tam se je pa oženil. Dalje prihodnjič) -o- na Fužine k učitelju Koželju. K nauku pa v Žužemberk k dekanu Tavčarju. Birmo mu je vezal stric Jože. Od tega dogodka se ve še spominjati tole. Ko mu je boter nakupil lecta polno ruto.in mu dal povrhu še par goldinarjev, mu je nekdo v gostilno to ukradel. Naš birmančsk po v jok, seveda. Boter ga je pa tolažil: "Nič ne maraj, Francelj, ti bom kupil pa drugih lepih stvari in še kozo navrh. Tako je tudi napravil in naš fantič je bil sedaj še srečnejši. Ko- tobra 1877 in je bil v šolo Toda naša mladina je vzrastla v vseh drugih razmerah in vplivih kot smo mi, ki smo bili med prvimi, ki smo dospeli iz domovine. Dočim smo vsi skupaj, stari in mladi, še vedno dobri Slovenci, gojimo našo pesem in narodno zavest, sledimo veri naših staršev, ki je neminljiva, pa smo se v živ-ljenskem oziru popolnoma spremenili. O tem nam zlasti priča razstava pohištva in modernih električnih aparatov in opreme, ki je bila otvorjena včeraj v Slovenskem Narodnem Domu po tvrdki Anton Grdina in Sinovi, katera tvrdka je bila pionirska v naselbini glede pro-j daje pohištva. Podjetni Mr. Anton Grdina je delal sam lepo število let v tovarnah. Ko je pa sprevidel, da se narod dviguje, napreduje in zahteva vedno več kot par stolov in samotno mizo ter pa žimnic v stanovanju, je pionir Anton Grdina začel s trgovino s pohištvom. Takoj ob začetku trgovanja je seve- zjca je post)aia koza in imela je da oddajal ljudem to ,kar so zahtevali, kajti trgovine so j mlade in tako se mu je kozja vedno založene blagom, kot ga narod zahteva. i družina redila. Naš junak je Naselbina je rastla, mladina je odraščala, pa tudi sino-; pa ]{0Ze prodajal, denar hranil vi pionirja Antona Grdine so odraščali, in dočim so ostali in si tako prihranil 90 gld. Se-dobri Slovenci, so pa spoznali, da v Ameriki odraščujoča j vcdu jih je poleti pridno pasel, madina ima druge zahteve in potrebe v pohištvu in moderni: pozimi jih pa krme] v stajj) da opremi v stanovanju, kot smo ga pa imeli prvi naseljenci. |so se lepo rodilc_ Pravijo, da "music goes around and around," toda tr-j Takrat se je precej zaslužilo govsko podjetje A. Grdina in Sinovi je slo straight or- s posebnimi tenkimi bukovimi ward." Danes se slovenska trgovina A. Grdina in Sinovi, kar' se tiče pohištva, lahko meri z najvičjimi trgovinami pohištva v mestu, ne samo glede izvrstne kakovosti blaga, pač pa tudi glede primeroma najnižjih cen za izvrstno blago. O tem so se lahko prepričali tisočeri naši ljudje, ki so obiskali prvo slovensko razstavo modernega pohištva, katero je otvorila tvrdka A. Grdina in Sinovi včeraj v Sloven-j Je tekel čas hitro naprej' Anto-skem Narodnem Domu. Vsi oni, ki so dospeli v naselbino j na so dali učit za čevljarja, dru-pred 30. ali 40. leti, in ki so včeraj obiskali razstavo pohi-! ,so bili pa navadni kmečki de-štva, so se čudili napredku slovenskega podjetja v naši na-|iavci. selbini. Kaj enakega ne premorejo niti po številu večje narodnosti kot smo mi, in nam vsem je v ponos, kot je tudi v ponos milijonskemu Clevelandu, da je slovenski narod potom svojih trgovcev kot so A. Grdina in Sinovi zmožen pokazati kaj enakega. Ako niste še obiskali razstave pohištva v S. N. Domu, vam svetujemo, da to storite. Videli boste napredek trgovine, ki ga je naredila naselbina v zadnjih štiridesetih letih, s pomočjo naših pionirjev in zavednega naroda. deskami, katere so vozili v Ljubljano in jih od tam pošiljali v Italijo. Dijugega zaslužka takrat ni bilo, ker fužinske tovarne ni bilo več. Delali so okrog doma in skromno živeli in tako Leta teko in mladi ljudje komaj čakajo, da bi bili stari 20 let. Tako je tudi naš Francelj dopolnil dvajseto leto in cesarski uradniki so ga poklicali, naj se pride pokazat kakšen da je. Potrjen v prvi razred k topničar-jem! V fari jo bilo malo tako žilavih fantov kot je bil Francelj. Bil je ko kremen in jeklo. S konji je vozaril težke vozove in se pri tem še bolj utrdil. Pri vojakih se mu je zdelo vse tako ne-\ v nadlego, nikomur v spodtiko. kako za kratek čas. Nobenih On je doma iz Stavce vasi, fara sitnosti ni imel z učenjem. Konj Žužemberk, \z Kolarjeve hiše. je bil vajen, ki jih je imel kot pri 167. cesti. Na levo stran j Ona jo pa doma iz vasi Klečet, j za tovariše. Topovi so ga pa tu-proti jezeru je zadnja hiša pio-ifara Šmifoel, Trlepova. j d i zanimali in kmalu je poznal