220, St. — S. leto. Poštnina pavSatirana. Posamezne Stennce ID. V Ljubljani, ¥ nedeljo, 24. septembra 1922 Naročnina za kraljevino L shs 15 D. Letno 180 D. . inozemstvo: 6Sežno 20 t>. Letno 240 D fc&rat: ®nost°IP1,a mm vrsta 50 para, večkrat popus JUGOSLAV Uredništvo: Woifova ulica 1IL Telefon 3ft Upravam ' ftil»kttrg '& Telefoni a .zave2ni^ n& zedinili glede SmS. 2adtev» W bil* neizogibna akci-» KetnalistiCne armade, da 2avzame in Carigrad, t^pndon, 23. sept (Izv.) V brezžični Rjavki iz Moskve izjavla ruska sov* vlada, da ne pristane na o tvorite Dardanel za vojne ladje vseh dr-j. niti na kontrolo Velike Britanije I v morskimi ožinami brez sporazuma ^tiavared, ki imajo ob Črnem morju t °ie živijenske interese. Sovjetska vla-j* He. pripozna nobenega režima, ki bi ^ VsfliL ne da bi bila prej vprašana za JPpnie Rusija. Ruska vlada poudarja, J® imajo glasom rusko - turškega do-*Trvora, sklenjenega leta 1921 v Moskvi ^jnoie 0b Črnem- morju ležeče države počiti končnoveljavni mednarodni sta-j*l in to so Rusija, Turčija, Ukrajina ® Gruzija. Te države bodo vstrajale ^tem stališču, tudi ako bi morale na-/°Piti zoper vojaške akcije zavezni-^v* bodisi na kopnem, bodisi na mor- __ Beograd. 23. sept (IzvJ »Times« vročajo iz Čanaka od 21. t m.: Mesto r začasno glavni stan angleških čet m utrjujejo svoje postojanke. Napovedjo prihod turških konjeniških oddalji Proti nevtralnemu pasu. Angleški gstniki so turškemu poveljništvu izrodi na njegovo prošnjo natančni opis ®®vtralziega pasa. Francoske in itali-*hske čete so se danes umaknile na JVropsko obal in se nahajajo na otoku ^lipoliju. Angleškim četam dohajajo v •bomer ojačenja. New York, 23. sept (Izv.) Carigraj-dopisnik agencije Associated Press Sfsojaviji: Promet med Carigradom in Jjttiim morjem, kakor tudi med otoki "jamarskega morja In Dardanelami je llstavljen. Neka časopisna agencija do- znava, da angle-ke vojne ladje obstreljujejo vsakb ladjo, ki se ne pokorava prepovedi London, 23. sept (IzvJ Ministrski predsednik Lloyd George je zastopnikom časopisja poročal o položaju na bližnjem vzhodu, pri čemer je poudar-jal važnost svobode morskih ožin in morji, ki naj tvori bistveni pogoj za Svetovni mir. Nastopil je za to, da se postavita Dardanele in Bospor pod varstvo društva narodov. London, 2\ sept (Izv.) Reuterjev urad priobčujd vest o stališču angleške vlade v orierftskem vprašanju, v kateri se poudarja, da bodo le kemalisti krivi ako se vname vojnam Ako bodo kemalisti spoštovaS nevtralni pas, ne more priti do vojne. Vest pravi nadaije, da zahteva Anglija dejansko nevtralizacijo morskih ožin in gotova jamstva za svobodno plovbb parnikov vseh držav pod zaščito društva narodov ali kake druge slične ustanove. Atene, 23. sept. (Izv.) Tu je bila odkrita 2arota, ki je nameravala strmoglaviti sedanji režim v državi. Policija je aretirala vojaškega zdravnika Kory-losa. Govori se o nadaljnjih aretacijah. Vladi zvesto časopisje zahteva, naj se proglasi voft&O stanje. LondOn, £3. sept. (Izv.) Kakor do« znava Reuterjev urad, ne namerava angleška vlada začeti sovražnosti, dasi je pomnožila svoje čete in ojačila obrambo v zaščito Dardanel in Bospora. Po njenem. mnenju utegne priti do vojne, ako kemalistične čete napadejo nevtralno ozemlje. Ključ za položaj je torej v rokah Mustafa Kemal paše. Velika Britanija zasleduje politiko spravljivosti. Njen največji Interes je doseči ^nevtralizacijo morskih , ožin in popolno jamstvo svobodne plovbe za vse dežele. London, 23. sept (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Carigrada, da se kemalistične čete zbirajo pri Ismidu, kjer se nahaja tudi Mustafa Kemal paša. Turki dobe Carigrad in Trakiio! OR1JENTSKA konferenca za UGODITEV TERITORIJALNIH Zahtev turčije. - carigrad in trakija pod turško suve- RENITETO A POD KONTROLO ZAVEZNIKOV, med mirovnimi pogajanji. Nikako spo- _ Pariz, 23. sept. (Izv.) Drugi dan gentske konference je prišlo do važ-zbližanja stališč Francije in Ita-5i® na eni ter Anglije na drugi strank ^ Sklepu sej je zastopnik Agence ffa-^2adobil vtis, da potekajo pogajanja ?*&e§no in da se bodo mogle že jutri za-rjhičiti. Francoski in Italijanski zastopati smatrajo za umestno, da se dajo 7“*kom takoj zagotovila glede hjiho-^ teritorijalnih zadev, dočim želi lord ghzon, naj se vse izpretnembe sevre-mirovne pogodbe formulirajo šele ročilo zaveznikov ne bo imelo značaj grožnje in tudi ne bo pretilo s sankcijami Glede pridelitve Traki je in Carigrada Turčiji, se bodo na konferenci zbrani zastopniki prejkone soglasno izrekli za to, naj se sestavi statut, ki bo zahteval turško suverenost, vendar pod kontrolo društva narodov. V Carigradu se vzpostavi popolna avtoriteta sultana. Zavezniške čete zapuste mesto. Primerne odredbe se izdajo tudi v svrho zaščite krščanskih manjšin. Spor med Pašitem in dr. Ninčifent. *AŠIC ZA FRANCOSKO, DR. NINČIČ ZA ANGLEŠKO ORIJENTACUO V VPRAŠANJU BLIŽNJEGA VZHODA. Beograd, 23. sept (Izv.) Vlada dojk) še ni sprejela nobenega, sklepa v ^srašanju naše zunanje politike. Minira1- zunanjih poslov • dr. Ninčič je v Julonu in Parizu najprej sam raz-^vh‘al z angleškimi, oziroma franco- ^^katerih točkah ni strinjal z zunanjim ^»strom. Dr. Ninčič je o tem poročal ter!1 m ra°sel navesti, na kaj se ^^ičevi ugovori. Vlada zato sfckuje natančnega poročila od mini- strskega predsednika PaŠiča, eventualno tudi njegovega povratka, da se položaj razčisti. Beograd, 23. sept (Izv.) Danes so se tu razširjale govorice, da krona in ministrski predsednik Pašič ne odobravata angleške orijentacije ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča v vprašanju bližnjega vzhoda. Govori se, da bo zunanji minister dr. Ninčič iz tega izvajal posledice. Vodstvo pogajanj glede zunanje politike je že vzel v svoje roke ministrski predsednik Pašič sam. Jugoslovansko-avstrijska meja definitivno določena. sija^Ja(3e9.23 sept, (Izv.) Mešana komi-SVTh° izvedbe dogovora z Jugo-rr^0 slede '-1—--— — Staji malega obmejnega pro-ta teden končala svoja dela na kor05u mejl m sedaj nadaljuje na ValCi n°K^20siovanskerri odseku. Prebi-živaWT .