85. štev.
V Ljubljani, v torek 21. julija 1874.
Letnik II.
Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., že sp tiska lkrat,
12 „ H ,| II • »
15 „ „ „ ii 3 <i
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
■e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija na Btarem trgu h. it. 16.
Po poiti prejeman velja:
/a celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 „ — „
za četrt leta
60
K
eija:
" V,.
Političen lisi za slovenski aarofl.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. za pol leta . . 4 ,,	.....
za četrt leU . . 2 „ 10
V Ljnbljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu
hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
0 slovensko-nemškem delu VVolfovega slovnika").
(Gl. ,,Novice" od 1. 1874 list 28. str. 222.)
Rajni knezoškof Ljubljanski Anton Alojzi Wolf so v svoji oporoki od 17. avgusta 1858 v §. 26 naročili naslednje:
„Prevzel sem stroške za izdajo nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja, ter nakladam kolegiju Alojzijanskemu, svojemu dediču, dolžnost iz moje zapuščine poravnati vse stroške potrebne za popolno tiskovno iz vršitev tega dela."
Ker so priprave za izdajo slovarja že mnogo stroškov prizadjale in jih bode za vre-dovanje rokopisa in za tisk še več treba, pre milostljivi knezoškof Jerni Widmer nočejo sami odgovorni biti za porabo dedščine Alojzijan-skega kolegija. Zategadel so v dekretu od 3. januarja 1872 št. 12 konečno določbo o tej stvari stolnemu kapitelnu prepustili.
Omenjenemu dekretu je bilo priloženo od Dr. J. Bleiweis-a izročeno pismo gospoda Navratila, v kterem leta izrekuje pripravljenost pod ondi navedenimi pogojami vredovanje slovensko-nemškega slovarja prevzeti. Pismu je bil pridjan tudi zapisek, v kterem gosp. Navratil našteva dolgo vrsto knig, kterih bi pri svojem vredovanji potreboval. Obžalujem, da mi ni mogoče g. Navratilovega pisma in zapiska od besede do besede tu priobčiti, ker se rajnega gospod Caf-a list, s kterim se bodo bralci precej seznanili, točka za točko nanj nanaša.
Stolni kapitel, videč pred seboj nalogo polno odgovornosti, se zbere v posvetovanje 10. januarja 1872. Ko so se vsi v seji pričujoči udje stoln. kapitelna seznanili z dekretom pre-milostljivega knezoškofa in z g. Navratilovim pismom in zapiskom, je bilo sklenjeno enoglasno, da naj se določba o izvolitvi vrednika za slovensko-nemški slovar odloži, in poprej o tej zadevi za svet povpraša učenjak, kteri obče slovi kakor izvrsten strokovnjak v slovanskem jezikoslovji. Ni moglo dvomljivo biti, kam naj se obernemo. Gospod beneficiat O r o s 1 a v C a f na Ptuju je skoro vse svoje življenje žrtvoval slovanskim jezikoslovnim študijam in za slovensko-nemški slovar nam je bil prepustil med vsemi najbogatejšo zbirko, zbirko neprecenljive vrednosti, sad neutrudljive štirdeset-letne marljivosti, ne da bi bil zanjo od konca kaj zahteval, le to si je pogodil, da se mu vsaka pola novega slovarja pred tiskom pošlje v pregled. Njega tedaj, moža velike učenosti in blazega srca, smo za svet prosili o zgoraj
*) ,,Slovenec" naprošen priobčuje to pismo v zadevi slovarjevi doslej sam še ni spregovoril, spregovoriti pa licče v godni priliki.
Vredništvo.
omenjenem vprašanji, ali se namreč sme ozir jemati na g. Navratilovo ponudbo.
S pismom od 13. februarja 1872 g. Caf odgovarja naslednje; priobčimo njegovo izjavo od besede do besede:
„Prečastiti gosp. prošt! Blagovolite mi oprostiti, ka Vam še nčsem odpisal in todi ne gradiva poslal: 1. jaz še gradiva do zadnjega časa nesem mogel prepisati iz skoro 30 let starih izpisov — a dnešnji den je tudi to dogotovljeno; in 2. kakor previdam. se pogovori s g. Navratilom ne mude! . . .
Jako, jako žal mi je, čast. g. prošt! ka se one dni o slovarji itd. nesva ustmeno pogovarjati mogla: tedaj mora to zdaj pismeno biti:
1.	Na Vaš mi zadnji list: srdce se mi je ohladilo, če so bogoslovci moje in tako ma-ličke listeke vestno prepisali, a mislim vse po sedanjem pravopisu, ker sem se jaz v tolikih letih različnih in celo krivih pravopisov poprijemal, ker sem v onem črnem, za-dremanem času brez vsakega svetovalca deloval. — Kar se pa lističev čitati ne more, bi mi drago bilo, ako se mi povratijo: tudi Poljski slovarjepisec Mrongowius ima dosti besed brez razlage in dvoumnih, tedaj besedic ne izpuščati, se bo nekda vže razlagavec našel. Potle se ena beseda morebiti po lOkrat na lističih ponavlja; pa to zarad tega, ker še ima več pomenov ali je iz druzega izvirnika; moje načelo je bilo, vsaki besedi nje izvir, in ako je iz naroda, nje kraj podpisati, ako gg. bogoslovci tega neso storili, prosim, da se tako podpisovanje vsej pri tej poslednji pošiljki godi, ker bo ta slovar za trdno podlogo bodočemu jezikoslovju. — Skrinjke in še ostalih besedic mi ne treba vračati.
