Štev. 10. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 7. marca 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga -30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. i nar. poslanec. oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1˙50 D., v »Poslanom« 2˙50D. Takso za oglase plačo uprava i da za vse oglase o3 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Proračunski govor dr. Antona Korošca — Nadaljavanje. — Med velkov poglivostjov je Korošec nadaljavo govor i pravo : Zdaj smo v Velesrbiji. Glejte, dnes je držáva etak vrejena : Srbi vladajo, Hrvati razgovarjajo, mi plačüjemo, Nemci, Madžarov i Muslimani pa so v akciji. (Odobravanje i ploskanje. Medklici od‘desnice. »To je Odürjavanje!"). Vas je 43 procente, to je ne Odürjavanje, to je gola istina ... a prišli smo tak daleč, da mate v Skupščini dobrivi dvetretjini poslancov. Dale mate svojega krala. (Glasi iz večine. Ali je mogoče ne tüdi vaš ?) Da, tüdi naš, nego ne je Slovenec, to morate pripoznati: Državnopravno ga Zagvüšno pripoznamo za svojega krala, nego ne je naš po rodovini. (Večina jako protestira.) Predsednik M. Trifkovič . »Gospodje, prosim vas, mirüjte. Nemate reči i vas Pozavlam, da obdržite red. Gospod poslanec je djao, da je danešnji krao tüdi njegov krao, ali misli samo na rod, da denešnji krao ne njegovoga naroda, nego Srbskoga. (Nemir, odobravanje i ploskanje.) Govor ma g. poslanec Korošec. Prosim gospodje, da bote na miri. Góspod Kobarica, Pozavlam vas k rednosti. Zvolite gospodje iti na svoja mesta. Dr. Korošec nadaljüje . Vlada je popunoma srbska, diplomacija (konzuli) v velkoj večini srbska, generali vsi srbski, centralna uprava (ministrski uradniki) do 98 procentov srbska, žandarmerija prek 60 procentov srbska i vsaki den bole srbska, carina 70 procentov srbska, državna finančna slüžba ravno tak. Či vidimo, da so posamične veje državne uprave (ravnitelstvo) od dneva do dneva bole srbske, nam to ne ide samo za naše narodne živce, nego nam ide tüdi za naš krűh. (Vnogi medklici.) Kda mamo telko brezposelni, kda morajo naši ljüdje v Ameriko i kak sezonski delavci v vsemogoče tühinske države, nam konči to dopüstite, da moremo v lastnoj državi slüžiti. o Državlani prve i drüge vrste. Vidim, da toga nega (da bi mogli doma slüžiti). Zatogavolo razmim, da je Štjepan Radič razvio v Dalmaciji takše kortešeranje i da ga je bolelo, kda je vido, kak se rüšijo horvatske postojanke. Razmim ga, zakaj je tak zavedno hrvatski gučao. Ta centralistična ustava nas je navčila, da so pri nas državlani prvoga i drügoga reda. Mi Slovenci i mislim, da tüdi vnogo Hrvatov, se čütimo v toj državi kak državlani drügoga reda. To politično Zapostávlanje boli vsakoga. To Zapostávlanje boli ves naš narod. Zatogavolo je tak nasproten centralističnoj vreditvi države. Zatogavolo nešče nikaj čüti od vidovdanske ustave, v šteroj je centralizem postavleni. (Ploskanje i odobravanje). Težki verstveni položaj i centralistična vreditev države to nas boli. Finančni minister bi morao znati, kakše razmere so v Sloveniji. Pa on je ne pozna. Či bi je poznao, bi proti Sloveniji inači postopao. On se nam pa posmehav- le i pravi . „Vi ste bogati. Vi Iehko predgate centralistično vreditev države, ví lehko našim ljüdem pripovedavlete od edinstva, od bratstva, od oslobodjenja, od zedinjenja, nego, či Slovenec pri tom zračuna, da mora vsaki Slovenec plačati letno neposrednoga davka 170 dinarov, vsaki Srb pa samo 60 dinarov, po tom si bo mislo: Šent vzemi to edinstvo, to bratstvo, to osvobojenje i zadrüženje i vse one prazne reči, štere njim prinašate. To je tista politika, Štera pravi, da ne moremo biti ono, ka bi šteli biti, štera dokažüje, da denešnja centralistična vreditev države pač nemre biti inačiša. Potom govori dr. Korošec od ljubljanskoga vseučilišča . Vseučilišče je za düševni i gospodarski napredek vsakoga naroda živlenjskoga pomena, zato se je za naše Vseučilišče močno gor vzeo. Naše Vseučilišče košta državo samo 7 miljonov. Čiravno Slovenci nemamo vsega doma, ka potrebüjemo, pa vendar plačüjemo -državi več, kak je to potrebno za vse naše ravnitelstvo. Vendar pa vsi Vidite, da se vsako leto pokaže isto, da nam pravijo: Vaši se penezi, ščemo vam pa pokazati, da smo mi gospodarje, ne ví. Vsako leto prihajajo glasi, da bo odvzeto tisto, ka nam je najdragše, ka smo dobili v toj državi. Zatogavolo se nemre razvijati Šolstvo, ar dijaki nevejo, ali do vütro ešče v Ljubljani, ali na kakšem drügom vseučilišči. V ravnanji vláda nemarnost, korupcija i zastavlanje. Zato nas je centralizem pripelo v zanko, da nemremo delati. ‘Za centralizem, kak ste si ga zamislili ví, bi bilo potrebno najbogše uradništvo. Mi pa takšega uradništva nemamo i ga ne bomo meli, kak sami priznate, cela desetletja ne. (Slovensko uradništvo je še