*ržav P°svvčajo razmejitvi Va^T Bažnio, ker je razmejitev zanje lt*ov t£?fe,bno te scspordarskih raz-** PoV^^ovati da ^ P« zaključ-v®liavrL poizvedb začno končno-2fiodi ,Pogajanja komisije, kar se prve dni meseca ok- 23. sept (Izv.) 'AVstrijsko-'anska meja je sedaj končnove-■ uoločena in je bila s strani av-' W«oslo.yanskega razmejitvene- ga odseka odrejena izročitev, oziroma prevzem Avstriji oziroma Jugoslaviji prisojenega ozemlja, y kolikor se to še ni zgodilo. .VENDAR ENKRAT! Beograd, 23. sept. (Izv.) Imunitetni odbor narodne skupščine ima prihodnje dni sejo, za katero se je nabralo mnogo gradiva, ker je minister že pred enim letom zahteval, naj se več poslancev izroči sodišču, o čemer pa odbor doslej ni utegnil razpravljati. Pravosodni minister zahteva naj se med drugim iz-roče sodišču tudi poslanci Stojan Pro-tič, Momčdo Ivanič in Stj. Radič, POVRATEK KRALJEVE DVOJICE. Beograd, 23. sept (Izv.) Po poročilih, ki jih je prejel dvorni maršalat 12 Pariza, se povirne kraljeva dvojica v Beograd tekom petih dni. Vlada je bila obveščena, da se vrneta kralj Aleksander in kraljica Marija v Beograd šele koncem tega meseca, ker se bosta med potovanjem mudila par dni v Zagrebu. Beograd, 23. sept (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica Marija, ki se koncem prihodnjega tedna povrneta v Beograd, odpotujeta sredi oktobra v Bukarešto, kjer se bosta udeležila kronanja romunskega kralja Ferdinanda. Nato se eventualno odpeljeta v novembru v Dalmacijo in ostaneta nekaj časa v Dubrovniku. POVRATEK PASICA EN DR. NIN-. CICA. Beograd, 23. sept. (Izv.) Vlada je prejela iz Pariza poročilo, da odpotujeta ministrski predsednik Pašič in minister zunanjih poslov dr. Ninčič v sredo iz Pariza v domovino. DEMOKRATI PROTI ZAKONU O DRAGINJSKIH DOKLADAH DRŽ. NAMEŠČENCEM. Beograd, 23. sept (Izv.) Ker vse kaže, da se bodo razpravljanja o uradniškem zakonu zavlekla, prevladuje v vladi mnenje, naj se poprej reši poseben zakon o draginjskih dokladah za uradništvo. Ta zakon naj bi bil tako stiliziran, da bi se mogle draginjske doklade za uradnike vsak mesec regulirati v razmerju z naraščajočo draginjo. Finančni minister dr. Kumanudi bržkone ne bo pristal na ta načrt PRESTOPKI BANK O POSLOVANJU Z DEVIZAMI IN VALUTAMI. Beograd, 23. sept (Izv.) Inšpektor v finančnem ministrstvu Matkovič se je podal v spremstvu še enega inšpektorja v Sarajevo, da bo tamkaj nadzoroval poslovanje poobla.čenih bank Po poročilih, ki so dospeIa'cIoslej, je možno ugotoviti, da bu več bank kaznovanih radi nepravilnega poslovanja v trgovini z valutami in devizami VLADA PROSI ZA NOVO POSOJILO PRI NARODNI BANKL Beograd, 23. sept (Izv.) Zastopnik ministrskega predsednika Timotijevič je Imel včeraj konferenco s prometnim ministrom Staničem in ministrom za volno in mornarico generalom Vasičem z upravnim svetom Narodne banke, na kateri je obrazložil potrebo vlade, da ji Narodna banka dovoli posojilo 200 do 300 milijonov dinarjev kot obratno glavnico 2a aprovizacijske svrhe. — Upravni svet Narodne banke je danes o tem razpravljal Kakor se doznava, bo najbrže ugodil tej prošnji in dovolil vladi potrebno posojiio. KONSOLIDACIJA RAZMER NA BOLOARSKEM. Beograd, 23. sept. (Izv.) »Novosti« Poročajo iz Caribroda: Po nekaterih doslej še nepotrjenih vesteh se je vršil snoči v Sofiji ministrski svet, na katerem so razpravljali o razveljavljenju sklepa, naj se zapro vsi voditelji opozi-cijonalnih skupin. Prejšnji sklep vlade o aretaciji voditeljev opozicijonalcev zaradi nemirov v Trnovem in druge vesti so napravile zelo slab utis na pristaše opozicije. Predlog 2a razveljavljenje tega sklepa je izšel iz sredine pristašev ministrskega predsednika Stambolijske-ga. Po daljši debati je bil predlog za razveljavljenje sprejet, s čemer odpade podlaga za obtožbo, da so voditelji strank opozicije krivi krvavih spopadov od pretekle nedelje in da se imajo zaradi tega izročiti sodišču. 2 druge strani javljajo, da so bili bivši minister Danev in tovariši *© včeraj izpuščeni na svobodo. IRSKA USTAVA SPREJETA. Dublin, 22. sept. (Izv.) Irski državni zbor je sprejel v drugem či-tanju ustavni zakon z 87 proti 60 glasovom. Borzna poročila. Curih, 23. septembra. Berlin 0,385, New-vork 536, London 23.64, pariz 40.725, Milan 22.525, Praga 16-90, Budimpešta 0,215, Zagreb 1,825, Bukarešta 3.20, Varšava «,05, Dunaj 0,0075, avstrijske kron« 0,00875. Berlin, 23. septembra. Dunaj 1.S35, Budimpešta 57,92, Milan 5942,53, Praga 4394.50, Pariz 10736.55, London 6217.20, Newyork 1405.74, Curih 3&3S7. Beograd, 23. septembra. Današnja borza ni poslovala, ker beograjska borza odslej ob sobotah sploh ne bo več ot /orjena. Zagreb, 23. septembra. Zagrebška borza danes ni posloval« Kako nastajalo stranke? Med »,jutrom* in »Narodom« se je pridela zanimiva debata, zakaj Pl kako < Je nastala narodno-sodidlistična stranka. Vprašanje Je načelno važnosti in Je popolnoma egalrto, katere stranke se tiče. Predvsem dokazuje