ilirske&ft para— ! Oče našega pionirja je bil; vse dele tega strašnega orožja. Mr. in Mrs. Frank Pucelj. j Tone. Očetovo ime je nosil sin Nemščine se ni de>sti učil, saj Hišna številka je U28. Tu no-1 Anton, mlajši brat našega pio-trj stanuje .srečen zakonski parjiirja, ki je bil toliko let med na-Frank in Mary Pucelj. živita,! mi, poznan kot priden in ugilen kakor da jih. ni. Nikomur nreta v vsem, tesar se je polotil. Naj t Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. Ako se peljete po Luku Shore bijleyardu ob jezeru in potem vzamete Groveyvood, ste kmalu Te pozdravljam in tudi vse druge. Tončka Jevnik. --0- Slovenski radio program Jakatu v priznanje Cleveland, O.—Kdo bi si bil mislil, ela imamo tako v bližini tako izurjenega doktorja za kašelj. če verjamete, al pa ne, je vseeno dobro. Zdravil ga je pa cele štiri dni, namreč Mr. Vatov-ca. Sedaj se mu je že na bolje obrnilo. Se reče, čisto zdrav je že. (Saj ni, Tončka. Zdaj ga je pa drugje prijelo in boš imela čast brati še več kot zadnjič. Recept se že kuha. Op. Jak.). Seveda, to vzame čas, predno se zdravnik zmisli ali pogrunta, ali Cleveland, O.—Vsako nedelje komaj čakam, da pride slovenski program na radio. Dozdaj je bilo vredno ga poslušati, en pai nedelj pa, kar je prišel tisti "Miha Podpiha," ki se norčuje iz našega slovenskega jezika, st mi pa prav nič ne dopade. Nam ki smo prišli iz slovenskih krajev, nam take budalosti nise povšeči. še vedno se zavedamo ela smo pravi Slovenci in se borimo za naš materni jezik. Do stikrat čitam, kako Slovenci napredujemo, zlasti v Clevelandu Zdaj se pa oglasi na radio tist Miha, pa mlati prazno slamo. Tc je v sramoto vseh pravih Slovencev. Kaj si morajo mislit drugi narodi, ki kaj slovanskegt razumejo. Gotovo pravijo, d; sami svoj jezik zaničujemo, če misli vodstvo slovenskega radie programa napraviti kaj za kratek čas, pripravite nam kaj v slovenskem jeziku, ne pa v taki polomiji. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, da se vrže tiste ga Miho s programa. Pozdrav vsem Slovencem. Mrs. Rose Vatovec, 10801 Prince Ave. -o- se. človeška dolžnost je, ne da samo dela in živi, ampak da tudi pomaga v kolikor mu je mogoče, tako finančno kot moralno. Posameznik lahko malo pomaga, v skupini pride pa veliko in tako se pelje stvar naprej, samo ako ima vsak le malo dobre volje. To pišem danes v ta namen, ker se spet pripravlja veliko delo za skupni pevski festival, ko bo nastopila mladina petih zborov, vemo, da bo treba nekaj požrtvovalnosti. Vsak zbor ima svoje deklice in fantiče, ki so v kontestu za kraljico ali kralja. In vsi vemo, da za tako čast je treba delati. Prosim vas v imenu zbora, da nikdar ne odrečite malemu srčku, ki vam bo prinesel tikete v nakup. Kupite po svoji moči. Oh, kako bodo veseli, kako bodo računali in šteli, koliko so že prodali. Dajte jim pogum, da nam bodo ša naprej prepevali krasne slovenske pesmi, katerih si naša srca najbolj poželijo. Saj drugega itak nimamo v tej tuji zemlji in končno smo lahko srečni, da nam tega niso vzeli, kakor so tam mstran morja našim bratom na Primorskem. Zato imejmo tukaj toliko več veselja z našimi mlajšimi. Sedaj pa priporočam, da se ne piše in pošilja v javnost reči, kamere sramotijo posameznika. To h še nikoli koristilo. Jaz ne soglašam s tem. Osebnosti bi se morale poravnati zasebno, pa ne javno. Danes stojimo pred problemi, ki so bolj potrebni za skupno delovanje v splošno korist narodov, ne pa osebni napadi. Meni je žal za tisti košček papirja, ki se porabi v take namene. Danes potrebujemo do-)rih in koristnih nasvetov od izkušenih mož in žen, tako v ekonomskem kot političnem vprašanju. Glavna stvar bi bila, da n se ustanovila ženska organizacija proti vojni in fašizmu. )osti močna, da bi ne imeli časa misliti veliki voditelji naroda —Vpričo izvoljenke in potnikov pod vlak.—Na postaji Ponikvi se je pripetila strašna ža-loigra. Ko je privozil na po-sajo mariborski vlak, se je iz gruče ljudi na postaji odtrgal mlad človek ter se vrgel na tračnice pod kolesa lokomotive, ki so ga razkosala. Žrtev strašnega dejanja je komaj 19-letni kmetijski delavec Karol Gor-janc, rojen na Češkoslovaškem, pristojen pa v Ponikvo. Samomor je izvršil vpričo svoje izvoljenke, s katero se je nekaj spri. —Na Gobi, občina Polšnik je umrl posestnik Anton Zavrl, po domače Antonove, star 78 let. Bil je trden gospodar obsežne, vzorno urejene kmetije, ki je daleč na okoli slovela. 