najbogše op. ur.) Nato je govorio, da centralizem, ali pravzaprav Vlada podira vse avtonomne naprave. Odpravili, so županstvo v Ljubljani i imenüvali tri gerenta: I nadaljavle: Isto se godi v državnoj zbornici’ V monarhiji (držáva z ednim vladarom) bi morala državna zbornica biti močna, naša pa je slaba. Vlada je gospodar zbornice. Zbornica je samo za lestvico, da se po njoj lahko pride do oblasti. V zbornici se nemre govoriti, kak se žele; mamo lepi zgled v finančnom odbori. Govorijo samo ministri, drügi pa je poslüšajo. Zato ste nezadovolni tüdi ví. Radič to obsoja po celoj Dalmaciji. Mi obsojamo tű, ví pa sedite v svojem klubi. Ar nega več mesta kde bi vsaki narodni zastopnik mogeo povedati, ka žele, zato bi bilo potrebno, da se vsi vküp razgovarjamo, da najdemo kakši dokončetek, ar je samovolnost v vladi tű. Samovolnošti se drži vláda. Vlada je vse, zbornica pa nikaj. (Odobravanje i ploskanje.) Centralizem je glavna nevola. Gospodje! Naša zbornica je bolna. Da ne more odzdraviti, je kriv centralizem on nam vničüje državo i njene narode. Te centralizem trbe razširiti, trbe dati narodom š;roko avtonomijo. Centralizem je glavna nevola. Naše Osvedočenje je, da trbe to fundamentalno nevoló popraviti; to pa je po našem mišlenji v bodoče poglavitno pitanje politike. To je poglavitno pitanje naše domače politike i se mora razčistiti pa se bo razčistilo. Ide se samo za to, ali ga razčistimo z mirnim, prijatelskim medsebojnim za-upnim in dobrovoljnim razgovorom, ali ga razščistimo v časi nemirov i nere-dov, ka bo škodilo ednoj i drügoj strani. Mi ščemo, da dobimo čas mirü i zložnosti, mi smo zato, da idemo na revizijo ustave i da damo slovenskomi i hrvatskomi narodi, ka onjedva zah-tevleta. (Ploskanje i odobravanje.) To je govorio dr. Korošec. Či premislimo njegove reči, lehko sprevidimo, da popunoma pozna naš, ne ravno sveteo, položaj. Zato lehko Povemo, da je Zmagovalec Jernej X. (iz polščine R. J.) Naskori nato je na kralesko prusko pošto v Pognebini prišlo sledeče pismo ! »Hvalen, bodi Jezuš Kristuš i njegova sveta Mati! Draga Magda! Ka se čüje od tebe? Dobro se ti godi v kučici pod blazinami, jaz se pa eti morem bojüvati. Bili smo pri velkoj trdnjavi Metz. Vroča bitka je bila. Jaz sam te Francoze tak namlato, ka se je čüdila cela in-fanterija pa artilerija. Sam general se je čüdivao i djao, ka sam jaz zmagáo. Za to mi je dao križec na prsi. Od tistoga časa mao me oficerje jako štimajo i zato malogda dobim za vüha. Po prvoj bitki smo šli na drügo v kraj šteroga ime sam pozabo. Tüdi tü sam je naklesto ka njim je dojšlo, zgrabo edno zastavo pa ednoga oficera. Naši oficerje so mi pravili, ka gda do drügi polki šli domo naj jaz dam molbenico notri, ka raj duže ostanem ri soldačiji. Pa ták včinim. Spimo malo, istina, liki žreti mamo kelko ščemo. Tüdi vina je dosta v tom kraji. Gda smo zažgali edno ves, smo vse fundali ešče deco. Cerkev je tüdi vsa zgorela. Zdaj idemo na samoga casara i tak de konec vojne. Ti pa dobro pazi na kučo pa Franceka, či ne, ti tikev razbijem, da boš znala, što sám. — Priporočilm Bogi. Jernej Slovik. ..Jerneji se je v bojni resan dopadnolo, kak či bb to bila. njegova meštrija. Postao je gizdav na sebe. V bitke je hodo kak bi se v Pognebini pripravlao za kakše delo. Po vsakšoj bitki so njegove prsi bile bogatejše z medaljami i križec. Oficer je ne postao liki vsi so ga meli za prvoga vojaka v polki. Bio je Pokoren kak prle vsigdar, korajžen tak, ka niti mislo ne na nevarnosti. Ta. korajža pa zdaj več ne prihajala iz besnosti kak prle. Prihajala je iz vojaške pos-kušenosti pa zavüpanja v lastivno moč. Njegove grozne telovne moči so prenašala vse nevole, težave i neprijetnosti. Vnogo njegovih tovarišov je henjalo živeti, on pa je postajao vsigdar bole divji, bole srditi pruški vojak. Zdaj je Francoze klao pa tüdi sovražo. Vse se je pri njem začnolo spominjali. Postao je casarski vojak i ves vdani svojim voditelom. Ešče edno pismo je poslao Magdi. Tü je pisao: ,,Vojteka je na dvoje raztrgalo ; pa vojska je ravno zato, razmiš? On je bio tüdi norc, ar je pravo, ka so Francozi Nemci, pa je ne tak. ! Francozi so Francozi, Nemci pa so naši." Magda njemi je na obe pismi odgovorila in povedala ka njemi je šlo. „Prelübi Jernej, pred Svetim oltarom mi zaročeni ! Da bi te Bog pokaštigao! Ti si nori, pogan, či v službi luteranov koleš katoliške lüdi! Ti, katoličanec, pomagaš luteranom ! Vojska ti je povoli, lump, ar ti ne trbe nikaj drügoga delati kak moriti, piti, cerkvi požigati i nikaj se postiti. Te bodo že žgali v pekli zato, da se ešče sam hvališ s tem ka delaš i nemaš nikšega smilenja ne na stariše, ne na deco. Pomisli, kozel, na to, kaj je zapisano v svetoj veri z zlatimi slovani od začetka sveta do dneva zadnje sodbe za poljski narod, na šteri den Bog ne bo meo nikšega smilenja na takše kak si ti. Spokori se, Tork, či ščeš, da jaz tvoje črepinje ne razbijem. Pošlem ti pet dolarov, čiravno mi težko ide, ar si ne vem pomagati i zato verstvo ide doli rakovo pot. Zdaj te pa pozdravim, Prelubi Jernej, prek dolin i bregov. Magda.