ta prepir, da se Je pričela slovenska demokratska Stranka s strahom zavedati svojega popri-nega razkroja, ki ga Je izguba ljubljanske občine samo pospešila in, kar Je So. večje važnosti, da Je med velikim delom inteligence zavladala popolna brez* načelnost, površnost v mišljenja in polovičarska naobrazba v politiki. Iz česa se more roditi stranka? V mislih imamo stranko, ki je zgrajena na ■■ trdni in solidni podlagi. Res, da je mogoča trenutna strankarska tvorba, ki jo ustvari ta ali ona oseba Iz oportunitete ali kljubovalnosti, toda taka tvorba nost znake smrti že ob svojem rojstva. Velika in močna bojna organizadja se more razviti le iz ide je, ki je potem nekako žarišče vsega strankinega organizma, podlago pa ji more dati tudi izredna sila gospodarskih razmer, kar smo videli po vojni v Rusiji. Vendar je tista organizacija silnejša, ki vse svoje gospodarsko in socijalno delo uravnava iz določenih etično-mlselnih vidikov. Da pojasnimo na konkretnih primerih. Demokratska stranka ima svoj program in vsi narodi imajo demokratske stranke, ki so si duševno sorodne ter tvorijo svojo posebno internacijonalo, če tudi ni organizatorično izražena. Ako danes pri vseh narodih prehaja ta stranka v manjšino, mora biti krivda le v tem, da se je idejno in socijalno preživela. Ali vzemimo socijalistične stranke, ki so tudi mednarodni pojav. Sodja-ližem zahteva od človeka popoln preobrat v mišljenju in kot nujno posledico tega tudi gospodarski preokret. Dosleden sodjalist in načelno vzgojen demokrat nimata skupne idejne osnove, kajti tudi takozvana naprednost je pri sod-jalistu nekaj bistveno drugega, kakor pri demokratu. Spomnimo se samo na sodjalistično urejeno šolstvo in pa na sedanje šolstvo, ki je v večini držav prikrojeno v smisla demokratičnih tendenc, to je v duha militarizma in kapitalizma. V razumevanju tega je treba le prečitati poljubno liudsko-šolsko čitanko in slika reakdjonarstva je popolna. Ako Je govoril dr. žerjav o narodno-sodjalistični stranki kot o muhi eno-dnevnid, je s tem dokazal svoje precej neznatno sodjalno-politično znanje. Narodno- so cijaina organizadja v okvirju demokratske stranke bi bila nezmisel, ker nekaj sodjalnega čuta ima vsak človek in bi bila taka organizacija v danem slučaja res te levo krilo demokratov. Kakor hitro pa je bila ustanovljena narodno-socljalistlčna stranka, je s tem sprejela vse idejne in sodjalne temelje sodjalizma in živela bo toliko časa, dokler bo stala v borU za ta načela. Tudi demokrati U lahko izkazovali uspešnejšo politično bilanco, če bi poznati več načelnosti In doslednosti, pa man} praznega besedičenja o no* prednosti, fef [c ne morejo prav nikjer pokazati. Poglejmo še drage stranke! Komunizem je mednarodno povojno gibanje. Komunist je miselno bi ekonomsko vseskozi napreden človek, revoludjonar Ut vendar jih demokrati preganjajo. Zakaj očitajo tedaj narodnim sodjalistom, da so izdali naprednost, ako povejo demokratom, kar Jim gre? Velike politične organizadje imajo tudi krščanski sodjalistl, zlasti ‘Centrom v Nemčiji tn popolart v Italiji, pa tudi v drugih državah. Idejno ozadje Je versko, skrajno levo krilo pa je v ekonomskem oziru soctjaltsttčno, ki se Je med Slovenci udejstvovalo po dr. Kreku tn njegovih učencih. Klasična primera Jkako se stranke ne sme ustanavljati, so prt nas samostojni. Podeželski liberalci niso znali dati stranki miselne in gospodarske podlage, ki jo zahtevajo interesi kmetskega ljudstva, zato so ves čas živeli o4 oportunistiške politike, ki Jim je tudi že izkopala politični grob. Iz tega lahko povzamemo, da temeljijo vse velike stranke na tdejnl podlagi, ki Je v jedru vedno mednarodnega značaja. Odkritosrčnost, poštenost in načelna doslednost Je najboljši varuh vsake stranke tn organizacije. Kdor presoja stranke po osebah, kaže te svojo politično Inferiornost, še bril pa Je v zmoti politični voditelj, ki samega sebe Identificira s stranko. Osebe lahko f* rablja in diskreditira idejo, uničiti pa Je ne more, ako je — prava. Fašisti hočejo zavleči rešitev raškega vprašanja. FAŠISTOVSKA DEPUTACIJA V RIMU. — FAŠISTI HOCEJD NA REKI IZSILITI NOVE VOLITVE. Kraljeviča, 23. sept (Izv.) Iz zanesljivih virov se doznava,, da je deputadja Rečanov, ki ji načelujejo Radinich, Pa-sich in italijanski fašistovski poslanec Dudan in katera se te dni mudi v Rimu, zahtevala od italijanske vlade, naj ne dovoli da bi za čas sej in poslovanja paritetne komisije vkorakale na Reko jugoslovanske čete. Fašisti prav dobro vedo, da bi to pomenilo konec njihovemu divjanju. Vedo pa tudi da se brez naših čet ne more tamkaj ohraniti red. Deputacija se odpelje iz Rima z mnogoštevilnimi obljubami. Ako ne varajo vsa znamenja, more vendarle priti do podpisa konvencije, ki je bila sklenjena v St. Margheriti. To dokazuje tudi članek v včerajšnji reški »Vedetti«, ki v dopisu iz Rima obtožuje jugoslovansko vlado, da se brani podpisati omenjene pogodba Italijanska vlada je baje voU** na pogodbo takoj podpisati. Fašisti §• vedno trdno upajo, da se jim bo posrečilo, podpis pogodbe zavleči In s tem od goditi rešitev reškega vprašanja za negotov čas. Fašistovska poslanca Dudan in De Stefani sta v živahnih stildb z načelnikom stranke Mussolinijem, ki delajo skupno na tem, da oficijelni Italiji prepreči podpis pogodbe; sklenjene v St. Margheriti. Italijanski fašisti na Reki groze poslancem In večini reške konstituante, da K jih prisilili k odstopu. Na ta način hočejo spraviti ob veljavo reško kostituanto in izvesti nove volitve, seveda