18 let je bil župan polšniške občine, cestni odbornik ter se je sploh zelo živo pečal z javnimi zadevami v prid svojim občanom. Če verjamete al' pa ne bi bila kisla repa boljša za ka- ... ,. , . . . . ,.v . šel j, aji pa zelje. No, zmagi uo i Mladinski zbori vas kličejo je zelje. Ali ta zdravnik se ne j - pobriga za vsakega tako, kakor i Euclid, O.—Cenjeni starši in se je za Toneta Vatovca. To vem i vsa slovenska metropola v sama po sebi in lahko prisežem,! Clevelandu! Sporočam vam, da da so moje besede od srca reče-j bomo spet imeli priliko videti in pe. Zadnji teden enkrat sem i slišati skupni koncert mladin- je vedel, da vojska potrebuje junake ne pa jezikoslovce. Zadnje leto je prosil, da bi ga oprostili rojuške'~s!tiž;'be.' Pa so prisopihala v ofic, pa me je samo pogledal (kot bi ne bila zau-ber punca) in me malomarno in brez vsake ihte vpraša: "Pa kaš-ljate?" Strela vendar, kajpak da kaši j am, saj se me sliši do konca Nottingham štrickare! To je bilo vse, kar mi je rekel. Pa da sem mu, jaz reva, lansko leto za god poslala tak pušelc, da ga je moral s trukom peljati domov. Saj ga ne boš več kuzmal, Ja-kec ti moj, dokler bo tale gibal na roki! Se reče, če se ne boš kaj poboljšal. Jej, ko bi bik jaz tisti čaš vedela, da je Jaka frejšprehan in da ima diplomo za dohtarja, bi ga bila prosila za recept. No pa sem kasneje brala o receptu in tako prišla do zdravil. Pa meni se zdi Miklaučičevo priporočilo boljše, ki svetuje reberca in kislo" želje. "Uaž" bi namreč reber- skih pevskih zborov in sicer bo to 14. junija na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Kaj mislite, ali ni to nekaj tako lepega, pomenljivega za slovenski narod? Ako pogledamo naše ustanove, naše organizacije in ako bomo obdržali to krasno idejo mladinskih zborov, se ni treba bati, da kar se je zgradilo, ela se bo podrlo. Nef nikoli ne, kajti te veje se bodo razprostirale in trdno držale. To je naša moč in te naše moči nam ne more nihče uničiti. Tega naj se vsak zaveda. Ako bomo skupno sodelovali in složni bili, se nam ni treba ničesar bati. Delati in misliti moramo vsi. Vsak en malo, vsi pa vse in bo najlepši uspeh. Ne razumem, kako morejo nekateri ljudje živeti kar tako brez vsakega smotra, sami za- Vsi veste, kaj je to: revmatizem. Se reče, vsi ne veste, slišali pa ste že o tem dobrotniku človeštva. Bolj natanko ga poznajo oni, ki ga imajo v domači oskrbi, ali ki so ga imeli. Za revmatizem je najboljše, če pi-jete pomalem rozinovca, z glaž-kom se pa mažete po bolečem mestu. Saj tako nekateri trdijo, da pomaga. Njegov najbližji sorodnik je protin, ki mu pravijo tudi giht. Razlika je le ta, da je protin za kakih 150 prufov močnejši. Ni pa nič bolj priljubljen pri ljudeh kot revmatizem, in se ljudje tuefi ne mečejo za njim. Kako boš vedel, če imaš revmatizem ali protin, oziroma kako boš vedel, s katerim bi se pohvalil pri prijateljih? Takole: če te trga po glidih, po sprednjih ali zadnjih nogah tako, da te boli, vendar ne tako, da ne bi rekel prijatelju halo, če ga amo na vojno in izkoriščanje srečaš, potem imaš samo rev- •evnega ljudstva. Tako bi bile ienske gospodar svojih sinov, pa lobeni kralji in duceji. To je, car najbolj potrebujemo danes« Vem, ela je moj dopis nekoli-co iz dnevnega reda, ampak tuli ta točka ne škoduje, kajti mo-•amo tudi nekoliko misliti, kako lonio vzdrževali vse te stvari, la si pomagamo k boljši in sj-■jurni bodočnosti. Mislim, da lisem nikogar užalila, ker to bi nla moja zadnja misel. Končno še enkrat priporočam, la nam greste na roko vsi in poem sem prepričana, da bomo .'moli uspeh v korist vseh petih '.borov. O programu in drugih rečeh se bo še mnogo pisalo v naših lokalnih časopisih, želim najboljšega uspeha naši mladini in mnogo potrpljenja učitelju zborov, Mr. Semetu. Pozdrav Mrs. Jennie Hrvatin. IZ DOMOVINE —Ponesrečenci. V Veliki Dobravi pri Stični se je ponesrečil 68 letni posestnik Franc Škulca. Ko je podiral v gozdu drevesa, je padla nanj težka bukev ter mu zlomila levo nogo. — 53-let-na pojska dninarica Marija Lah je doma v Malem Mengšu padla pred hišo tako nesrečno da si je zomila levo nogo. — Na državni meji pod Snežnikom je straža obstrelila v levo stran telesa 20 letnega posestnikovega sina Jožefa Trudna iz Podcerkve pri Starem trgu. V Cerknici je cirkularka med delom