« Navuki toga pisma so napravili na Jerneja premalo vpliva. »Ženska ne razmi moje službe," si je mislo, »zakaj se zato meša notri !" Bojevat se je naprej. Skoro v vsakšoj bitki je dobo novo odlikovanje. Na zadnje, gda so vničeni poznanski polki bili poslani domo v Nemčijo, naš Jernej je vložo »reklamacijo« i ostao tam. Tak je prišeo ne dugo potem pred Pariz. Njegova pisma so zdaj bila puna zaničevanja do Francozov. „V vsakšoj bitki bižijo kak zavci,« je pisao Magdi. Pisao je istino. Obkol-jevanje Pariza njemi je pa ne bilo po voli. Cele dni je trbelo v strelskom jarki ležati i poslüšati grmenje topov, večkrat delati nasipe in biti ves premočen do kože. Milo njemi je bilo za prejšnji polk. Prí tom polki, k šteromi so ga zdaj postavili kak prostovolca, so ga obdajali zvekšega sami Nemci. Nemški je za silo razmo, keliko se je v fabriki navčo. Zdaj njemi je pa hitro šlo v glavo. Vendar so ga drügi zvali »ein polnischer Óchs« (polski jünec). V obraz so njemi ravno ne pravili i za to se je meo zahvaliti svojim križecom pa strašnim pesnicam. Počasi si je pa spravo nekaj novih tovarišov in tak je mimo živo. Na zadnje so ga pa že vsi radi meli ar je delao čast celomi polki. Jernej bi strašno zamero, či bi ga što zvao za Nemca, sam se je pa zavolo sovraštva do Francozov itak zvao ,,ein Deutscher." Mislo si je, ka je to, či se sam zove tak, nikaj popolnoma drügoga; potem pa tüdi ne bi rad bio menje vreden kak drügi. (Dale.) 2 NOVINE 7. marca 1926. Korošec govorio ne samo v imeni Slovenskoga naroda, nego v imeni vsej tistih, ki trpijo zavolo centralističnoga režima. Iz vsake njegove reči se očivesno vidi, da Si žele pravično vreditev države, da to dela iz ljübezni do Svojega naroda, iz ljübezni do svoje domovine. (Konec.) Elektrika v M. Soboti. Že pred večimi meseci se je začnolo gučati, da dobi M. Sobota elektriko. Oda je nastopo g. Benko kak gerent svoje mesto, so Sobočanci z vüpanjom poglednoli na njega i so že vnaprej zaglednoli električne lampaše na vulicaj, ja v njem majo Sobočanci vüpanje, ar se on zna „dobro sükati po sveti." Ar se od elektrike telko guči i ar se na vse strani čüje samo Sobota, kak da bi samo ona bila tak srečna, da bo razsvetlena z elektrikov, izrazimo tOdi mi svoje mišlenje v tom pitanji. V kem obstoji cela stvar? Ali ide samo za to, da dobi elektriko M. Sobota i bližnje občine? To bi žmetno vervati, ar bi si M. Sobota i tiste maloštevilne občine, štere bi dobile elektriko, nakopale velke i nepotrebne terhe, posebno v začetki. Nasprotno smo mišlenja, da je pri pitanji elektrifikacije M. Sobote i njene okolice, mišleno tüdi ostalo Prekmurje ; kak Beltinci, Turnišče, Čerensovci, Dobrovnik, D. Lendava. Če je tomi tak, mi nesmo za to, da bi bila električna centrala za Prekmurje v M. Soboti, nego da se postavi centrala v Beltince. Zakaj ? Razlog je po pravici samo eden, a te je tak tehtén, važen, da se ne sme z Vida püstiti, nasprotno je v interesi i drüžbe, Štera elektriko da i strank štere jo sprejmejo, da se te razlog z vsov resnostjov vzeme v račun. Če vzememo teritorij od D. Lendave i njene krogline do M. Sobote i občin štere so v njenoj bližini, so Beltinci skoro zemlepisno središče, —. za par kilometrov so bliže Soboti kak Lendavi. Ta okoliščina z očivesnostjov govori za to, da bi bio centrum v Beltincaj. Znano je naime, da se moč elektrike tem bole zgübla, kem dale mora iti od električnoga središča. Če s tem dejstvom računamo, je M. Sobota v jako neugodnom položaji i to v prvoj vrsti zavolo toka, ar je jako oddaljena i od Ljutomera i od Križavec, Odked bo električni tok po vsoj priliki napelani v Prekmurje v drügoj vrsti pa je Sobota tüdi oddaljena od vseh občin dolnjega Prekmurja. Beltinci pa so ravno v tom dvojem pogledi priporočim. Zračna linija od Ljutomera je skoro ednok kračiša, kak do Sobote, leži pa tüdi na meji dolnjega i gornjega Prekmurja. Prí sklepanji pogodbe se naj gleda na to, da Šče meti elektriko celo Prekmurje. Ar pa zemlepisna lega zahteva, naj središče ne bo Sobota nego Beltinci. NEDELA. III. v posti. Evangelij sv. Lukača v 11. poglavji od 14. do 28. vrste. „Sto je ne z menom, je proti meni." V denešnjem evangeliji opisana dogodba iz Jezusovogá živlenja je jako pripravna tüdi za denéšnje čase. Kaže najmre, da tisti, ki neščejo zavolo gizde vervati, se bojüjejo tüdi proti očivesno spoznano} istini, posebno se je to pokazalo pri Kristušovi čüdaj. Da je Kristus delao velke čüde, to potrdjavlejo ne samo njegovi apoštoli, nego tüdi njegovi najvekši neprijatelje. Ne, ka vidi na