na svoj način. ŽELEZNIŠKI SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN GRŠKO. Beograd, 23. sept. (Izv.) Prometno ministrstvo je prejelo od grškega ministra za promet sporočilo, da pride te dni v Beograd. Njegvo potovanje ima namen, doseči sporazum med Jugoslavijo in Grčijo pri gradbi vzhodnih železnic. PRED REŠITVIJO AFERE KRALJEVIČA GJORDJE. Beograd, 23. sept (Izv.) Vlada bo morala prihodnji teden zavzeti končno-veljavno stališče v zadevi princa Gjor-dje. Kakor se doznava, namerava vlada sklicati kronski svet, ki naj se sestane koncem prihodnjega tedna v Beograd, ko bosta v prestolnici navzočna že tudi kralj Aleksander in minisfraki predsed- nik Pašič. Do sestanka kronskega svo. ta bo vlada zbrala vse potrebne podatke o korakih, ki jih je napravila v pogledu rešitve te mučne zadeve. Vlada bo tudi zahtevala izpoved adjutantov kraljevičevih in ostalih oseb, ki so bile v njfe govi okolici.. • ROMUNSKA MOBILIZIRA, v Beograd, 23. sept. (Izv.) »Politikah., javlja iz Bukarešte: Romunska vlada je odredila mobilizacijo enega armad«' nega zbora v mejah predvojne Romunije. Vlada je danes izjavila, da rd ta mobilizacija v nobeni zvezi z dogodki, v Mali Aziji, ampak da so čete poklican« ' pod orožje zaradi vzdrževanja reda Jn udeležbe pri pregledovanju čet povodom kronanja romunskega kralja Tee-.. dinanda. Rusko • turška .zveza. Sedanja kriza v bližnjem orijentu Kaže, kako prav imajo oni angleški po* litiki, ki skeptično gledajo na bodočo usodo britanskih dominijonov v Aziji. Sicer je zmaga antante odstranila nem-sko-turško nevarnost, ki je s svojo koncepcijo »Berlin—Bagdad« resno in vedno bolj ogrožala angleške intereše, toda na njeno mesto je sedaj stopila rusko-turška zveza, ki gotovo ni manj nevarna od prejšnje. t- Anglija se je od vsega početka zavedala, da pomeni sovjetski režim zanjo največjo nevarnost. Boljševiška vlada ni nikdar skrivala svojega • namena, s komunističnim prevratom uničiti vsako tuje gospodstvo v Aziji. Kadarkoli je hotela Anglija diplomatično ali z vojaško silo nastopiti proti sovjetom, je moskovska vlada odgovorila s to grožnjo. Londonska vlada je bila često prisiljena za mir v svojih azijskih zemljah dajati sovjetom različne koncesije, s katerimi se je sovjetski vladi posrečilo legalizirati svoj režim med evropskimi državami. Če pomislimo, da je Anglija prva prelomila blokado sovjetske Rusije in dala inicijativo za sklepanje trgovskih pogodb s sovjetsko Rusijo, potem mora biti vsakomur jasno, da je storila ravno Anglija današnjemu sistemu v Rusiji neprecenljive zasluge. S to svojo politiko pa ni mogla za stalno zavarovati svojih pokrajin v Aziji.. Boljševiki ne spadajo ravno med ■one kontrahente, ki bi izpolnjevali svo- obveznosti in držali svoje obljube. Ze marca meseca 1921 so sklenili politično in obrambno zvezo z voditeljem turških nacijonalistov in poveljnikom njihovih čet Kemal pašo. Samo po sebi je jasno, da je ostrina te zveze naperjena v prvi vrsti proti angleškemu gospostvu v Orijentu. Pri tem pa so sovjeti vedeli, da si s zvezo s Kemal pa-so zavarujejo svoj hrbet v Kavkazu, kateri je ogrožen od ekspanzivnih sil Turčije, ki gravitirajo na severovzhod in ki 'so že davno pomenjale za Rusijo stalno nevarnost Znano je, da je ruska politika vedno zasledovala popolnoma drugp, dlje, kot turška, s katero se je nahajala v večnem razponi. Sosedno razmerje med Rusijo-Ukrajrno in Turčijo’ so spremljali večni boji. Ze to kaže, kako nenaravna Je sedanja, zveza. Ni dvoma, da Je Kanal paša •. prepričan, da . sedanja zveza z Rusijo ne more dolgo trajati in da jo je sklenil Je z ozirom na trenotrie skupne interne s sovjeti proti Angliji, katera išče na Kavkazu pripravne baze za svojo politiko v Grlentu. Turčija gotovo ne more z ljubeznijo gledati na angleško stremljenje, ki teži za utrditvijo angleške moči na kavkaških pobrežaih mestih, ki naj bi bila operacijska izhodišča' angleške politike v smislu’•nemške bagdadske črte. Če bi se Angliji posrečil ta načrt potem bi bilo koncentrično prodiranje proti Indiji Turkom onemogočeno in moteno bi bilo tudi utrjevanje idejne zveze s pristaši Islama, pri katerih je Kemal paša tako popularen, da ga smatrajo za novega proroka. Ni menda treba posebno povdar-iati, zakaj je glavna turška ofenziva naperjena proti Carigradu. Poleg tega, da je v Carigradu ključ do Dardanel, je to mesto Turkom ravno tako sveto in drago, kot na primer Rusom Moskva. Morda Je napravila Evropa veliko napako, ko je ranila turško religioznost na tem najobčutljivejšem mestu in morda je turški narod s tem za vedno odbila od evropske kulture. Opozorili smo že na to, da rusko-turška zveza ni naravna, ker ne odgovarja socijalno - političnim interesom obeh držav. Sklenjena je bila samo zato, ker je Kemalova popularnost v Aziji največji protiutež angleškemu vplivu, katerega ravnotako sovražijo Turki* kot boljševiki. Dalekovidni Kemal pa ni šel v prijateljskih stikih s sovjeti dalje, kakor pripuščajo turški interesi. Z vso energijo se je zavarovdl proti temu, da bi se v njegovo, armado zanesla boljševiška agitacija, kar gotovo priča o veliki njegovi politični sposobnosti. Koliko Časa bo trajala sedanja zveza med Rusijo in Kemalom, tega se ne da točno reči, Skoro gotovo pa ne bo dolgo preživela definitivno ureditve v bližnjem orijentu. Nekateri politični či-niteiji v Kavkaziji in pobrežnih zemljah črnomorskih so se že enkrat nezadovoljni s centralističnim moskovskim režimom obrnili na Kemal pašo s predlogom, da naj se ustanovi