odtrgala nekaj prstov na levi roki 16 letnemu mizarskemu vajencu Jožetu Beletu. —V Ljubljani je umrla Justina Požar roj. Tome, soproga vi. svetnika in gimnazijskega ravnatelja v pokoju. —V Ljubljani je umrl Anton Stacul, trgovec. —V Begunjah pri Cerknici je umrl Stanič o Meden, star šele 25 let. matizem. Če pa te trga tako, da vriskaš in da iz dna srca zatuliš, če te kdo samo pogleda, potem lahko z največjim zadoščenjem trdiš, da imaš protin, oziroma da ima on tebe, da sta se torej vzela. Well, jaz sem imel protin, ki sem ga najel za poboljšek tisti teden in še nekaj dlje, ko sem prišel iz Pennsylvanije. Za veliko noč se bom očistil vseh hudih besed, ki sem jih takrat rekel in ki m o še zdaj težijo. O protinu bi se lahko veliko reklo slabega, ki bi mu ne bilo v čast in slavo. Ampak najboljše mi ga je opisal prijatelj Gašper Korče, s katerim sva se oni dan srečala in si dopovedala, da nama je bil letošnjo zimo protin sobrat in dragi tovariš, če ne celo rojak. Gašper je bil kar iz sebe samega veselja in me je hotel tretat ko sva dognala, da je mene prav tam držalo kot njega. Gašper se je bahal, da je imel on veliko lepšega in močnejšega in kdor hoče imeti res protin, ki nekaj zaleže, naj pride k njem ponj. "Štiri tone premoga sem prihranil letošnjo zimo s proti-nom," je trdil Gašper. "Premog si prihranil s proti-nom?" se čudim jaz, "kaj si kuril ž njim?" "Nisem kuril ravno, ampak kadar je bilo v hiši mrzlo, pa sem sezul nogavice, da se je pokazal protin v vsej svoji nagoti in rečem ti, ela je tako žarelo od njega, da je bila namah soba gorka. In palec na nogi, kateremu je protin sedel na vratu kot komat, se je kar svetil. Zvečer niti luči ni bilo treba prižgati, če sem hotel brati Ameriško Domovino. Kar malo sem nogo privzdignil k časopisu, pa sem lahko videl najmanjše črke." Vidite, to je pravi protin, ki ga je človek res lahko vesel, ker nekaj zaleže in ima človek od njega kako korist in dopadaje-nje. A M E RiŠKA DOMOVINA, MARCH 231), 1936 KRIŽEM PO JUTROVEM Po BemAkcni trvlrmlk« H. t*»j» Ozke ulice so migljale Kurdov, do zob oboroženih. Večina teh ljudi je bila pač najbrž iz bližnje in daljne okolice. Kajti trdnjava sama ni mogla šteti toliko prebivalstva, premajhna je bila. Kaka čisto drugačna slika se aam je nudila v tej svobodni kurdijski trdnjavi, ko v zapuščeni, izumrli turški Amadiji! Ivurde vseh barv in rodov smo sreča val i. Z dolgo sulico iz trsti-ke je korakal mimo Kurd iz Ser-dažda, pa revež je bil poleg ponosnih j^Kurdov Balani in šadi, ki so se prerivali med množico. Tu je govoril Alegan s hribovja Bohtan z Omeriganom iz okolice Diarbekra, dva Kurda iz rodu Amadimanan smo srečali in med njimi Dimamikana, bojevnike rodov Bulanu, Hadir Sohr, Hasananlu, Karačur in Kartuši-baši. Celo ljudi iz Ka-zikana, Samsate, Kurduka in Kendalija smo videli. Le počasi smo se prerivali skozi vso to pestro množico. "Po kaj so vsi ti ljudje prišli v Gumri?" sem vprašal Duhu-ba. "Večinoma so osvetniki. Prišli so, da se poravnajo in pogodijo za krvno osveto. Pa tudi seli so iz pokrajin, v katerih kristjani pripravljajo že dalj časa upor." "Torej pričakujete vstajo kristjanov?" "Da, emir. Kristjani tijarij-skega gorovja tulijo kakor psi na cverigi. Odtrgali bi se radi. pa njihovo lajanje jim ne bo nič pomagalo: Zvedeli smo, da hočejo vpasti v dolino Berwari, celo nekaj naših ljudi so že umorili. Pa prelita kri bo prišla prav kmalu nad nje same. Bil sem danes v Mi j i, kamor poj demo jutri na medvedji lov, in sem našel spodnjo vas čisto prazno." "Torej poznaš dve vasi, ki se imenujeta Mija?" "Da. In obe sta last našega beja. V gornji vasi živijo muslimani, v spodnji pa Nestorijan-ci. In ti so.'nenadoma izginili." "Zakaj ?" "To se ne ve. Pa tule je bejevo stanovanje, gospod! Iiazjahajte in dovoli, da vas napovem!" Omeniti moram, da so se seveda naši napadalci že potoma po-izgubili. H koncu smo jezdili že čisto sami z Dohubom po ulicah. Obstali smo pred dolgim, ar-hitektonično neznatnim poslopjem. Le njegova izdatna obsežnost je pričala, da je "palača" kneza vseh Kurdov rodu Berwari. Dohub je mignil in nekaj Kurdov je pristopilo, prevzeli so naše konje in jih peljali v hlev. Dohub pa je odšel v hišo, da nas napove. Kmalu se je vrnil in javil, da nas bej pričakuje. Vstopili smo. Peljal nas je v veliko sprejemno sobo, bej nam je prišel do vrat naproti. Njegova osebnost je