jezere lüdi s svojimi zdravimi očmi, to tajiti je nemogoče. Spremeniti vodo v vino, potišati viher i burkajoče morje, povnožo krűh, izganjati hüde dühe, ozdraviti z rečjov prevnogo betežnike, zbuditi mrtve k živlenji to presega Človečo moč, to kaže na božo Vsemogočnost, štera je iz ničesa svet pozvala v živlenje. I glejte, hudobija se böjüje proti očivesno spoznanoj istini, hüdobija nešče sprejeti to, ka oči vidijo, nešče viditi v Kristusovi delaj prsta božega, nego v vsem tom vidi Belzebuba, šteromi sama slüži. Ar pa slüži Bel-zebubi, zato mora na vsaki način zavrčti Kristusa. Tmica i svetlost vküper v düši nemreta biti, istina i laž se edna drügo izkljüčüjeta. Zato što se laži drži, te mora zavrčti istino. Dvema gospodoma nemremo slüžiti, ali slüžimo Kristusi ali Beizebubi. Med Kristusom i Belzebubom je vekivečno nasprotje. Ravno tak pa je tüdi med privrženci ednoga i drügoga. Što se ne drži Kristusa, je proti njemi, Srednje poti nega. Kristusovo delo odrešenja pa prinaša i nadaljavle sveta katoličanska Cerkev i je bo nadaljavala do konca sveta. To je tista boža naprava na zemli, štera ma pečat nerazrüšlivosti, štera ma obljübljeno pomoč božo do kosca sveta »Ti si Peter (pečina) i na to pečino zozidani svojo Cerkev i vrata peklenska je ne premagajo«. (Mat. 16.) »Glejte, jaz sam z vami vse dni do konca sveta.« (Mat. 28, 20.) Kristus bo teda čuvao svojo Cerkev, jo vodo po sv. Dühi, Kristus takrekoč žive v svojoj Cerkvi. Zato ne čüdo či ma tüdi katoličanska Cerkev svoje nasprotnike. Njeni nasprotniki so nasprotniki Kristušovi. I nikaj menje s slepotov vdarjeni kak za Kristusovoga časa. Či ne vidijo dela, Štera je včinila za človečanstvo Cerkev, če ne vidijo kak je Cerkev odpravila robstvo, ljudi včila i vzgajala, divjake krotila, pravim, če ne vidijo vse toga, naj bi se osvedočili z zgodovinov Cerkve, z njenim trplenjom i bojom. Skoro 2 jezero let böjüje, pa je nikdar ne bila premagana, nego vsakokrat je Šla pomlajena zmagovalka z boja. Pa vse to je za zaslepleni nikaj. Slepota njim brani, da bi priznali. Zato se zaletavlejo v Cerkev, v Kristusa, ki žive v svojoj Cerkvi. Te poseo v našem kraji zvršavlejo novine po imeni „Domovina. Vsaki dober katoličanec naj jo pošle nazaj odket je prišla. Politično delo za Sl. Krajino. Ka bo z tistimi 20%, štere nam je država vzela pri štempljanji koron ? Radičov poslanec, kmet, Babič je govoro v imeni Radičove stranke pri proračunskoj debati v parlamenti. I ka je povedao te človek v imeni one stranke, Štera je jezere pa jezere naših kmetskih ljüdi zapelala v svoje mreže z obečanjom, da de njim pomagala ? Te človek je to povedao, ka teh 20 procentov ne trbe nazaj dati siromakom, ka je naj Siromaki šenkajo državi. I nieden prekmurskih radičovih poslancov niti migno nej proti toj krivici. Ostro so pa protestirali proti toj name-ravanoj krivici naši poslanci. Razmišljajte malo nad tem. Da se pritožbe proti vodnoj zadrugi odpravijo so poslanec Klekl vložili ostro pitanje na ministra za kmetijstvo. Njihovo Posredovanje je doseglo, da bo prišla komisija na lice mesta, pri šteroj se občine osebno lehko pritožijo. Slovenska Krajina. Keliko so dobili državne podpore poplavljenei ? Narodni poslanec Klekl, so vložili prošnjo na ministerstvo kmetijstva, v šteroj so se zavzeli za naše popljavljence i prosili za te brezobrestno posojilo, da si morejo, kim falej vpostaviti svoje porüšene hiše. Pod brojom 352 od 22. U. 1926 so od ministra te odgovor dobili: »Po rešenji ministerskoga sveta od 5. dec. 28. januara dodeljeno je mariborskoj oblasti 950 jezero din. na ime podpore za prizadete od povodni. Brezobrestno posojilo, Zatoga volo neje potrebno.« Kljub tomi odgovori so poslanec Klekl ešče t ednok hodili k g. ministri i njegovomi načelniki za to posojilo. Za odgovor so dobili, ka to posojilo (kmetsko posojilo) samo te lehko da ministerstvo gda se zglasa proračun i v njem dodeli to posojilo i te tüdi samo potom državnih zádrug, kakša se v te namen i v Maribori bo odprla. — Pred polletom je zato ne misliti na to posojilo štero Ščista v zraki visi, ar ministerstvo nema ni penez, ni zádrug. Okrajno sodišče v G. Lendavi. Lani se je predlagalo, da se ustanovi v G. Lendavi okrajno sodišče. Te predlog je sprejela Sekcija zakonodajnoga odbora. Sam odbor pa to ne ešče sprejeo niti prišlo neje ešče pred njega. Dokeč pa odbor ne sprejme to, ne more príti pred parlament. Samo gda parlament zglaša to i bo predviden penez za ustanovitev te sodnije, samo te se lehko veselimo, da je dobimo. Radičevci, ki so telko glasov dobili v okolici G. Lendave z ednim prstom neso spravili toga dela naprej, čeravno so na vladi i majo pet ministrov. Pač gučati i delati, to je velika razlika. — Sv. Jürij bi rad spodrino G. Lendavo i k sebi spravo sodnijo. To je jako nevarna igra. Če se bodeta svajüvale dve občini, se zgodi to, da sodnije niedna na dobi. Pa svajüvali se zavolo reči, štere ešče nej, je zaistino nespametno. HEIMER OSKAR je svoj zobni atelier premestio v Hartnerovo hišo. Občni zbor „Kmetske posojilnice" v Murskoj Soboti se vrši v nedelo dné 14, marca 1926 ob 1 vüri popoldne v pisarni Tajništva SLS. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva i nadzorstva. . 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1925, 3. Slučajnosti. Odbor. 7. marca 1926. NOVINE 3 Streljeni švercar. 27. febr. v noči okoli 10 vüre sta opazila 2 financa švercare. Počakala sta, da sta prišla prek Kučnice i vö z loga. Kda Sta na čistim bila, je finančna straža pozvala švercara, naj roke zdigneta. V odgovor sta začnola z revolver strelati i bežati nazaj v šumo. Straža za njima. Švercara sta se skrila vsaki za eden hrast i od tam strelata na stražo. Straža jiva je obkolila i tüdi strelala. Eden strel je zadeo švercara v prsa. Ar pa je krogla šla prle nekelko skoz hrastov les i postala pogačasta, je napravila velko rano i Švercar je na mesti düšo püsto. Drügi je začeo bežati. Med potjov ga je eden stražar nalehci rano i zgrabo. Zdaj se nahaja v sobočkoj temnici. Švercara sta bila Medjimurca od Štrigove. Nepremišlenost, štera košta Živlenje. Švercala sta svilo, zabarin i papirčke za cigarete. Kelko podpore je za popljavljence sküpno? Z prostovoljnimi dari vred znaša državna podpora okoli milijon i tristojezer dinarov za mariborsko oblast. To je Iepa šuma i se vsakomi Siromaki lehko zdatno pomaga, potrebno je samo, da se pravično razdeli. Pri delitvi se ne sme gledati na stranko, nego na potrebo. V imeni pravice zahtevamo, da se iména obdarüvanih objavijo. Škoda je uradno dognana, naj se uradno dožene i objavi i podpora. Ne sme se pa pri delitvi podpore pozabiti na dolnje-lendavski okraj. Tüdi tű so bile nesreče, tüdi tű so se hiše podiralo celo v Črensovcih je edno voda podkopala i v Trnji tüdi edno porüšila. Prosimo glavarstvo v D. Lendavi, da se pobriga za svoje ljüdi tak, kak se briga sobočko. »Düševnomi listi". — V svojoj 3. številki je priobčo omenjeni list pod naslovom »Düš gyajanye« eden dopis, v šterom obsoja postopanje naših kat. dühovnikov prí mešanih zakonaj (med katoličancom i evangeličankov). Ar je njegovo pisanje preci grdo, njemi odgovorimo par reči. — Da bi evangeličanci poznati naše dogma-tične i pastoralne predpise, nemre nihče od njih zahtevati. Pričaküvati pa smemo drügo. Če se najme šče što spüščati v to, da obsoja naše cerkvene obrede i pri tom deli obtožüje tiste, ki te obrede vršijo — naše dühovnike — mora poznati i dogmatično i pastorolne predpise. Ja gospodje pri D. listi, tüdi Vi jih morate poznati, če ščete o takših stvarej pisati, kak ste pisali pod naslovom »Düš gyajanje«. Poznati bi jih morao tudi g. „csuvar“, potom pa ne bi strelo tak velkoga kozla, kak ga je svojim dopisom. — Kat. maticérkev mešane zakone obsoja. Privoli v nje le včasih i tüdi te zahteva, da so vsa deca katoličanske. »Zgrablivost naših plebanušje teda ne nikaj kriva ; oni se držijo predpisov i se jih tüdi morajo držati. Obsojeni je bio Janoš Somer, od šteroga smo nedavno pisali, da je vüžgao hišo Lanjščeko-vim v Velki Dolenci, ar so njemi ne šteli dati Trezike v zakon, na 5 let težke voze. Želemo, da bi tej 5 let srečno prestao i se pobogšani povrno v svoj domači kraj. Upit poslanca g. Klekla na Štefana Radiča. Ar so šolske razmere v nešternih vesnicaj Prekmurja skoro neznosne, je vložo g. poslanec Klekl na 'prosvetnoga ministra Radiča Upit, v šterom prosi: a) da se nastavijo vučiteli v občinah, v šterih jih nega (Trnje, Dolina, Zamostje, Duga ves, Sr. Bistrica itd.); b) da se Slov. kolo-nistom v Zamostji dajo slovenski učitelj, ravnotak na Kapci, v Gaberji itd.; c.) da se v občini Pince zida šola i d) da se povekša šola na D. Bistrici. — Na Upit minister še ne dao odgovora. Dijaško podporno drüštvo v M. Soboti je napravilo za božične svetke zbiranje po celoj Slov. Krajini. Nabrani penezi se bodo porabili v podporo siromaškim in skrblivim dijakom m.-soboč-ke gimnazije. Letošnja zbirka je prinesla 6393*25 D. Darüvale so sledeče vesnice: Adrijanci 85, Andrejci 114, Bakovci 110 50, Beltinci 168, Bodonci 194, Bogojina 141, Bokrači 41, Borejci 34, Bratonci 74-75, Bukovnica 17-75, Čepinci 189, Černelavci 42, Črensovci 285’25, Dobrovnik 100’25, Dokležovje 35, Dolnje Lendavske gorice j 15, Domanjševci 15, Filovci 109, Fokovci 26*50, Fukšinci 8’50, Gančani 20'50, Gomilica 6250, Gorica 95, Gradišče 104'50, Hotiza 13050, Ivanci 30*75, Ižakovci 33*50, Kančovci 20, Kobilje 53, Krajna 124, Križevci 112*25, Krog 60, Kupšinci 91'75, Kuzdoblanje 50, Dolnja Lendava 36, Lipa 55*75, Lipovci 59, Moravci 27, Markišavci 111-50, Melinci 41’25, Mlajtinci 27*75, Martjanci 90, Mos-tanje 