circumpon-tijska unija, katera bi družila vse neruske zemlje, ki meje na Čmo morje (seveda z izjemo Romunske), V tem smislu so se interesirani politiki že nekoli-krat pogajali z angorsko vlado in skoro gotovo je, da Kemal paša ne izpelje te akcije samo vsled tega, ker za enkrat še potrebuje sovjetsko pomoč. Kljub temu pa gre smernica turške politike proti severovzhodu in Rusija, odnosno Ukrajina bo morala kmalu resno računati., z ekspanzivnimi silami svojega južnega soseda. Takrat pa bo tudi konec sedanje rusko-turške zveze. tT. Ou Masaryk: C V1; novi reviji Seton-Watsona je izšla.pQd naslovom »The Slavs after the War« razprava o Slovanih po ,vojni izpod peresa češkoslovaškega prezidenta T. G. Masaryka, katere prvi del prinašamo v prevodu: Ge pregledamo situacijo pojedi-nih ^slovanskih narodov, nastane vprašanje, kaj imajo skupnega in ali Je tejja toliko, da bi se lahko govorilo a Slovanih in slovanstvu kot or-ganičtli kulturni in na koncu tudi politični celoti? Stojimo torej pred sta- Slovani po volni. rim vprašanjem slavizma, ali točnej-še panslavizma. Dejstvo, da so se slovanski narodi po vojni osvobodili in reorganizirali, vodi naravno k vprašanju panslavizma. In v poedinih slovanskih narodih se nahajajo poedinci, teoretiki in politiki, ki slovanskim narodom nasvetujejo politiko slovansko, vseslovansko. Na drugi strani pa slišimo, da je panslavizem v vojni svojo nalogo izpolnil In s tem končal svoje poslanstvo. To mnenje iz- reka nemški slavist Diehl v svoji brošuri o Slovanih. Toda Diehl je naravno proti slovanskim narodom precej 'žavzet in se strinja z nemškim oficielnim nabiranjem o panslavizmu, kot o gibhi sili stare Rusije in Slovanov sploh tudi v svetovni vojni. Slovanski narodi, dasi imajo vsi svojo posebno in staro literaturo, so si vendar v jezikovnem oziru ohranili toliko skupnega, da že sama jezikovna sorodnost zbližuje medsebojno posamezne slovanske narode. Primerjanje slovanskih jezikov z germanskimi ali romanskimi dokazuje, da so si v jezikovnem oziru Slovani mnogo bližje, kakor pa Germani ali Romani. Slovan Slovana brez velikih težav razumi in to. je. za literarni in praktični stik jako ugodno. Moja sodba ni osnovana na jgzi-ko - raziskovalnem strokovnjaštv-u, temveč le na praktičnem poznanju slovanskih jezikov in literatur. Zemljepisno ne tvorijo Slovani popolne celote, ker jih Romuni in Madžari dele na severne in južne Slovane. Toda v tem oziru Slovani niso na slabšem, kakor Romani ali celo Germani. Vsled sosedstva so bili stvorjeni živi stiki med posameznimi slovanskimi narodi, čeprav ti stiki niso bili vedno prijateljski. , Enotnost slovanskih narodov je v znatni meri podana z enako stopnjo kulture, gospodarske kulture in duševne sploh. Samo Cehi (manj Slovaki) so po svoji kul. stopnji stopnji bližji zap. narodom. Kolikor je mogoče poleg činiteljev govoriti o notranji sorodnosti, podane po nar. in tipičnih telesnih in duševnih lastnosti, je težko odločiti. Znanstveno, kot znano, ni v tej stroki ničesar točnega določenega. Ostane samo zgodovinsko dejstvo, da so se slovanski državi razvijali bolj paralelno, da so tvorili celoto, ki se je jezikovno in kulturno le polagoma diferencirala. V zgodovinski dobi so se slovanski narodi razvijali bolj paralelno, kot pa pod vplivom vzajemnega delovanja in mešanja. Zgodovina slovanskih narodov je bolj zgodovina tujih sosednih bizantinskih, rimskih, nemških, finskih, tatarskih in. turških vplivov. . . Dejstvo, da ,so sedaj slovanski narodi osvobojeni in reorganizirani, ne ojačuje političnega panslavizma. Vsi slovanski -narodi, vsak zase, imajo, ravno vsled osvohojenja, svoje posebne , reorganizactjke naloge, v katčrih jih morejo ostali slovanski narodi le v skromni meri podpirati. Mi (Cehi), na primer, moremo izvažati v Jugoslavijo, Poljsko. Rusijo, in Bolgarsko svoje industrijske produkte. toda isto morejo storiti tudi Nemci in drugi. Pri kupovanju in prodajanju ne odločuje jezikovna in narodna sorodnost. Tudi kulturno pomoč morejo posameznim slovanskim narodom nuditi zapadni narodi. Zato na primer ima Češkoslovaška svoje posebne naloge, katere mOra rešiti s svojim lastnim razumom, stremljenjem in delom; gre za unifikacijo Slovaške s češkimi zemljami, za povzdig Podkarpatske Rusije, za prijateljstvo s poljsko in rusinsko manjšino — vse samo slovanske naloge, stavljene v last. državi. Poljaki imajo težak problem ureditve rab merjaido Rusov in Malorusov, rav notako pa imajo Rusi in Jugoslovani svoje posebne slovanske naloge, dane po sosedstvu in slovanskih manjšinah. Popolnoma ..posebna, začasna star. vanska- vzajemnost je dana z razvratom v Rusiji, Znatna ruska emigracija se nahaja v Ceškoslovaški; Jugoslaviji in Poljski.. V Pragi?