vsekakor vzbujala pozornost. Blizu trideset let je štel, visoko zrastel je bil in plečat, njegov plemenit obraz je kazal čiste kavkaške poteze, gosta črna brada ga je krasila. Njegov turban je meril gotovo meter v premeru, na vratu so mu viseli na srebrni verižnici različni talismani in amuleti, suknjič in hlače je imel bogato obšite z vezeninami, za pasom mu je bodalo, dve s srebrom okovani pištoli in čudovito lepo damasci-ran meč brez nožnice. Bej ni imel podobe, da bi/bil pojdivji poveljnik roparjev in konjskih tatov, pri vsej možatosti so bile poteze njegovega obraza mehke in nežne in njegov glas je donel prijazno in prijetno. ko nas je pozdravil. "Dobrodošel, emir! Moj brat si in tvoji tovariši so moji prijatelji !" Podal nam je vsem roke. Na njegov migljaj so znosili pred nas vse blazinice, kolikor jih je bilo v sobi, in nam pripravili udobne sedeže. Kakih dvajset Kurdov je bilo razen nas še v sobi, mi smo sedli, Kur-di pa so spoštljivo stali. "Cul sem, da lahko po kurdi j -sko govorim s teboj," je začel bej. "Kurdijski znam le slabo, moji tovariši pa tega jezika vobče ne znajo," sem odgovoril. "Torej dovoli, da govorim po turško ali po arabsko!" "Govori tisti jezik, ki ga tudi tvoji ljudje razumejo!" sem dejal vljudno. "O emir, moj gost si in govorila bova tako, da naju bodo tudi tvoji prijatelji razumeli in se pogovora udeležili. Kateri jezik najrajši govorijo?" "Arabski. Ampak, bej, reci svojim ljudem, naj sedejo! Niso ne Turki ne Perzi, svobodni Kurdi so, ki jim ni treba vstati razen v pozdrav." "Gospod, vidim, da si človek, ki pozna Kurde in jih ve spošto vati. Dovolil jim bom, da sme jo sesti." MARC 1936 SugjVlo Tu ;We. TV' Fr [Sa 1 2; e: 4; 5 16 [7 8]j]i0!irii2::i3 |I4 ——air !|27128' 29 30: 31 1 [ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MARC 22.-25.—Razstava pohištva A. Grdina in Sinovi v avditoriju S. N. Doma. 23.—Prosvetni klub S. N. Doma, predavanje v spodnji dvo rani. 26.—Prosvetni klub in čitalnica. Theodore Andrica kaže slike iz Jugoslavije. 27.—Mr. Andrica kaže evropske filme v avditoriju S. N. Doma. 28.—Dramsko društvo Ivan Cankar ponovi igro v avditoriju S. N. Doma. 29.—Društvo Cvetoči Noble priredi veselico in zabavo s plesom. v Slov. društvenem domu v Euclidu. 29.—Srbski Melody radio program, koncert v avditoriju S. N. Doma. APRIL 4.—Proslava 10-letnice podružnice št. 10 SŽZ. 12.—Klub O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma. 12.—.Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slov. Del. Domu Sna Waterloo Rd. 12.—Slovensko pevsko dru- Pcmignil jim je in sedli so. Njihovi pogledi so mi povedali, štvo Soča Priredi ria v.ehkonoc- da znajo ceniti mojo vljudnost.!110 nedelJ° ^rro in koncert v Gumrijski bej je bil vsekakor Slovenskem domu na Holmes izobražen človek kajti v notra- Ave. njosti Kurdistana je pač malo i 12.—Klub O-Pal, plesna ve-ljudi, ki bi razen nekaj narečij | seljca v ^avditoriju S^N. Doma. svojega maternega jezika znali še turški in arabski. Slutil sem da zini gotovo tudi perzijski, in 18.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 18.—Roomy Knights, pleš v Slov. Del. Domu na Waterloo Road. 18.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 18.—Mladinski zbor škr- tekom našega žal prekratkega bivanja v G umri j u sem se prepričal, da se nisem zmotil. Prinesli so nam čibuke in nam j postregli s prijetno dišečim ri-| ževim žganjem, po katerem so j posebno Kurdi zelo marljivo se-: jralj. j a lički priredi igro v S. D. Do- 5 "Kako sodiš o Kurdih rodu mu na Recher Ave. Berwari?" me je vprašal bej. 19.—Društvo Comrades št. Gotovo ni imel s tem vpraša-,566 SNPJ, ples v avditoriju S. njem postranskih namenov. Bil N. Doma. je preodkrit značaj. Njegove be-j 19.—Društv.o Cvet priredi sede so bile le splošen uvod k: koncert v Slovenski delavski razgovoru. ' dvorani na Prince Ave. "Če so vsi kakor ti," sem mu 19.—Godba Bled koncert v odgovoril, 'bom mogel o njih le j Slov. Del. Domu 11a Waterloo lepe reči pripovedovati." Rd. "Vem, kaj hočeš reči. čul si 19.—Oltarno društvo fare sv, 0 nas le slabo." Vida priredi zabavni večer z "O ne! Ali nisem našel v Do-' večerjo v novi šoli ob 7 :30. hubu in v njegovih dveh sorod- 19.—Dr. Marije Vnebovzetje nikih dobre prijatelje?" j št. 103 J. S. K. J., praznuje 25- Zaslužil si si njihovo prija-i letnico svojega obstanka v Slov. teljstvo! In tudi moje! J—-•--------------——-----— Pa mi smo ti bili nehvaležni! 