46, Nedelica 100, Nemčavci 14 25, Noršinci 79*25, Odranci 48, Otovci 55, Pečarovci 56, Petanci 142*75, Gornji Petrovci 162, Murski Petrovci 15, Mala Polana 42, Velika Polana 116*25, Predanovci 100, Prosenjakovci 117, Pucinci 50*50, Pužavci 150-50, Radmožanci 70, Rakičan 192 59, Rankovci 14 50, Renkovci 228 (od teh čevljarski ceh 100), Svetovci 53, Sebeborci 68-25, Gornji Slaveči 142‘25, Sodišinci 100, Sotina I4P50, Srdica 160, Strehovci 35 25, Šalovci 139 75, Tešanovci 172, Tišina 60 50, Tropovci 90, Vaneča 25 75, Veščica 36, Vidonci 126, Vučja Gomila 20 25, Zenkovci 74’75, Žitkovci 22-75. Vsem plemenitim darovateljem se zahvaljüje v imeni vuče-če se mladine najprisrčneje ODBOR. Država. Vmro je dr. Ivan Lorkovič, predsednik politične stranke po imeni Hrvatska federalis-tična stranka. Pokojnik je bio zavolo svoje lübeznosti pri poslancaj vsej strank jako prilüblen!. Odpüščeni delavci. V Trbovljah je v celoj Jugoslaviji najvekši rudnik za premog (Šteinkol), štero ma v rokaj najbogatejše miljonar-sko drüstvo. V novejšem časi ščejo odpüstiti z dela do 2 jezero rudarov. Za te siromake so posredovali prí glavnom ravnatelstvi i pristojni ministraj poslanci Slov. ljüdske stranke. Odürni poseo opravlajo Vnogi agentje, ki kšeftajo z živim človečim mesom, to se pravi,' ki spravlajo za dobre plače mladenke v takše hiže, gde z grehi proti šestoj božoj zapovedi morajo slüžiti tistim, ki je küpijo. Iz tej hiš se navadno nikdar nemrejo rešiti. Nedavno je eden Anglež pisao, da je v Indiji na jezere takši nesrečni štere navadno zbetežalo i po nekaj let žive gnilijo. Tüdi v Pančevo sta nedavno prišla dva takšiva trgovca, Z prefriganimi oblübami sta vabila mladino, nego posrečilo se njima je ne. Razkrili so jiva pa djali pod klüč. Rekrutje so bili pozvani k vojakom po ministrskoj zapovedi ravno na velki petek. Skoberne i Bedjanič, poslanca Slov. ljüd. stranke sta pri vojnom ministri protestirala proti tomi. Vojni minister je oblübo, da spremeni svojo zapoved i je pozove po vüzmi. Žalostna nezahvalnost se je pripetila te dneve v Belgradi. Tam je bila starica Kostičova, štera je ne mela nikoga, ki bi na stara leta skrbo za njo, Mož i sedem sinov je vzela bojna i je ostala sama. V velkom siromaštvi je ne mogla plačati arende od hiše. Vert je tožo, sodišče jo je obsodilo, policaji pa so jo vrgli na cesto. Starica se je zagiftaía i mrla. Žalostno znamenje časa, da za siroto, štera je telko dala domovini, neso lepše skrbeli. Dopisi. Korovci. Vidite že pali smo v Novinaj. To pa zato, ar so pri nas v vekšoj meri kak indri takši lüdje, šteri radi peneze nosijo v kaso. Samo, da ne v tisto, kde plačajo intereš, nego fa, gde za peneze napravijo malo dobre vole, potem pa pride maček v glavo, zato se naj nihče ne čüdiva, ki pride k nam, da mamo veíke oštarije, male hiže pa prazne žepe. Pa so prí nas ne vsi takši, je tüdi dosta dobri. Dokležovje. Z naše vesi so Novine večkrat prinesle kaj novoga. Navadno so bili to žalostni glasi: oštarije pa pijanstvo. Vej so že radi pravili po vseh sosedni vesnicaj: — Dok-ležanci sami so pijanci. No, g. urednik, vej je zato to ne vse istina. Dokležanci mamo tüdi kaj dobroga. Zdaj dobimo novo postajo na železnici. Na našo prošnjo so g. poslanec Klekl intervenirali i jo tüdi spravili. Či Bog da, bomo se že v par tjednaj lehko z Dokležovja kam pelali. Kam pa ? V Bratonce na koline se nede vredno, v Lipovce na gostüvanje tüdi ne. Kam pa te? Po sveti. Pa drügi se lehko k nam pripelajo. Posebno vűpamo, da se pridelajo küpci na naše dvojno senje. Či se senja pozdignejo, je na hasek občini i celoj okolici. Domača politika. Ar Radičova seljačka stranka razpada, mislijo radikali za pripraven čas, da se razširijo tüdi na Hrvatsko. Žato so začeli z velesrbski agitacijov. Ščejo, da bi naša držáva postala Velka Srbija i v njoj radikalna stranka sama ravnitelja. Toga so se zbojali Davidovičom demokratje i se približavlejo radikalnoj velesrbskoj fronti. Prvle se je nekaj šüšlalo, ka bi se prej muslimanski klub pridrüžo davidovičovcom, zdaj pa so muslimani pokazali, da se neščejo pridrüžiti. Zrok je brščas, kak smo zgori povedali, da se davidovičovci nagiblejo k’velesrbskoj fronti. Finančni odbor je meo sejo, na šteroj je minister Radič predložo, naj privoli, da beograjske gledališče (teater) porabi 1 miljono v svoje namene. Naši poslanci so zahtevali, da razloži, v kakše namene naj bi se porabili tej penezi. Radič ne je šteo. Radič je zmagao, ar majo večino. Tak se gospodari z državnimi penezi ; niti zbornica naj ne bi znala, za koj se porabijo. Državne potroše zdaj glasüjejo. Človeki pamet zastane, či premisli kak se vertiva s penezi, štere narod davle državi. Pred kratkim časom so postavili ministerskomi predsedniki dispozicijski fond, fo je peneze, štere lehko porabi minister