- je. vzrastla ruska univerza-vrih:. ruska gimnazija;: vznikla pa je tukaj ,tudl ukrajinska univerza. Češkoslovaška se je zbližala z Rusijo med vojno tudi. s svojimi legijami. Obenem pa živi silna ruska emigracija’v Nemčiji, v Parizu, Rimu, pa-tudi v Angliji in Ameriki, takorekoč povsod ih vežejo se stiki z zapadnimi nfirodl.' Kulturni Rusi m vsi Slovani so,' kakor pred vojno, navezani na vzajemnost z zapadnimi narodi. Posebne važno je razmerje do Nemčije, tako za sosedstvo, kot za manjšine. Kar je-za severne Slovane Nemčija, to je za južne Slovane Italija. Bližina, sosedstvo ima zelo velik vpliv; odločajo seveda tudi gospodarske razmere. Danes na primer določa valuta, da slovanski dijaki lažje žive na Nemškem, kakor v Franciji ali Angliji. Nemčija torej tudi po vojni še vedno vpliva na sosedne in bližnje Slovane, da9i je francoski, angleški in amerikanski vpliv tekom vojne pri vseh Slovanih zelo zrastel. Politični panslavizem bfc zahteval politično vodstvo, naravno vodstvo naj večjega slovanskega naroda. Rusija pa je vsled svojega- sedanjega upadka oddaljena; v Rusiji so bile vse opozicionalne stranke vsled svoje opozicije proti oficielnemu nacionalizmu anacionalne ali celo naravnost protinacionalne, torej s te'strani tudi za panslavizem ne bo preveč pripravljenosti. Panslavizma reakcionarne stranke ali celo.reakcionarne, si pa gotovo ne bo nikdo želel. Za Rusi tvorijo Malorusi in Poljaki največja slovanska naroda; .Ukrajina je za vodstvo popolnoma, nezrela, notranja poljska situacija pa osnovno, izključuje panslavistično politiko. C e sploh pregledamo notranjo situacijo pri slovanskih narodih, spoznamo, da more biti panslavizem še dolgo časa samo kulturna ih moralna sila, kot je bil to pred, vOjno. Kollarov program slovanske vzajemnosti je v novih razmerah silnejši, kakor v nje-, govi dobi, * Moglo bi se oporekati, da že' eksistira delni panslavizem — mala antanta in zveza Češkoslovaške s Poljsko: Toda mala antanta obsega tudi Rumune in med Poljsko in Češkoslovaško So vznikli 'svoj čas silni spori Obstoje spori med Srbi in Bolgari in obstoje spori v posameznih slovanskih državah. Toda reče se lahko, da se je zbližanje slovanskih narodov, do katerega je prišlo • tekom vojne, znatno ojačilo in da povojna situacija žene slovanske narode k medsebojni pomoči. Nemški Drang nach Osten, nemški panger-manizem je naravno zbliževal ogrožene slovanske narode; vsled tega gre zato, kako se bo razvil panger-manizem in kakšno stališče bo zavzel nemški narod do svojih sose* dov, posebno slovanskih. Nemški pangermanist! težko pfr zabijajo — posamezniki in narodi se ravnajo po starih navadah in pre^ vzgoja je težka naloga; tudi po vojni kličejo pangermani: Sveti BisraarK (»das heilige Wort aller Deutschen: Bismarck!«) Tudi zmernejše politlc*' ne stranke kažejo nemškemu naro* du pot na vzhod in jugovzhod; prh", glaša se na primer geslo, da mor* biti Nemčija prednja sila večjega vzhoda, ali pa slišimo, da morajo biti Nemci kolonizatorji, predstavniki Ih prednja sila zemelj med Severni® r morjem in Pacifikom. Ravnotako je bilo izdano geslo, da bo imela vojn* važno, morda najvažnejšo posledico v tem, da bo omogočila mirno sod®* lovanje Nemcev s. Slovani. Nemški Drang nach Osten ne more prenehati naenkrat, pravijo, toda spremepi' se v mirno sodelovanje, največ * emulacijo. Ni moja naloga karakter!* zirati nemške nazore o razmerju do Slovanov; opozoriti je treba samo n* to, da se nemška publicistika in politično mišljenje zelo mnogo peča s slovanskimi narodi in da posveča študiju Slovanstva veliko pozornost. Posebno marljivo se študira Rusija. V zapadnih državah, v Franciji,- A& gliji in Italiji se sicer slovanskim problemom posveča povečana po»* zornost, toda vendar mnogo manjša, kakor v Nemčiji. Nemški narod je za ruskim narodom največji v Evropi; Nemčija šteje danes 61, Avstrija 6, Švica 2 in pol milijona prebivalcev nemške narodnosti, na manjšine v sosednih državah odpade najmanj 6 milijonov, torej dobimo okroglo 75 milijonov. Nemški narod stoji na visoki stopnji kulture in zmožnosti. Naravno je, da bodo manjši, kulturno zaostali (razen Cehov) slovanski narodi, čeprav zelo nadarjeni, mislili proti nemški agresiji na zbližanje in spojitev. Slovanov se je pred vojno naštelo okroglo 150 milijonov. Danes • nimamo še oficielnih številk o številu slovanskih narodov, zato nava- ' jam. številke prof. Niederla za leto 1900 (na celem svetu): . Cehov in Slovakov 9,800.000 Poljakov 17,500.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev 10,050.000 Bulgarov 5,000.000 Rusov (Z Malorusi in Belorusi) • ‘ v 94,000.000 1 Lužiških Srbov 150.000 ' ■■'' 136,500.000 Za leto 1910 je prof. Niederle menil, da je zgornje število narastlo. na 156,000.000. V vsakem slučaju tvb-rijo Slovani več, kakor tretjino evropskega prebivalstva. H Politične vesti Demagogija dem. poslancev. Kakor beremo v beograjskih »Novostih«, se ne- straže demokrati nobenih sredstev, samo da pridejo do kakega mandata. To jasno kaže sledeči slučaj: »Na pismeno zahtevo demokratskega poslanca Miloša Radosavljeviča, je odredil minister, za šume in rude, da g. Slavko Petronijevič,- nadzornik, pregleda državne odmerjene gozdov« Dfoe 24. septembra mine šestdeset l|t, odkar je umrl prvi mariborski Vladika A. M. Slomšek, odličen sloveftski pedagog. Bil je sin imovi-tih rdditeljev v občini Slomu pri Ponikvi; blizu Celja. Domači kaplan Prašnikar je pregovoril starše, da so dali Nadarjenega sina v Celje v pro-sfon«rodne in latinske šole, kjer mu je profesor Zupančič vcepil ljubezen do materinega jezika. Nekaj časa je Študgal tudi v Ljubljani, kjer je bil Prešernov sošolec, potem še v Senju in v^Oelovcu. Kot semeniščnik je tu poučeval svoje tovariše v slovenščini, .dttero je tem bolje obvladal, ker je bit vešč hrvaščini. L. 1824 posvečen duhovika je služboval pri Sv. Lovrencu na Bizeljskem in pri Novi cerkvi. Prišedši v celovško bogoslov-nico,za spirituala (1829), je imel priliko vzgojiti lepo število navdušenih duhavnov in slovenskih pisateljev, katerim je neumorno pilil sestavke n. im Kerfhansko devifhtvo, in prevod« Krištofa Schmida: Perjetne perpovedi za otroke, in dr. V stano-.vanla profesorja Ahaclja je prirejal slovfcnske tečaje za uradništvo. Leta 183$i- .ie postal veliki župnik, dekan in šolski