Zdaj tedaj izročam vse staro ostalo in novo gradivo in po svoji dobri vesti trdim, ka sem vse, kar mi je vse moje žive dni v glavo in pod roko prišlo zapisal od najstarših „Monumenta Frisingiana v Kopitarjevem Gla-golita Clozianus" str. XXXV in do včerašnjih ,.Novin," in od Rozeanskega (Valle di Resia) do Ogersko-slovenskega; sam pa le ,.Voca-bulario — da Sommaripa" v „Cigale" Wdrter-buch stran IV., ker je nevažen. Vodnikovega rokopisa ker ga je g. Cigale porabil, in »Nifrato vega" ker se nč našel „Slov. Narod" IV. štev. 137 v mojem dopisu o „P. Bernardus, capucinus Marburgensis" nesem preiskal. A o svojem delovanji za Ljublj. slovar, o svojih izvirnikih in pomočnikih se bom v „Zori" javil. Golemo se pa čudim, ka tolikega in toliko znatnega slovarskega zaklada ne Miklošič, ne Majar in celo niti Zalo-kar iz „Deutsch-Slov. "VVorterbuch von Cigale'1 in ,,Deutsch-Slov. Taschenwbrterb. von Janežič zweite Autlage" ne prepisal! kar pa mora biti!! V „Cigale" je Vodnik, Janežič pa je bila neumorna bčelica, ki je od vseh krajev toliko dragega blaga nabrala. Jaz sem sicer oba ta imenitna slovarja skrbno preiskoval — pa za čisto drug namen kar me napoti ua:
2.	G. Navratilov list in zapisek, (oba Vam v zaboju poleg slovarskega gradiva vrnem )
A) G. Navratilov list:
Preč. g. prošt!
Oprostite mi, ako se predrznem, Vam pred Bogom, pred slovens. narodom in svojo
vestjo vse svoje misli, kar se uašega slovarja in g. Navratila tiče, istinski odkriti:
a)	G. Navratil pripravnih izrekov iz novejše književnosti pogreša; jaz mislim: pravi namen tega slovarja, ki je pred vsem za Slovence pisan, je le: po mogočnosti vse slovarsko blago vkup spraviti, Slovenec onih lehko greša — za Nemce je „Deutsch-slov. VVorterb. Če je treba bilo, sem jaz pri besedicah pravo rabo zaznamenovalbrez prazdnih izrekov; gola slama bi slovar samo debelila.
b)	G. Navrat. pogreša nabirkov iz novejših znanstvenih knjig. Lehko: mojega poslednjega gradiva še nč vzravno, v tem bode pa nahajal vse besede iz knjig „Slo v. Matice," „sv. Mohor a" itd. bo nahajal iz časopisov sem od 3 let; to je: vmojem zdanjem gradivu tudi še, (kakor sem gore omenol) Cigale in Janežič široko vrzel delata.
c)	G. Navrat. dalje pravi: Po tem takem bo meni samemu zdaj nabirati. Ne! pred Bogom!! tega mu ne treba (primerite gore a) b):
d)	Kar pa g. Navratil o rastlinskih latinskih in nemških imenih piše, mu bo delalo res krvavih težav, ako uže zdaj nč v botaniki strokovnjak. Jaz sam (pa ne botaničk strokovnjak) sem se iz vlastnega nabiranja, iz Vrb-njaka, Medveda, Tuška, Robiča, Kuleka in iz drugih slovanskih slovarjev presvedočil, ka je v naših rastlinskih imenih ogromna mešanica: za eno rastlino večkrat po 12 izrazov, pa premešanih za druge; slovar pa ima dolžnost vse izraze sprijeti, da bode pravemu strokovnjaku na voljo in legoto, kar je najpriklad-nejšega izbrati in ustanoviti. (Tudi o tem v »Zori" več.) Slovar ima hramba biti za slov. blago, iz njega bodo uže učenjaki za svojo stroko pametno jemali; slovarjepisci spravljajo le gradivo — in učenjaki bodo stavili slavni hram učenosti in ved. Postavim: kalina je od Kranjske meje (za Štajarskim do Kam-čatke, od ledenega severa do Carigrada „vi-burnum opulus;" v tem se pa samo Kranjci in Srbi pačijo. Pa vsaj je tudi v Nemškem tako, tako? (ne! pa uže določeno!)
e)	O sumljivih besedah, kakor g. Navratil dalje piše, brez pisateljev imena in kraja jaz molčim.
f)	G. Navratil govori o rešetanji itd. vsake besedice, o tem niže pri njegovem zapisku.
B) G. Navratilov »Zapisek onih knjig itd.
Dnes je ravno pust: zatore mi mil. gosp. prošt, odpustite, ako po svojem presvedočenji tudi pusto pišem, pa vendar pišem in si roke umijem, ter rečem: salvavi animam meam!
Ko gledam g. Navratilov »Zapisek potrebnih mu knjig" me groza in srd grabi, ker izročate in upate gradivo Slov. slovarja človeku, bodi še si toliko izvrsten gramatik, — človeku, kteri nijenega slovarčeka nema, še tedaj tudi nijenega ne prebral, še tedaj do dneš-njega dne ne jezikoslovec — in on se hoče, bi rekel, ob enajsti uri s tolikimi tudi tujimi jeziki, kterih se do zdaj ne učil, nad naš slovar spraviti; basen mi tukaj na misel hodi: polže s orehi pitati!!! — Pa še tudi strah me grabi, ker g. Navratil v svojem »listu" obeta slovar za praktično življenje, ne pa zaklad starih besednih korenin.
a) Za praktično življenje? zakaj pa zahteva knjig sorodnih in tujih jezikov, ali misli g. Levstikovim potem hodite? tedaj bi bil slovar ad gaecas calendas (Tukaj moram pristaviti, da sem jaz sam uže spisal pa ne v l ali
5 letih: »Kritičui -jezikoslovski slovenski slovar," pa sem ga odločil od Ljublj. praktičnega slovarja.)
b) — za zaklad starih korenin — in gore govori g. Navr. o rešetanji — tedaj gorje! našemu ogromnemu gradivu, trudu in plodu tolikih let! In ali g. Navratil ve ločiti stare in nove! korenine?!? ali on res na pamet ve vse slovenske besede od laške do madžarske meje ? ali, jih je uže kaj sam zapisal? — on, ki je več let Slovenije ločen!!! On bode tedaj, kakor se v »listu" hrusti .,le-sičje sine" med Slovenskim narodom na Dunaju zalezoval!!??