1 Ali nam moreš odpustiti? Nisem vedel, da si ti!" • Mislil je na napad, ki ga je sam naročil. Seve sem mu vljudno odgovoril: "Odpusti tudi ti meni! Eden tvojih ljudi je radi nas umrl. I Ampak mi nismo krivi njegove smrti!" "Pripoveduj, kako je bilo!" Poročal sem mu o naših do-in ga vprašal, ali je Domu na Holmes Ave. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma. 25.—Pevsko društvo Javor-nik iz Barbertona priredi koncert in ples v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Bar-bertpnu. 25.— Društvo Napredek št. 132 J. S. K. Jednote priredi plesno veselico v Slov, društvenem domu 11a Recher Ave. 25.—Dr. Brooklyn, št. 135 S. N. P. J., priredi plesno veselico v spodnji dvorani v Sach-senheim dvorani na 7001 Den-nison Ave. 25.—Intei lodge League banket v prizidku S. N. Doma. 25.—Društvo Ilirska vila, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 26.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. 26.—Velika prireditev fare sv. Vida, ko se bo oddal nov Terraplane avtomobil v dvorani pod novo cerkvijo sv. Vida. 26^.—-Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. MAJ 2.— N o v i pevski zbor "Slovan" priredi prvi koncert v Slov. društvenemu domu na Recher Ave. 3.—Prva obletnica mladinskega zbora "Kanarčki." Koncert in lepa domača zabava v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 3.—Društvo A. M. Slomšek št; 16 SDZ, šaloigra "Tri sestre," v Knausovi dvorani. 7.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi proslavo Materinskega dneva. 9.—Društvo Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 10.—Jugoslovanski veterani, razvitje zastave v S. N. Domu. 10.—Slovenski m 1 a d i 11 s k i pevski zbor 11a Holmes Ave. priredi koncert v proslavo materam. 10.—Podružnica št. 14 SŽZ priredi proslavo Materinskega dneva v S. D. Domu na Recher Ave. 10.—Materinski klub šole sv. Vida priredi igro in ples v S. N. Domu. 17.—Zajednički dan H. B. Zajednice, proslava v avditoriju S. N. Doma. 17.—Koncert pevskega zbora Zvon priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 22.—Prosvetni klub S. N. D., otvori razstavo Peruškovih slik in učencev v spodnji dvorani S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. priredi plesno veselico v novi šoli sv. Vida. 23.—šolska predstava S. N. Doma v avditoriju. V spodnji dvorani razstava slik. 24.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli sv. Vida ob 7:30. 24.—Društvo Euclid št. 29 S. D. Z., priredi piknik na prost o r i h Društvenega doma v Euclidu. 24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima veselico v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 30.—Svatba Mr. John Bran-cel v spodnji dvorani S. N. Doma. 31.—Klub Prijatelji narave piknik na Stuškovi farmi. 31. — Jugoslovanski radio klub, koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu na Bradley Rd. JUNIJ 7.—Društvo sv. Križa KSKJ priredi piknik, v Novak's Garden, 3505 W. 105th'St. 7.—Društvo Združeni Bratje št. 26 S. S. P. Z., ima piknik na Stuškovi farmi. 14.—Skupni mladinski pevski zbori priredijo o g r o m 11 i koncert na vrtu Slov. društve- 10.—Mladinski pevski zbor!nega doma na Recher Ave. "črički" priredi koncert 11a Materinski dan v S. N. Domu na 80. cesti. 10.—Podružnica št. 49 S. Ž. Zveze, priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domuna Recher Ave. 10.—Klub zapadnih slovenskih društev priredi veselico s programom v obeh dvoranah Sachsenheim 11a 7001 Dennison Ave. 14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 14.—Društvo Zvon ima svoj piknik v Maple Gardens. 14.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gardens. 21.*—Slovenska godba Bled priredi piknik 11a Stuškovi farmi. 21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu 11a Holmes Ave. 28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi. 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. JULIJ 4.—Dramsko društvo Verov-šek priredi piknik na Stuškovi farmi. 5.—Društvo Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 5.—Možje dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredijo piknik na Stuškovi farmi. 12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe. 12.—P i-k 11 i k Slovenske zadruge 11a Močilnikarjevi farmi. 