za Vsefele. Zdaj je seljačka vlado zglasüvala Pašiči 6 miljonov v te fond, od šteroga se ne ve, za koj se porabi, ar v našoj državi ne poznamo zaključka državni računov. Pri zakljüčkaj računov se pokaže, v kakše namene kaj ide. Pri potroša] se zgodila vnebokričeča krivica katehetom. Tü so pač potegnoli plačo dol. Da so katehetje pri nas po kodiško plačani, je znano. Tüdi liberalci toga ne tajijo. Delo, štero pa zvršavajo za ljüdstvo i državo, pa je nepregledne vrednosti. Zdaj pa poslüšajte 1 Minister za pouk Radič, šteri je ne ravno preveč za dühovnike, je predložo malo več kak 2 i pol miljoni za vse kat. veroučitele, večina pa je to dolpotegnola samo na 70 jezer. Pašič v dispozicijski fond 6 miljonov — vsi katehetje pa samo 70 jezer. To se pravi, dispozicijski fond 86 krat telko kak vsi katehetje. Svetovna politika. Madjarsko. Vse delo zbornice se süče okoli toga, da razčistijo zadeve ponarejenja frankovski bank. Vladna stranka je v zbornici prečtela poročilo komisije, štera je preiskavala celo zadevo. Na podlagi toga poročila se je vláda proglasila za nedužno pri toj krivici. Vladi nasprotne stranke so prečtele svoje poročilo, v šterom krivijo vlado, da je znala za ponarejene pa ga ne zabranila, zato si nakopala velko odgovornost pred narodom i njena dužnost je, da odstopi. — Lepa drüžba fej madjarski politiki. Ficko Ana, Alojzija Flisar, Marija Dravec, Korovce. Vse tri Podpišite edno izjavo v šteroj izjavlate, ka za svojo deco nindri nikaj ne plačate, ka do trošila. Tak vas nemrejo štüliti. Pa če je deca brez vašega dovolenja Šla, to Javite gostilničari i neste dužae plačati. I. Jerič Ljutomer. 30 dinarov na Martinišče hvaležno sprejeli. Peter Dominko Chicago. Kalendar smo vam poslali. -Jožef Zver, 903 No. Franklin Str. Chicago. Najlepša hvala za lepo naročnino i za dar na Martinišče. Pol je šlo na naročnino, pol pa na Martinišče. Da bi bar meli ví dosta takših naslednikov. Bakan Št. M. Petrovci. Popravleno. Ček dobite s tiskarne, Št. Horvat Knige, Zagreb. Če bi Novine tüdi naprej šteli meti, ne samo do 31. marca, nam sporočite. Narodni poslanec g. Klekl Jožef naznanjajo sledeče: Trajbar Jožef Dubrovnik, Pošljite mi broj vaše prošnje, lani sem Vam ga naznáno. Oda ga dobim, hitrej najdemo gor prošnjo. — Za volo senja morate Vložiti potom glavarstva prošnjo na ministerstvo trgovine. Če so sosedne občine proti, te ne bo šlo. Občina Gančani. Sprejeo vaše pismo. Pišete, da ste 5. januara vložili prošnjo na ministerstvo. Kde ste vložili to prošnjo i kak se je glasila ? Dajte mi odgovor. Kelko je v mojih močeh, Vas podpirao bom. Zahvala. Vsem tistim, ki so nam pri priliki mrtelnosti naše prelübe matere in stare matere bolečine potišati se trüdili tempotom er-čemo najlepšo zahválnost. M. Sobota, dne 3. III. 1926. familija PETERKA. VELEPOSESTVO grofa SZAPARY ima v Vučji Gomili lepa, kalana čista bükova drva za oddati. Bükova drva stanejo v šumi na mestu 100 din reči eden sto dinarjev gozdne mere. 4 NOVINE 7. marca 1926. Uradni razglasi. veliki župan mariborske oblasti razglaša (E. br. 311/21.), da bo se licencovanje plemenski bikov vršilo v letošnjem leti do 1. aprila. Da se povzdigne živinoreja, je prepovedano plemeniti z nelicenciranimi biki. Kaštiga za to te 250 Din. Da se gospodarom, ki majo licencirane bike, olejša zdržavanje tej, se jim dovoli za püščave primerna oškodnina, dobijo po 4 ali 5 sto Din. od države, pa tüdi drüge ménše podpore. Tisti, ki priženejo bike, pa ne dobijo za nje liceoca, dobijo plačano potoino. Gospodarje najlepši bikov dobijo diplome ministrstva za kmetijstvo i pohvalnice. Pri priliki licencovanja bo tüdi kratko predavanje od živinorejo, zato naj bi prišli i drugi živinoreja. Posebno občine naj skrbijo, da se bodo živinoreja zanimati za licencovanje. Kda se bo licencovanje vršilo i v kakšem sporedi bo naznanjeno po občinaj. Srezki poglavar v D. Lendavi razglaša (Štev. 1086/1.), da mora vsaki iz sadovenoga drevja odstraniti goseničaa gnezda (süho zasüka-no listje) krvavo vüš (na vekaj se vidi belo pe-hovje kak či bi pamuk bio) i ftičje kelje. Krvava vüš se lehko odpravi tak, ka se operejo tista mesta s petrolejom ali lügom za pranje. Vendar pa se je najbole skazao takzvani ,,Arborin. Lendavsko poglavarstvo, ga je nekaj dobilo i ga davle vertom brezplačno po en liter. Samo s sebov naj prinese posodo pa izkaznico od občine, da resan ma sadovnjak. Či prinese vekšo posodo, lehko vzeme tüdi za več gospodarov. Či bi si ga pa občine rade naročile v vekšoj meri, ga lehko dobijo z Ljubljane po 10 Din. Ki toga ne odpravijo z drevja, do ostro kaštigani. Kmetovje I Svoje peneze ne davlite v roke miljonarom, nego naložite v naše posojilnice, štere majo narnen, pomagati našemi Siromaškomi polodelavci. Takša je tüdi Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti poleg Spitala (Paflekova hiša) Za vložene peneze plačüje 8 procentov intereša. BIČI KM na Štiri potače, šteri se z rokov mora goniti je v dobrom stanji k odaji pri: HORVAT MIKLOŠI v Küpšinci GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 320 Din., ,, „ žita ' 215 „ „ ovsa 220 „ ,, ,, kukorice 175 „ ,, ,, ječmena 235 ,, ,, hajdine 265. ,, ,, „ prosa 215 ,, „ „ pš.otrobil25 „ 2. Živina. govenska. teoci. svinje v Zagrebi 1 kg. 10—14 D. 8 —10 D. 15 Din. v Ljubljani „ 10—14 D. 8—10 D. 15 Din. 3. Krma Sena m. 100—125 D., slame m. 50—100 D. Zagrebečka borza, dne 7. marca 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56-40 Schiling D 794 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1'67 20 kronski zlat D 205'— Francoski frank, 1 frank D 2'12 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0 075 Švic. fran., fr. D 1090 Talijanske lire, 1 lira D 2-27 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 91525. Popüst na žeieznicaj za poset-nike Zagrebeškega Zbora. Generalna direkcija drž. žel. je odobrila, kak za pomiadanski, tak za jesenski sejem Zagrebška Zbora sledeče olajšave. Poset-nikom. 50 odstot. popüsta za vožnjo v Zagreb in nazaj in Sicer tako, da küpi posetnik celo vozno karto, ki velja ob ennn kak sejmska legitimacija in za brezplačen povratek. Za pomiadanski sejem je veljaven ta popüst: za pot v Zagreb od 18,@@28. marca, za povratek pa od -21. marca do 1. aprila 1926. Razstavljalcom brezplačen transport razstavni predmetov iz Zagreba nazaj od kec so bili poslani v Zagreb. Posetnikom sejma prišteva ta olajšava na vseh osebnih in brzovlakih, razun Simplom Orient EKpressa. Legitimacije na znižano vožnjo se bo prodajalo pri vsej zastopstvi Zagrebečkega Zbora in vseh večjih denarnih zavodih v državi, kakor tüdi pri trgovski drüžbi Vera d. z. o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8. Strah radi pasivne trgovinske bilance. Že I. 1924. je Italija uvozila za 5 milijard lir blaga več kak izvozila. Zadnje statistike kažejo, da se je v 1. 1925 te primanjkljaj povečo še za 2 milijardi, tak da znaša za to leto 7 milijard. Porast primanjkljaja se v veliki meri pripišüje sla-bemu žitnemu pridelku 1. 1924. Vlada je v skrbeh zavolo stalnoga naraščaja primanjkljaja, vendar vüpa, da se bo z osta-novitvijo Zavoda za izvoz izdatno povečal izvoz Italije. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 65. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščini 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo V meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so : predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Nači Krapec, tajnik: Stefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Stefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela : Mihael Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva : Štefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. Naročnina ino Oglasite sprejmejo za,Novine" pri 1. HAHN trgovina s papirjern, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg t. kath. cerkvi ino p o Š te. GOSTILNA H ODAJI! V Dugoj vesi se oda majuša 2, na licitaciji občinska gostilna z z gospodarskim škednjom i ednim plügom zemle tistomi, ki nájveč Obeča Pogoji se lehko kdašteč zvedijo pri občinskom predstojništvi OBČINSKO PREDSTOJNIŠTVO v Dugoj vesi. KRASNO POSESTVO na romantičnih legi v Gornjoj Radgoni, okoli 30 plügov zemle se oda kak stoji i leži. Na imanji stoji lepa ednonadsfropna hiša »Vilia«, poleg je marof, viničarija i vse drüge potrebne hrambe, vse zidano i s črepom pokrito pa lastiven stüdenec. Poleg so lepe gorice, sadovnjak, njive, senožeti i log. Tüdi dosta govenske živine, konji, svinje, kola, Pohištvo itd. Imanje je vse vküp, pri velkoj cesti i blüzi železnine postaje. Pisma prosim na upravništvo lista »NOVINE"! dolari! Pozor! CIGAN JOŽEF V ČRENSOVCAJ v marofi ma k odaji okrogeo posekani jesenov les za kolare. Što šče kaj küpiti, se lehko vsakši, den tam zglasi. na prostovolnoj javnoj licitaciji', dne 7. marca 1926 ob 1 vüri popoldne v Gomilicaj Štev, 08. imanje Števana i Agate Horvat, obstoječe iz : Oostilniškoga hrama s pritiklinami i gostilniškim inventarom pa z postranskimi Prostori, kak tüdi več rodovitne zemle, med tem tüdi približno 1 mali plüg dobri goric z hišicov, kletjov i prešov, bodisi vküpno, ali posamič. Predmete se lahko poglednejo vsaki čas i tüdi na den licitacije od 10 do 1 vüre popoldne. Pojasnila se dobijo v pisarni Dr. JANKO LESKOVECA, odvetnika v Dolnjoj Lendavi. v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek | Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8°|0; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9°|0, vezane vloge od 5000 Din napiše pa po 9l|20|0. Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL Urednik. IVAN JERIČ.