Po tem takem se je po pravici bati, ka bi g. Navr. vse besede Trubarjeve, Bohoričeve, J. Dalmatinove itd. izpustil! Da le o sebi rečem: Zakaj sta mi tedaj g. Dr. Bleiweis in rajni Metelko pred 30 leti toliko starih knjig in rokopisov v porabo pošiljala. G. dr. Blei-weis še Vam je živa priča! In o kteri besedi za Boga se sme reči, ka je stara? če je več na Kranjskem ne, pa če je pri nas, ali na Ogrskem, postav, veth Jarnik 43 sachalt in pravi: postarana beseda s*, na našem Po-horji pa še v obliki vetk veselo živi — in v obliki veth pri vseh Slovanih; ali jo zavrženi? itd. Nam je le treba tako nerazumno zvane besede »postarane" oživljati, kar naši učenjaki v vseh strokah tudi vspešno delajo, ne pa novih kovati ali od drugod krasti.
Pa prestopimo na g. Navratilov »Zapisek potrebnih mu knjig''
1.	Kar se tiče knjig inoslovanskih pod štev. 1), 2), 3), 7), 14J, 18)! Babukič je le gram-matiko spisal, tedaj morti Mažuranič ali Veselic? 19) teh knjig mu čisto ne treba, sicer bi moral imeti še Srbsk. V. Štefanoviča, Stulli-a itd., Bolgarsk. Cankova in Bogorova, Poljsk. Mrogovius-a, Lindea, Češk. Jungmanna, Slo-vačk. Brnolaka itd. pred vsem pa Hrvatsk. Habdeliča, Jambrešiča, Belostenca in Kristia-noviča itd. Verjemite mi za Boga! vse te slovarje sem jaz uže davno trgal in za naš slovar porabil.
2.	Kar se pa tiče knjig pod štev. 4), 5), 6), tudi teh mu za naš praktični slovar ne treba: jaz sem vsa nemška idioticaiz Gradčkih knjižnic, pa za svoj jezikoslovski slovanski slovar preiskal: za to pa Vam bodi g. dr. Muršec v Gradcu svedok.
3.	Kar se pa tiče knjig pod št. 15), 16), teh mu je pa najmeuje treba; sicer bi moral imeti tudi in pred vsem laški, francozki (post. P. Markus, Gutsman. lišer Kanzel, tudi Janež. I l. Jarnik Etym. 185 pa praša: »lišer — woher? odgovorim iz francozk. la chaire cathedra), turški (post. P. Mark. wyrjot (sic) Einhorn, in celo estnski slovar (post. levica na Pohorji, Folkm. Fabule, Janež II. = Lerche estnski i o i w, na Pohorji tudi levka, v Sau-skritu pa lava. lavaka. primeri Zeitschrift v. Dr. Kuhn Berlin VI 192 itd. Ino Tako Dalje . . .
Za te in tolike študie pa g. Navrat. z našim slovarjem nema ne predvednosti in še menje časa — nam pa je slovarja treba —
4.	P. Marka, Gutsmana, Jarnika (Megi-serja) nč treba nikomur več preiskavati; če pa Murka in Janežiča Slo vensko-nemški del pred očmi ima, bo dobro za pregled.
5.	»Zapisek" pod št. 17. Frejer „Fauna" nč treba, sta jo Janežič in Erjavec dobro iztrebila.
6.	»Zapisek" pod st. 20 Volčičevi istrski pregovori hrvatski so nepotrebni, jih slovenskih ima Cigale dovolje.
7.	»Zapisek" pod št. 21 zakaj ? ne vem.
8.	»Zapisek" pod št. 22, 23 in 24, tudi to je uže v redu.
G. Navratilu bi bilo dopovedati, ka tega slovarskega gradiva neso najemniki povrhoma skrpali.
Jaz pa do svoje smrti ne neham, sladkih besedic naše mile slovenščine nabirati. Kadar g. Raičev slovenski slovarček za duhovsko uradovanje dobim, Vam ga v hipu pošljem, in izpise iz pričakovanih »Matičinih" knjig.
Ne mislite mil. g. prošt! če se Vam zdi, ka se jaz morti baham, ali ka sam želim naš slovar v red spravljati. Bog bodi varuh! Ne-quaquam nec unquam!!
Tukaj še svojo poslednjo misel izrekam:
1.	O Janežiču in Cigale sem uže povedal — da se porabita.
2.	Gradivo se spravi prikladno in s k 1 a d n o kakoršnje je; če se pa hoče nekoliko primerjati z drugimi narečji, se nahaja v »Cigale" in Miklošičevih „Fremdworter" — tega pa nam ubogim Slovencem še zdaj nč treba, še tudi druga narečja slovanska bo ga t a in ogromna v tem malo izvrstnega imajo (dr. Krek mi je iz Gradca bil pisal: Daljev slovar je šele gradivo kritičnemu slovarju.)
3.	Za to delo bi po mojih mislih najdo-stojnejši bil spisavec »Jezičnika" g. M a r n dajte mu čas, kakor je dalo ministrstvo gosp. Pajku v Mariboru odpust, da spiše latinsk. slovar, stalo bi pol menje stroškov. Oh da ne bi bilo sploh res: Nemo propheta in patria!
Sklep: To so moje misli — moje presve-dočenje, ako je ravno z listom vred v ogenj poženete — dalje segati nemam ne oblasti ne moči.
Ljubi Oča nebeški Vam daj vse dobro in ljubo zdravje in še (skoro!) učakati našega slovarja, kar Vam, preč. g. prošt, iz srdca želf ves Vaš sluga
O. Caf,
beneficijat.
Na Ptuju, 13. febr. 1872.
Tak je bil gospod Cafov odgovor. Da po tej jasnej izjavi velike avtoritete v slovanstvu nismo več smeli misliti vredovanje ne^škb-slovenskega slovarja gosp. Navratilu izročiti, se ume samo po sebi. Obrnil sem se precej do gosp. prof. Marn-a, kterega g. Caf kakor najdostojnejšega za izdelavo slovarja priporoča. Pa tudi ta gospod se je takemu delu zavoljo svojih službenih opravkov in zavoljo premalo trdnega zdravja odrekel. Bili smo tedaj spet
na praznem.
(Konec prih.)
Avstrijsko cesarstvo.