12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na Hartma-novi farmi, North Royalton, O. 19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi. 19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bi-adley Rd. 26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi . 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. 26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi. AVGUST 2.—^United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi. 16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd. 16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi. 16.—Piknik Slovenske šole S. N. D. na Močilnikarjevi farmi. 16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme. 30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. DNEVNE VEST! V Pittsburghu Pittsbrugh, Pa., 21. marca.— Mesto Pittsburgh si silno prizadeva, da se izkoplje iz blata, katerega je zapustilo vodovje reke Mononghahela in Allegheny. Pomanjkanje pitne vode v Pittsburghu je občutno. Električne luči Pittsburgh še več dni ne bo dobil. Računa se, da je povodenj povzročila v Pittsburghu več kot $25,000,-000 škode. Mestni reservorij imajo dovolj vode še za 24 ur, in če dotedaj ne začnejo operirati sesalke, ki so ustavile delo radi pomanjkanja elektrike, tedaj zna Pittsburgh zadet hujša katastrofa kot pa je bila povodenj. Mesto je dalo zgraditi okoli turbin in električnih strojov ogromne peči, da se stroji čim hitreje sušijo. Potem bo pa treba vse stroje temeljito očistiti. Dvomi se, če bo to mogoče narediti v enem tednu. Okoli 70,000 kilovatov elektrike si je Pittsburgh izposodil od Ohio Edison Co., toda to komaj zadostuje za nujne potrebe v bolnišnicah in enakih zavodih. Na vseh cestnih vogalih v Pittsburghu prodajajo sveče. -»o-- 45 dni "zaprt" v zapečatenem grobu Calcutta, Indija, 21. marca.— V mestu Riši Keš, kjer se nahaja indijska romarska postaja, se je dal neki asket zazidati v kamenito grobnico, štiri čevlje visoko in enako široko. Vhod so zazidali s cementom in postavili k vhodu stražo. Predno je asket vstopil v grobnico, je dal povelje, naj ga pokličejo po 45 dnevih, ko bodo slišali, da prihaja iz grobnice "sveta beseda om." Ko se je to zgodilo po preteku 45 dni, so odprli grobnico in dobili še živega v grobu. Obenem pa so odkrili pod grobnico tajen dolpd, potom katerega je najbrže dobival hrano in zrak. ill Ziv smrt Kurda, ki mu je Dojan vrat pjregriznil, že vzrok za krvno. osveto. Obraz se mu je zresnil, odgovoril je: "Po šegah naše dežele mora: njegov sin njegovo kri vsekakor j maščevati, sicer bi ga vse zani-j čevalo." "Pa se mu ne bo posrečilo!" i "Moj gost si in dokler si pri j meni in v moji deželi, si varen. Pa šel bo za teboj, na vsak ko-; tičalo j rak ti bo sledil, če bo treba, tu-! di do konca sveta." "Ne bojim se ga!" "Močen in pogumen si dovolj, j premagal bi ga v odkritem boju/ Pa njegova smrt bi bila povodi ln—ali! WMmmmrni^mmm: Mfmm-i —i* m* WWfa&f/- < " - % mmšm. za novo krvno osveto. se moreš ubraniti krogli sede? Ali nočeš plačati cene?" "Ne!" sem odgovoril udiarkom. iz za-krvne i s po- Prizori iz zadnjih povodnji v Ameriki. Pittsburgh je bil brez plina in elektrike več dni. Na sliki zgorej je vodovje v Pitts-buighu in .sicer na kraju, kjer : •• združila Allegheny in Meuon-gnlioh reki in se pričir: Ohio it kit. Voda sega prav do mostov. V Johnstown, Pa., je vo-(' 1 lako narasla, kot že ni od let;'. 1889, ko je bile vse mesto razdejano od vode. Spodaj j" prizor iz/ Hancock, Md., kjer je l-'otomac reka prestopila bregove in c razlila po pokrajini. 14. septembra 1936 se prične konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER 3.—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. 4.—Dramsko društvo Ivan j Cankar ima predstavo v avdi- 1 j toriju S. N. Doma. 10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 17.—Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma. 18.—Skupna društva SSPZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 25.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Društvo Vodnikov Veined št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. 'N. Doma. NOVEMBER 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma. j 14.—Društvo Slovenec št. 1 ; SDZ, prireditev v avditoriju S. j N. Doma. 21.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 22.—Koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu 11a 80. cesti. 22.—Društvo sv. Ane Št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 28.