nadzornik v Vuzenici ob Dravi* 1844. kanonik in šolski nadzornik v ,St. Andražu na Koroškem, 1846, opat v Celju ter istega leta kneg in škof labodski (lavantinski). Preselivši se 1859 v Maribor, si je stekel eno najvažnejših zaslug s tem, da Je, v lavantinski škofiji združil do Itnala.uvse štajerske Slovence. iVrieti detoljub je obračal vso po-iomdst na vzgojo miadeži, za katero Je pripravil oziroma dal prirediti učila kot abecednike, katekizme, berila, nemške slovnice. Po njegovem prizadevanju so se ustanavljale nedeljske slovenske šole za izpolnitev vsakdanjih. S svojo vzgojno knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842) si je pridobil sloves »slovenskega Pestalozzija«. V prijetni povesti o dveh sirotah vpleta nauke o izobrazbi, gospodarstvu, prirodi, vedenju itd. Na čelu vsakega oddelka stoji kako znano geslo, n. pr, »Zdravje gor po niti, dol po curki«. Svojim duhovnim sobratom je preskrbel dušne hrane v spominski knjigi: Mne-mosynon Slavicum suis quondam audi toribus ac amicis carissims dicat Antonius Slomšek. L. 1845. je hotel osnovati društvo za izdajanje dobrih spisov za ljudstvo, toda vlada ni dovolila. Iz te misli se je pozneje rodila »Mohorjeva družba« (1851). Za nadomestilo je pričel izdajati letopis »Drobtinice«, namenjen ne samo Izo-mikancem, ampak tudi pestemam, predicam, pericam, tericam. Gojil je družabnost s petjem, uril se je v igranju na glasovir, zlagal pesmice, od katerih so nekatere ponarodele: Veselja dan, En hribček bom kupil i. dr. Z Ahaci jem sta objavila »Pesme po Koroškim in Štajerskim znane« (1833), med katerimi je bilo 15 Slom-šekovih in nekaj Andreaševih (An-dreaš je bil tkalec v Rožu). Razen tega je delal za Vodnikov spomenik, *a Wolf-Cigaletov slovar, imel predavanja v mariborski čitalnici itd. Danes nam je žal sartio enega: minister Thun je vprašal Miklošiča in Slomšeka, na kateri podlagi naj se uči v osnovni šoli; Miklošič je odgovoril, da tam ni mesta drugemu jeziku HBjgo materinščini; Slomšek Je bil za utrakvizem, kateremu je potem naučni minister dal prednost. — Vladika je naglašal v svojih »Drobtinicah«, »da bodi nemščina navržek omiki, kajti iz take šole, kjer učenci ne razumejo podučnega jezika, prihajajo mladi bahači, pa stari berači, prteni kmetski gospodje, Pa slabi orači, in gospodarji za jokati«. ___________________________ A. D. JANEŽ TRPIN. V mansardi. Ko so sklenili visoki gospodje okoli zelene mize rešiti stanovanjsko krizo smo dobili svojo hišo. Zena je plakaia, otrok i« vriskal, jaz sem hitel poljubovat roke gospodom Po vrsti. Tudi hišniku in slugi. Vse iz veselja. Zdaj sem začutil, kaj je življenje, kaj je zrak in solnce. V zmedi sem napisal sonet na g. nadravnatelja urada in mu ga poslal. Priporočeno. Z zadnjimi kronami. Četrto nadstropje! Mansarda! Krasen razgled, diven zrak! je ihtela žena in tudi meni je šlo na jok. In meni, ubogemu pisarju XIII. čin. razreda tako visoko odkazana mera dobrote. Zdaj vem, kaj Je hvaležnost. Toda po veselih dnevih pride žalost le prerada. Prezgodnje veselje ne traja, človeku je namenjeno že v naprej drugače. Vsaj tako pravi Peter Kuštrin. Zato sem sklenil pisati dnevnik. Julij 1922. Poleg mene stanuje sluga Franc Riba. Je mož svetovnega obzorja: uživa rake s kostmi, vporablja 24 ur prostega časa na dan za študiranje valut, ve za bodoče krize in vojne v Evropi ees in je leva roka g. nadravnatelja (desna je sluga Alojzij Komanda). Riba- je za časa zgradbe naše hiše štel in čuval opeko, se solnčil, sedeč na cementnih vrečah na stavbi — zato ga pozdravljamo sedaj naprej. Moja žena tudi. (Sem najmlajši uradnik v hiši.) Franc Riba poleg mene me zabava. Cel dan. On govori in govori. Ne ve kaj, a govori. Venomer. Iz poklica. Poslušam ga verno, v soboto ga povabim na čaj njega, njegovo ženo in sedem otrok. In govorimo... Nerodno se'je zameriti g. ravnatelju in človek gleda na vse. Fran Riba pa je štel opeko. .. Ko to pišem, je odšel sluga na počitnice z rodbino, jaz sem ostal seveda doma. Kdo bi mislil na luksus! Toda ušesa so spočita... 1. avgust 1922. V drugem nadstropju stanuje pisar v XII. čin. razredu, kolega Vinko So-lidnik. Abstinent in lepo zapet človek. Vsako nedeljo napravi izlet na Rožnik z gospo in devetimi otroki. Obiskuje konjske dirke in je zaklet sovražnik poezije. Prvega v mesecu je bilo in premišljeval sem idoč po stopnicah, kam bi s svojo plačo. Tako nisem yidel Solidnika. Zato ga nisem pozdravil. Od tedaj me drugo nadstropje bojkotira. Crne slutnje me obhajajo. Pričelo se je... V tretjem nadstropju biva Joško Vesel. Rad poje in včasih takole pozno v noč... N• maramo piti vina. Da tratimo nesram- ‘ no z vodo, mi je povedala kuharica <* inšpektorja — in njej brezpogojno ver* jamem. a 1. september. O kako sem si drugače predstavl|*j to skupno življenje! V sanjah. Gospo« prokurist te povabi v torek na iax0zl gospod pisar, XI. čin. razreda v sobo*0 na kozarček takole mimogrede-••‘T sem si mislil. In zvečer pa si og!ed*y; z ženo zvezdnato nebo raz najinega servatorija. In... In tako dalje..* Spozabil sem se in kupil ženi Tj* obleko. Ze je siknilo iz linic« v “ '7! kjer čaka čez dan g. pisarjeva X. reda — že je siknilo in na novii moje žene je obvisel pljunek: *K«U cega! Berači iz mansarde!