■z Vijiihljaiie, 17. julija. V dopisu iz Maribora neki »bivši bogoslovec" zopet huj-ska zoper duhovski stan. Da bi „skažen bogoslovec" dobro govoril o duhovskem stanu, so izjeme, toraj si je lahko misliti, da tudi iz Maribora ni ravno sladkih pisal. Vendar pa bi ne mislil, da se bode izlevil tolik sveto-skrunec, ki bi od cerkvenega zbora potrjeno versko resnico preklinjal z »največo glupostjo";
krehal, da so jo jezuiti »skovali". Da psuje jezuite s »furijami evropskega miru", to ni nič novega, zakaj jezuiti so veliki stebri sv. cerkve, in med njimi je še zmiraj veliko slavnih učenjakov. Cerkve pa odpadniki nikoli niso mogli trpeti, kakor tudi ne »učenih jezuitov", ker jezuiti ,.nevednost lažnjive inteligencije" preveč osramotujejo. To človeče se strašno šopiri, da ni bilo v njegovi šoli »vseobčne bratovske ljubezni", kajti se je profesor boje hudoval — gotovo čez cerkvene sovražnike; človeče samo pa hujska zoper ves duhovski stan, ščuje mladenče »letošnje maturante", zoper bogoslovje, »da z združenimi močmi", pravi dalje, »čem prej razpodimo »nesveto nam, ki se redi in pase ..." — To se pravi, zanikarnež bi rad razdjal, izpraznil semenišče, ki ga je sam zapustil. Tako »ljubezen" razodeva revše, ki je ravno tožilo čez pomanjkanje ljubezni! — Se ve, to vse pa ni hujskanje ljudstva, ni »Storung der offentlichen Ituhe!?" Naj poskusi kak potepin tako zoper najbolj obskumo privatno šolo govoriti, bo že videl, kako hitro mu bo državni pravdnik za hrbtom; in vendar tudi cerkev od svojega imetja državi plačuje velike davke, ki ima pravico zahtevati, da se njene naprave varujejo pred vsemi rokov-naškimi napadi!
Iz Tra, 17. julija. (Izv. dop.^ Tudi pri nas je med učitelje treščilo in enega hudo zadelo. Učitelj K. iz B. v tržaški okolici nam-
reč je bil te dni kar mahoma od službe odstavljen in začela se je zoper njega disciplinarna preiskava. Naši liberalni dopisniki v »Sočo" in »Narod" nemudoma poročajo vse, kar je in kar ni; pričakovali smo tedaj, da bodo z enako marljivostjo svetu tudi to naznanili, pa ker odstavljeni učitelj spada k mladoslovenski stranki, glejte, kako dopisniki o njem molčč. Ali ni to nekako znamenje, da imajo naši mladiči slabo vest?*)
Iz iiinrihorKke okolice, 15. jul. (Izv. dop) (Izštudiran potepin na diljah.) — »Slovenec' pravi v št. 82 od 14. jubja, da je nek žandar v Ložu na Kranjskem kapucinskega brata Daniela in nekega slugo v levnjak, to je v luknjo, zaprl in da njima je drugi dan nek adjunkt povedal, da je njuno beračenje »Ver-gehen gegen offentliche Sittlichkeit". Škoda, da tistega žandarja in adjunkta ni bilo pri rokah, ko se je v M. blizo Ptuja to-le zgodilo. Pred nekaj časom je prišel v gostilnico v M., kjer je pisatelj ravno pričujoč bil, nekoga večera C. beračit, ki je bil že v sedmi šoli, ima dobra spričevala, ktera je pisatelj sam pregledoval, kteri sedmošolec je pa brž ko ne pozneje iz same lenobe študije na klin obesil, je zdaj dobrih 40 let star, navadno po slovenskih goricah na Štajarskem pa tudi po drugod zlasti duhovnike nadleguje in vse zapije kar dobi: tega je pisatelj osebno prepričan. Tistemu C. je dala blaga gospa vdova prenočišče, misleča, da je pač siromak, ker berači. Po noči pa ta siromak vrtane in gre na podstrešje, ali kakor po nekterih krajih pravijo, na dilje, kjer so ddkle spale in leta za njimi, da so mu komaj ušle in je gospa na njihov klic prihitela gledat, kaj se godi. Drugo jutro je gospa pisatelju brž povedala, ne da bi njo bil baral, kako se je C. obnašal ter je rekla: »Če bo ta lump še kdaj v moj hram prišel, bom svojemu hlapcu ukazala, da naj ga s palico naklesti!"
Vprašam: Kdo se je pregrešil »gegen die offentliche Sittlichkeit", ali tisti neizštudirani študent pa izštudiran potepin, ki vse zapravi in po diljah za deklami leta, ali pa brat Daniel in njegov sluga, ki tudi zato beračita, da inar-sikterega reveža nasitita, ki na samostanske duri trkat pride? — Ta resničen dogodek naj bo še vsakemu v svarilo, da vsakega capina pod svojo streho ne vzame!
Iz Šla.iHrwk«*tf». 13. julija. (Izv. dop.) (Sodnijska obravnava **.) Ker se človeku prerado pripeti, da se ga loti nejevolja in jeza, in mu izžene besedo iz ust, ktero bi sicer v mirnem in treznem stanu nikdar ne izgovoril, naj vam priobčim naslednjo sodnijsko obravnavo.
Pozno v večer, okoli večne luči pridejo k župniku A. ženin in nevesta z dvema pričama. Ena priča stopi naprej in pove g. župniku, da so jim pripeljali svate, naj bi jih sprejeli in potrebne reči zapisali. Župnik, komaj zagleda ženina, mu takoj reče na glas in prijazno, naj bi se raji poboljšal in pokoro delal (pozna namreč svoje farane bolj ko oče svoje otroke). Pove še svatom, da se pač ne spodobi tako pozno v farovž hoditi, celi dan pa potratiti pri krčmarjih. Po daljnem za- in odgovarjanju začne ženin protiti s civilnim zakonom. Pri teh besedah prime župnika sveta jeza, odpre vrata in zapodi svate iz hiše. Kakošne besede da so mu pri tem prizoru prišle iz ust, se do gotovega ni dalo dopričati. Po odhodu svatov bil je župnik vesel svojega hrabrega čina in
*) Kadar zveste izid preiskave, prosimo nam ga naznaniti!