—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N, Doma, Premogarji brez dela radi ogromne poplave Scranton, Pa., 21. marca.— Skoro vsi premogarji v okrajih trdega premoga so bili prisiljeni prenehati z delom, deloma ker je voda poplavila premogovnike, deloma pa, ker železnice radi razdrtih prog ne morejo pošiljati vozove do premogovnikov. 18,000 premogarjev v okrajih trdega premoga je brez dela. MALI OGLASI Stanovanje bi rad dobil, moderno, 5 sob, spodaj, na severni strani Collin-jwooda. Pokličite MUlberry 8295. __(72) Priporočilo! Ako želite, da bodo vaši noži, škarje, britve in vse drugo rezilno orodje dobro in pravilno na-brušeno ,tedaj pridite z zaupanjem k vašemu rojaku John Mostečnik 1046 E. 67th St. (70) "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH-ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati sem ga morala, da jo jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna tisti materi, ki ml je povedala o Trlncrjevem grenkei« vinu." Trinerjevo grenko vino je .staro, mi-negljlvo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost,, kIh-Ijo sapo, nečistost kožo ln težave, združene s prebavnimi nerednoslml lri navda t življenjem oslabeli teh. Dobite g«, lahko v vsaki lekarni. TItINERJEV ELIKSIU GRENKEGA VINA Joseph Trlner Company. Chicago mm prva zahteva od pralnega stroja je, da pere hitro in natančno. Maytag je iznašel gyratator pralni obrat, ki je prinesel novo hitrost in natančnost pralnemu dnevu. Toda Maytag d .".da k temu še nežnost, da perilo dlje traja, udobnost, ki olajša ženski delo in trpožnost za vse življenje. Da, večja vrednost in zadovoljstvo je v Maytagu in lahko ga lastujete po lahkih odplačilih. ! Oglasi v "Ameriški Do |movini" imajo vedno do j ber vspeh. LOUIS OBLAK trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom. G303 GLASS AVE. IIUnder von 2078 1570-1 Waterloo Road KEnmore 128 ODPRTO ZVEČER M 1936 IZLETI V JUGOSLAVIJO BREJEM 3. aprila IZ NEW YORKA VELIKONOČNA ODPLIIXJA 14. JUNIJA 20. MAJA Hiter vlak ob parnilcu v Bremerhaven zajamči udobno potovanje v Ljubljano. Za pojasnila se obrnite na AUGUST HOLLANDER COMPANY G419 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD NORTH GERMAN LLOYD Ni ga bolj primernega darila za PIRHE za vaše drage v starem kraju, kot je darilo v denarju. Za točno izplačitev denarnih naročil za v Jugoslavijo Italijo in v druge kraje se takoj obrnite na tvrdko: ■ Vsi tisti, ki imate kokosu joke, jih boiSe za bodoč lahko odpravili, če boste posnemali Mrs, W. E. Crcirs i: Dallas, Texas, ki je dela malo pi&fe r petgalonsko steklenico in ki fe ne. more sedaj vzeti ven drugače, kot če steklenico razbije. Društvo proti trpinčenju živali pravi, da bodo Mrs. Crews citirali pred sodišče, češ, da se žival r steklenici muči. August Kollander (Mil) ST. CLAIR AVE.—% Slovenskem Narodnem Domu PRI HOLLANDER.!V LAHKO KUPITE JUGOSLOVANSKE IN ITALIJANSKE ZNAMKE. F^ jAl JLa S T jAL ^SF Al PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA IN DRAGEGA SOPROGA IN OČETA FILMSKE SLIKE—Nove filmske slike iz stare Anton Vrhove domovine. Res lepa zabava za vsakega, ki si hoče oživeti spomin na svoja mlada leta v starem kraju. Ker je samo omejeno število sedežev, vam svetujemo, da pridete zgodaj. ki je v Bogu preminul dne 23. marca leta 1930. Leto dni je že minilo, kar Te črna zemlja krije, vsem oči so se solzile srce nam še tužno bije. Srčno ljubljeni nam oče, nepozabni nam soprog, težka bila je ločitev ko odvzel Te nam je Beg. Očeta odrska igralca, otroka, časnikarja. Zgorej je Will Rogers Jr., sin znanega ameriškega igralca in humorista ki je urednik časopisa Beverly Hills Citizen. Spodaj je pa Patricia Ziegfield, ki piše za ta ča-sopi:. Dragi rajni zdaj spočij se v grobu spavaj le sladko. Angelj božji dušo Tvojo v večino pelje naj nebo. Bridka bila je ločitev tužna pet do Tvoje jame, kot tolažba pa molitev vsem ostalim, tudi zame. Tamkaj zopet se združili enkrat bomo skupaj vsi, v rajski slavi večnem raju Križ nam sveti govori. Ker izgubili smo očeta, ljubljeni- zaklad naš dragi, bila to je volja sveta, da umrl je soprog in oče blagi Da se zopet snidemo gori nad zvezdami, 15301 WATERLOO RD 6019 ST. CLAIR AVE Žalujoči o:.tali JOSEPHINE VRHOVC, soproga ANTON in JOHN. sinova. Prva slovenska trgovina pohištva v Clevelandu AMFRI?,KA DOMOVINA, MARCH :V:D, 1938