**) Z obljubljenim nam boste jeko ustregli.
Vred.
še na misel mu ni prišlo, da se bo moral zarad tega pred sodnijo zagovarjati. Ko se je prihodnji teden ženin zopet oglasil, spodobno in ponižno, je bil tudi od župnika prijazno sprejet in oklican. Med tem pak je ženin, nekaj razjarjen, nekaj podšuntan, šel župnika tožit, da so ga imenovali „tepca" in „lumpa" ter s tem žalili njegovo čast. K konečni obravnavi so došli vsi: g. župnik kot zatoženec, ženin kot tožnik in dve priči. Ker se tožnik noče mirno pogoditi, se prične obravnavati. Tajnik prebere zapisnik, v kterem se poroča prej navedeni dogodek. Priče se izprašujejo posebej. Ena priča potrdi celi dogodek, in ve, da so g. župnik rekli „pojdi vun, tepec". So ga li imenovali tudi „lumpa", se ne more spominjati. Druga priča pripoveduje dogodek prav enako, pa ne ve nič od „tepca", ampak le od „lumpa". Tudi ste obe priči prav odkrito izrekli, da se je dogodilo vse zelo pozno v večer in da so bili vsi vinjeni. G. župnik ne taji dogodka, se tudi spominja, da je imenoval tožnika „tepca"; mu je li dal tudi priimek „lump", se gotovo ne spominja, kajti celo opravičena jeza ga je bila popadla. „Pa če sem ga bil tudi imenoval „tepca" in „Iumpa'\ nadaljuje zatoženec, je le dvoje mogoče; ah te dve besedici kaj pomenjate, ali pa nič, in ste le navadna vsakdanja govorica. Ako je drugo istina, je tožba brez predmeta, ako obvelja prvo, sem pripravljen dokazati, da tožniku nisem storil krivice. Pri teh besedah izroči sodniku dve spričali o naravnem zadržanji tožnikovem. Spričali ste izdani od njegove občine in od njegovega prejšnjega gospodarja. Sodnik, na tihem prebravši obe spričevali, izreče, da ji ne pusti brati, ker ste takošnega zadržaja, da bi dali povod novim in težjim tožbam; in ko zatoženec temu ugovarja, dovoli sodnik, da se obe spričali priložite oficijelnemu zapisniku. S tem je bila preiskava dokončana, in ker zatoženec ne tirja, da bi se priči zaprisegli, ste samo sodniku v roko segli v znamenje, da ste resnico govorili. Koj na to prebere sodnik razsodbo, da je zatoženec, župnik, privatnemu tožniku škodoval na časti, imeno-vaje ga „tepca" in „lumpa", in se zarad tega obsodi za nekaj goldinarjev globe ali pa nekaj ur zapora. Dovoljena pak je obema strankama pritožba pri višji sodniji, ktero je zatoženec g. župnik res takoj napovedal.
Moralo te obravnave si lahko slednji bralec posname sam. Ne bo pa vsakemu znano, kakošna ironija se je med obravnavo dogodila. V sosedni kanceliji namreč je c. k. uradnik na vse kriplje večkrat zavrešal: „Ti lump" in „vi lumpi"; tako da so se v tej sobani poslušalci dregali in posmehovali, Češ, ko bi se kdo našel in šel tudi g. sodnika tožit zarad žaljene časti. Gotovo se bo merilo vsem z enako mero; pa c. k. uradnika tožiti si ne upa vsak, župnika pa, in če je tudi poseben dobrotnik in podpornik dotične osebe, se kaj rado zameri in naznani soduijam „zur gefiil-ligen Amtshandlug".
Cela obravnava je bila, se ve da, nemška; da bi morali gospodje uradniki po nekem paragrafu slovensko uradovati, to je pozabil celi svet.
Češka, 20. julija. „Vaterlandu" se poroča, da bodo cesar 7. iu 8. avgusta bivali v Pragi, 9. pa odšli k velikanskim vojaškim vajam, pri kterih bodo nazoči tudi vojaški za stopniki skoro vsih vnanjih držav. Cesarja bosta spremljevala Koller in John. Ustavo verni list so pred nekimi dnevi veliko pisarili o pripravah, ki se v stari kraljevi palači v Ilradčinah delajo za cesarjev sprejem. „N. fr.
Pressi" pa se 18. t. m. iz Prage telegrafuje, da se tam o prihodu cesarjevem do sedaj še nič ne vč, in se tudi nikakoršne priprave za sprejem ne delajo. Svojat „Pressina" se vede, kakor da bi cesar morai pri nji še le dovoljenja prositi, ali sme obiskati eno najlepših in najzvestejših svojih dežel. Strah, kterega liberalni ustavoverci pri tej priliki razodevajo, je pa zopet nov dokaz, kako slabo vest da imajo, in kako slabo mora stati njihovo delo, ker se tako zelo boje, da ga utegne že vsaka njim neugodna sapica podreti!
Viiaiije države.
I"ruska, 20. jul. Iz Schweinfurta se telegrafuje, da duhovnik Ilautha-ler, kterega so dolžili, da je bil so-kriv napada na kneza Bismarka, je čisto nedolžen in so ga iz ječe že izpustili. Liberalni listi, ki so tako določno krivdo zvračali na-nj in na klerikalno stranko sploh, se skušajo zdaj s tem opravičiti, da okoliščine so bile take, da je bilo njegovo začasno zaprtje opravičeno. Če bi bili ti listi čakali sodnijske preiskave, preden so tako hudo obsodili g. Hauthalerja, bi jim zdaj ne bilo treba pri-poznati, da so bili v zmoti. Tega pa vendar še zdaj nočejo popustiti, da bi ne natolcevali klerikalne stranke; ker se pa na Hauthalerja ne morejo več sklicevati, začeli so lagati, da je minister Falk v zadnjem času dobil več brezimnih pisem, v kterih se je žugalo njemu in Bismarku. Če bi to res bilo, bi se to ne naznanjalo še le zdaj, ampak gotovo bi se bile precej povsod pričele preiskave o kaki zarotbi itd. Če že hočejo lagati, naj bi jo saj tako učinili, da bi laž ne bila tako očitna. Tudi so začeli dolžiti katoliške liste, da so oni krivi prenapetosti, ktera je Kullmana pripravila k napadu na Bismarka, in vlada je neki z okrožnico gosposkam zapovedala ostro čuti nad katoliškimi listi, pa tudi nad katoliškimi družbami.
Francoska. 20. julija. Minister Fourton je hotel te dni odstopiti, pa Mac Mahon demisije ni sprejel. Nekteri menijo, da se je to zgodilo vsled različnih misel pri ustavnih postavah, nekteri pa, da zarad Bonaparti-stov. Policijski prefekt Renault namreč je hotel popustiti službo, ker proti Rouher-u nočejo začeti sodnijske preiskave. Fourton je bil voljen Renaultovo odpoved sprejeti, pa Decazec se je ustavljal iu Mac Mahon mu je pritrdil; zato je Fourton hotel odstopiti.
$<»anjska, 20. julija. Karlisti zapuščajo Estelo in se pomikajo proti Bilbau, kterega bodo zopet oblegli. Republikanci se jih ne upajo prijeti, zato pa jih tem drznejši napadajo po časnikih. Nek telegram iz Madrida poroča, da so 1600 ljudi v Biskaji vjeli, ter žugajo postreliti jih, če bi bili napadeni. Neko drugo poročilo pa pravi, da bodo za vsaki strel, kterega store iz brodovja, ustrelili enega človeka. To so tako očividne laži, da nam jih ni treba zavračati, ker še liberalni listi jih ne verjamejo.
Srbski kongres v Karlovicah je 16. t. m. enoglosno škofa Stoj ko vi ča izvolil za patrijarha nezedinjenih Grkov, potem pa za 10 dni prenehal zborovati, da med tem časom cesar potrdijo novoizvoljenega patrijarha Stoj-kovič je bil kandidat narodne stranke, in ogerski minister Bitto si je neki zelo prizadeval pregovoriti ga, da naj volitve ne sprejme, da bi vlada Srbom vrinila svojega kandidata, teki vladini list je tudi že trdil, da Stojkovič
ne mara biti patrijarh, od druge strani pa se zagotavlja, da Bittu te ljubavi ni hotel storiti in da volitev sprejme.
Razne reči.
—	Gosp. VVidman, vodnik naše vlade je prišel včeraj.
—	Iz Krope se nam 16. t. m. piše: Tat, ki je hotel okrasti cerkev v Podbrezjah, je skušal 15. t. m. tudi v Kropi pri Materi božji svoje rokodelstvo. Pa tudi tukaj mu je spodletelo, kajti zasačili ste ga dve ženi pri ostudnem hudodelstvu. Vendar je zbežal, preden so ga mogli zagrabiti. Čudno je to, da je bil zopet popolnoma in precej mestno oblečen, najbolj gotovo je kak študent, ki je šolo na kol obesil.
—	Hinjski učitelj gosp. Jarm nam piše, da ni tako, kakor naš dopisnik v št. 79. o njem poroča, da bi bil on zabavljal čez duhovne in ljudem prigovarjal jih ne poslušati. Opravičeval je le ranjega deželnega predsednika, o kterem se govori, da ga je Bog s smrtjo kaznoval, ker je cerkev preganjal, kar pa ne smemo verjeti, ker posamezni duhovni niso še cerkev. G. učitelj tudi piše, da moža, ki ga je zavrnil, ni imenoval ,,neotesanca", ampak ga je le primerjal nekemu Torkvatu v Fabijoli in je svojim rekel: »Verjemite mi, ta mož je naprodaj, znabiti za kozarec vina vnel bi se za Auersperga". Ker g. učitelja dobro poznamo, mu radi verjamemo, da nič hudega ni mislil, a to nam bo pripoznal sam, da govorjenje njegovo bilo je jako neprevidno. Zlasti je natolcevanje, da bi mož, s kterim se je pregovarjal, bil podkupljiv, je čisto krivično, kajti pokazal se je že pri prav sitnih prilikah pravega slovenskega korenjaka in poštenjaka.
—	Po dogovoru kupčijskih ministerstev obeh polovic kraljestva se bodo od 16. t. m. počenši poslatve, ki se pošiljajo po vožni poti, ako pošiljalec zahteva, precej potem, ko dospejo na odločeno mesto, z določeno previdnostjo adresatu ali prejemniku pošiljale po posebnem potu (ekspresu) na dom. Kdor želi, da se to zgodi z njegovo poslatvo, mora zapisati na pismo ali paket, pa tudi na vožni list besedo „ekspres" ali „po posebnem potu". Vendar take poslatve ne smejo spadati pod colnino, ne presegati zneska 100 gld. v poštnem povzetji in adresat mora bivati v istem okraju, kjer je pošta. Če sta pa pošiljalec in adresat oba v istem poštem okraju, potem ta določba ne velja.
—	Srbski knez Milan bode po poročilih iz Belega grada konec avgusta v Berolinu obiskal nemškega cesarja.
Ustnica vredništva.
Gospodu dopisniku iz Goriškega se zahvalu-jemo za avtentičue karakteristične notice o gg. Š u-kljetu inLevecu. Pa ker gospoda zdaj mirujeta, pustimo ju tudi tni pri mitu.
Eksekutivne dražbe.
24.	julija. 3. Mih. Otoničar-jevo iz Cirknice (1223 gl.), — 3. Pet. Udovič-evo iz Rožancev (1140 gl.), — 3. Jan. Urbas-ovo iz Dolen. vasi (1109 gl.), — 3. And. Švigel-ovo is Dolen. vasi (1141 gl.), — 3. Ed. Kanc-evo iz Rakeka (4717 gl. 50 kr.), vse v Planini. — 2. Jan. Ozimek-ovo iz Površja (2080 gl.) v Krškem. — 2. Mat. Je-lent-ovo iz Predloga (1173 gl.) na Brdu. — 2. Jan. Požun-ovo iz Drnovega (110 gl.) v Litiji.
—	2. Tom. Špeuko-vo iz lluj (680 gl.) v Kranji.
—	1. Fr. Tomšič-evo iz Bistrice (5750 gl ), — 3. Ant. Vrh ovo iz Jazui I 700 gl.), obe v Bistrici.
25.	julija. 3. Pet. Šercer-jevo iz Surgarjev (107?" gl.), — 2. Neže Krainar-jeve iz Koprivnika (910 gl.), obe v Kočevji.— 1. Mat. Mustar jevo iz Rašice (1314 gl.), — 1. Ant. Gerin-ovo iz
Kom polja (845 gl.), obe v Vel. Lasičab. — 1. Ant. Ješenak-ovo (1600 gl.) v Radoljci.
26. julija- 3. Ane Pucihar-jeve z Velikih vrhov (1664 gl.) v Ljubljani._
Trlrtraflčnr denarne eene
20. julija.
Papirna renta 70.20. — 8rebrna reuta 76.35. — 18601etno državno posojilo 109 80. — Bankine akcije 972 — Kreditne akcije 232.75- —London 110 85. — Srebro 104.10.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleou8.85 Denarstvene cene. 18. julija.
Državni fondi.	Denar.| Blago.
6°/0 avstrijska papirna renta . . 5% renta v srebru ......
Srečke (loži) 1854. 1......
„ „ 1860. 1.. celi. . . . „ „ 1860. 1., petinke . .
Premijski listi 1864. L,.....
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/,.......
Kranjske, koroške in primorske po 5
Ogerske po 5'/,.......
Hrvaške in slavonske po 5°/0 . . .
Sedmogradske po 5*/,.....
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske banke .......
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptne družbe . . .
Anglo-avstr. banke . ......
Srečke (loži).
70.35 75.60 99.75 109.50 113 50 133 25
93.60 86.60 74.75 79.-73 50
977 123 50 233.75 900.— 155 50
Kreditne Tržaške »i
Budenske
Salmove
Palfti-jeve
Clary-jeve
St. Genois
■Winilischgratz-ove
Waldstein-ove
po	100 gld.	a. v.
„	100 „	k. d.
,«	50 „	,, ..
„	40 gld.	a. v.
■i	^0 ,,	„ ,,
■i	40 „	„ „
,.	40 „	„ ,.
i,	40 „	„ i,
i,	20 ,,	„ ,,
..	40 ,,	,,
Srebro in zlato.
Ces. cekini . Napoleonsd'or Srebro . .
160.75 106.— 52.— 26.— 31.— 25 50 28.60 24.— 18.50
70.45 75.60 100.25 110.— 114.-133.75
94.—
75.25 78.— 74.—
979 124.—
234.-910,— 155.50
Prvi izredni občni zbor delničarjev
prve občne zavarovalne banke »Slovenije* v Ljubljani
bode vsled sklepa upravnega odbora 16. t. m. dne 17. avgustu	o 5. popoldne
Iv čitalnični dvorani v Ljubljani.
PROGRAM:
1.	Poročilo upravnega odbora o društvenem stanji.
2.	Predlog, da se vplača daljnih 10% ali 20% na delnico. Oni p. n. delničarji,
(kteri se hočejo vdeležiti zbora in pri njem glasovati, naj blagovolijo vložiti delnice v smislu pravil §. 24. pri bankini blagajnici najkasneje do 11. avgusta 1.1. proti potrjilu | in prejetji legitimacijskega lista.	(36—1)
(V Ljubljani, 17. julija 1874.
Opravilni odbor
prve občne zavarovalne banke „Slovenije" v Ljubljani.
161.25 106.50 53.— 26.-32.50 26.60 29.50 25.— 19.50
5.31 I 5.32 8.86 i 8.87 104.15 104.30
I 100 goldinarjev |
£na eno leto in za dobre odstotke želi nekdo«
>si izposoditi, ki zamore s svojim premože-< o
I
(
Jože Debeulz, l. r.
podpredsednik.
M. Pakič, l. r.
opr. odbornik.
J. A. lllascbke, i. r.
vod. ravnatelj.
njem in po svojem stanu vsaktero zagotovilo^ rnitev dati.	i
Blagovoljne ponudbe sprejema „0prav
o za vrnitev dati.
o-»
»ništvo Slovenca".	(35—1)«
Dobro skušen
tesarski polir,
ki ume tudi žage staviti in zna nekoliko nemški, dobi precej stalno službo na več let z mesečnim zaslužkom 45 do 50 gold. v srebru, zraven še drva in stanovanje. Sprejme se tudi
priden zidar,
kteremu se zagotovi vsak dan po zimi in po leti dnevna plača 4 srebrnih dvajsetic.
Prosilci naj se prej ko mogoče obrnejo do Blaznikove tiskarnice.	(33—3)
siifH-jiJiifmiiKiimmnin-«
l Posestvo (34-i
£	k
g oddaljeno streljaj od zatiške cerkve (Sittich) «
fiin sodnije, prav lepo proti solncu na rav-« gnem pri okrajni cesti, pripravno za vsako« {Jobrtnijo: 1 oral 956sežnj. njive, 180 sežnj.* Jgtravnika, 22 sežnj. vrta, 4 orale gozda - g g skupaj 5 oralov 1286 sežnj.; s pohištvom v« *<prav lepem in dobrem stanu, 4 sobe, 2 kleti,« JH3 hleve, prostoren nov skeden itd. Vse to« g se prodaja dobrovoljno za ceno 1600 gold. m g Da se tudi le samo pohištvo na več let v« Snajem. — Natančneje se izve do 15. avgusta« «1874 pri Antonu Berle-tu, orglarju na« ^Javorji, pošta Šmartno pri Litiji.
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: P. Pevec.
Lekarna Piccoli „pri angel ju"
v Ljubljani na dunajski cesti št. 79.
Ilomeop. zdravila, zdrav, specijalitete, vulk. gum. blago, pasi za kilove, dišave.
Naročila zunaj Ljubljane se naglo izvršujejo s poštnini povzetjem — Stroške j-*-? zavitkov in pošiljanja trpo naročniki. — Prodajalcem se dajo navadni odstotki.
32-2)
Izkuha iz Kine in Koke. Najboljši do zdaj
želodčini liker (pijača). Ta izkuta se dela iz kinske skorje in kokovega perja, oboje dobivam jaz najboljše in prav iz vira, in tako mi je mogore podati zdravilo, ktero sme veljati za najboljše, ker pomaga /.oper telesno slabost, izvirajočo iz razdraienosti čut-nic; daljo pomaga zoper onemoglost in vtrujeuost, ki zavira reproduktivno zmožnost, pospešuje tek krvi, prebavarje in daje različnim delom in udom života novo mor, iu novo življenje.
Cena steklenice (flaške) 80 kr.
Pravo norveško Dorševo olje iz ribje
masti, ktero dobivam naravnost iz Berpena na Norveškem Posebno se rabi ta berKenska Dor-ševa ribja mast zoper revmatične bolečine, putko. zlasti pa zoper škrofeljne, pljučno Mišico in jetiko. zoper začasna izpuščanja iu trpljenje eutiiic.
Cena izvirne llašice 80 kr.
Vodaizlankasterskegalimbarja. To vodo
v elegantnih krogili tako zelč rabijo, da bi bilo od več jo se poseboo priporočati. Treba nam je le tiste, ki jo rabijo, opomniti na to, da si zbero prav dobro sorto. Raba in skušnje so pohaiRle, da je najboljša sorta tista, ki je znana pod imenom lankasterska lilllbarjeva voda. Ona da koži leskečo belo barvo, je varuje prezgodnjih gub in hipoma pogladi grbe. Očisti je tudi raznih madežev in mozoljčekov, in zaceli poke, ki se raredč vsled suše. Z eno besedo, prav zaklad je za liSpanje, zato jo ženstro, kteremu
Za Kranjsko edina zaloga sledečih reči:
je na telesni lepoti kaj ležečo, po pravici obrajta in rabi.
Steklenica te vode velja 1 *old. Izkuha iz skorje tamanske, zei6 okrepče-
valno zdravilo zoper nakopičenje žolča iu gnjilobo, kte.ro ra/.žene, ako se jemlje po malem; ako se ga pa vzame več, goni brez bolečin in težav prav lahko naprej, zato svetujejo zdravniki to zdravilo zlasti tam, kjer bi bila druga enaka zdravila prehuda. Pri prisadu v drobji in pri različnih mrzlicah za vedno žejne bolnike pač ni prijetnejše pijače. Steklenica velja 40 kr.
Gotovo zdravilo za mrzlico, zanesljiva pomoč pri mrzlicah različne vrste. Da pomaga , to je dokazana resnica, o tem se prepriča vsak bolnik, ki ga rabi. Mrzlica, po tem pripomočku ozdravljena, »e ne povrne in ne čuti se nobenih slabih nasledkov.
Cena steklenice 80 kr.
Za zobe in zobno meso. Ako hočeš biti
zdrav iu lep, moraš imeti snažna usta in čiste zobč. Če se zobje vsak dan ne snažijo, dajo od sebe neprijeten. večkrat zelo hud duh, dobe črno ali umazano lmrvo in začno gnjiti tako, da bole in ne služijo več. Nasledek tega je slaba prebava in shajšanje.
Vsemu temu pomaga vsakdanja raba mnje vode za ust« in moke za zobe: oba krepeata zobno meso ohranita sapi dober duh in zobem lepo naravno barvo in branita gnjilobi in riji zob.
Cena steklenice vode za zobe 60 kr. škatljica moke za zolie velja 40 kr.
Kipeča moka (Brausepulver) škatlja . — Pasi za kilove, s pravim jeklenim peresom za male otroke eden . . 1
—	za dečke, eden...... 1
—	za može, eden......1
—	„ „ z okinČano paloto, posebno fini in elegantni ... 2
Prsni klobučki iz gumielastike, eden Klistirna briigalk«, /.a otroke . . . Irigat6rjl iz rude, za samoklistiranje, fini in elegantni, eden .... Borovniško žganje, flaša . . Repinčevo olje za ohranjenje las, flaša Žepne klisopumpe, s kositarsko omarico, za samoklistiranje, ena . .
Životna esencija, flaša.....
Životni balzam po Seehoferji, flaša . Mandeljnova moka (namesto žajfe) za lepšanje in ohranjenje kože, flaša Po vsem svetu znane Menotti-pastile, gotovo sredstvo za kašelj, škatja
Mlečne pumpe, ena......
Materne brizgalke z ravnim nasadom
—	z vpognjenim gumijevim nasadom
1
6
gl. 30	kr.
.. 20	„
40	„
.. 80	„
.. 40	„ „ 40
60 „
60
50
3 „ -
-	io
-	.. 10
- 10
75 80
40
Oksfordska esencija, c. kr. izkl. priv. S to imenitno eseDcijo se v enem trenntku ozdravi najhujša zobna
bolečina, flaša......
Prava Seidlitz-eva moka, škatlja . . Paljanovi sirup iz Florence, zdravilstvo za očete gospodarje, ali domač i
zdravnik, flaša ......
Rajleva moka. ekstrafina, nježnim konsumentovkam priporočena za najboljšo sorto, prijeten duh in nizka cena, 1 škatlja ....
— 1 paket.........
Sesalne cevke, ena.......
„ „ fina ena .....
Sesalna flaSiea, popolnim garnirana, s sesalno cevjo, ena .... Suspenzoriji, iz najfin. platna, eden „	elastični, iz svile, po-
sebno fini in elegantni . . . Števec kapljic, s flašo v žkatlji, eden
— „ 60
- „ 80
1 „ -
40 10 10
20
80 40
80 60 40
__________________Uretrslne brizgalke, ena
Da se valujejo vsakega ponarejenega blaga, prosijo se naročevalci, da se pri na-—	ročevanju obrnejo naravnost na lekarno	'7-111
IMccoli „i»ri anifclju", «luim»Hlt«i cesta št. TU v I„jnl>l|mU.