« *av«° se, da sem ravnal nepremišljena Nv obleka je romala v omaro. Dpros ^ da živim... Hodim po hiši po P m dolgčas mi postaja. Pisal bi Pa nepoetičen pisar pod mano d* da opazil.Ni: »Bešniajo«, »Ježevac« in da s*. kragujevžkem okrožju, v svitu občin, r ljudstvo okoliških J^at\ ,ta^e sozdove narodu, to je, t0m arsk™ prijateljem in špekulan-VečV t°se^no *a^e gozdove, ki so že že v Pftaajst let odmerjeni, in ki so sjfcr ^lsani v državni zemljiški kata-5? & samo strankarsko demagogi “ diši po korupciji, ampak je že i-”0 ^1° in razsipavanje državnega sno ie> da hoče g. Radosav- ®Un ®a ta demagoški način in na ra- 0hl^^avne Magajne dvigniti svoj vi« usled pred volile! in si zagoto-zaAli srne minister za go-30 idilike odobravati ta stranjo1?« napad na državne gozdove? Pravi narod k temu strankarskem« vwT* to je vprašanje, ne pa, kaj p ra-volilci g. Radosavljeviča, Najnovejši Priblčevičev trik. (is k? ^"^čevifi uvidel nevarnost, On mogel ostati v manjšini, se je v 2 g. Davidovičem zmislil na »v 0 Itouo«- Ta srednja linija bi po “remenu« zgledala tako-le: . »Portfeje, katere sedanji člani vla-Icn *?Puste» naj bi zavzeli gg. Voja Velj-»J^s Davidovič, Ribar, Cubrilovič in ecerov, da se jim na ta način da pri-!rta’ storiti kaj več za narod, kakor se to posrečilo dosedanjim ministrom ®niokratske stranke. Zdi se, da naj ?®ili s tem predlogom udeležniki konusa stavljeni pred odločitev, ali da V v,° v vlad°. katere se posebno g. ®ukovič brani, ali pa da se blagohotne izražajo o delu vlade pred celim **nhom. Q. Davidovič naj tri po tem «edlogu zavzel ministrstvo notranjih a<3ev, da bi imel priliko pokazati, kaj ® Pravi vladati brez nasilja. Ministr-jy° iinanc pa naj bi zasedel g. Veljko-;}s ostala ministrstva pa gori cmenje-111 Poslanci.« Zagrebški »Obzor« pristavlja k tej Tfsti, da si je ta trik izmislil g. Pribiče-J*» ki je uvidel, da njegov vpliv v »jranki pada, in da bi se le na ta način ** mogel vzdržati na površju. O politični morali mladinov. V »Slovenskem Narodu« z dne 24, Pt priobčuje g. dr. Vlad. Ravnihar ^aeči protest: »Jutro* pile z ozirom moj članek »Po zagrebškem kon-(ja sem do zadnjega časa sood-*?yoren za vse čine JDS odnosno nje-Voditeljev. Quod non! 2e enkrat imel priliko pojasniti, kako se je ®lala visoka politika v načelstvu JDS. amreč ta politika se sploh ni delala načelstvu, ampak mimo njega v neki /ranski vladi stranke. Tam so se rešena važnejša vprašanja, zlasti persona-ki jih je moralo načelstvo kratko-“jalo pogoltniti. Da to sicer ni šlo brez Protestov, o tem lahko pričajo zapisniki “®čelstvenih sej. Zaradi ljubega miru in ~®radi discipline smo vzdržali in nismo ?«oj izvajali potrebnih posledic. — tega smo se morali odločiti, ko Jte ”«el na dan višek nelojalnosti, ki ga J<*e doživeti količkaj disciplinirana j^anka, samolastna uporaba od Jadranji banke stranki na razpolago danih r^stev z dragimi pripadki vred. No, In j. ^eveda sedaj mi kršimo strankino r^iplmol Čudna politična morala! Pa jpspoda s! Jo zna sugerirati, kakor so r® bolj spretni v tem, da jo sugerirajo tudi svoji okolici Discipline ne krši oai, ki se upre nemoralnim činom gotovih strankinih članov ali skupin, disolpikio krši, kdor zakriva te nemoralne čine. Edino ti so krivi vsem nadaljnim posledicam, zlasti :te^ da imajo politični nasprotniki korist od nastalega razdora. Organizmu, ki v samem sebi nima tolika zdrave življenske sile, da bi izločil strupena telesca, ne pomagajo nobena umetna zdravila. Postane žrtev zastrupljena. Dr. Ravnihar. Tako piše o demokratskih mladinih 3am demokrat dr. Ravnihar. Demokrati med seboj, Jugoslovanska demokratska stranka je samo še na papirju. Razpoka v stranki Je zazijala najprej med levim in desnim krilom, danes pa sta krila že v hudem političnem boju, ki se na zunaj vrši med mladinskim Kukovcem in dr. Ravniharjem, ki je odločno nastopil proti nemoralnim mahinacijam mladinov. — »Slovenski Narod«, ki se je postavil za dr. Ravniharja, je v svoji nedeljski številki naslovil na adreso dr. Kukovca sledeče očitke: »Ne prihaja nam na misel, da bi zavračali prozorna sumničenja dr. Kukovčevega »Tabora«, samo to pravimo: Gotovi gospodje delajo v svoji slepoti, neprevdamosti in bornl-ranostl tako katastrofalno politiko na slovenskem Štajerskem, da jih bodo preklinjali še pozni naši zanamci, ki bodo morali popravljati grehe onih, ki sedaj žal odločajo o usodi na5e šta- jerske.« Soglašamo. Spregledavati so začeli... O novi službeni pragmatiki, ki jo namerava uveljaviti demokratska vlada razmišlja v »Slovenskem Narodu« starejši državni uradnik i pravi:»Po predhodnih določilih zasnutka uradniške pragmatike se imajo vsi tisti uradniki ki ne bodo nanovo sprejeti v državno slubo, upokojiti na sedaj veljavnih predpisih. To se pravi z drugimi besedami, da le-ti tre postanejo deležni izboljšanja gmotnega položaja, ki si ga obeta uredništvo od nove ureditve službenih prejemkov. In to v prvi vrsti starejši do-služeni uradniki, Človeku se zasuče v glavi vspričo take logike in nehote se vpraša: »Ali je to mogoče? V priznanje in plačilo za to torej, fia je kdo zvesto in požrtvovalno služil narodu in državi morda celo več let nego Je bHa njegova dolžnost, se ga vrže tisti hip, ko bi se mu Imelo življenje nekoliko olajšati, s kruto brezobzirnostjo na cesto.« To so bridka razmišljanja državnega uradnika, Id so prišla ob 12 uri kot svarilo vsem onim zaslepljenim, ki čez drn strn drve za demokrati in so s svojimi glasovnicami pripomogli v parlament tistim ljudem, Id hočejo sedaj osrečiti posebno starejše uradništvo s krivično uradniške pragmatike. To je ravno, kar mi vedno povdarja-mo; od vlade ljudskih izkoriščevalcev tudi uradništvo ne bo dobilo pravične uradnike pragmatike. Proglas madžarske stranke. >Novi List« poroča iz Subotice: V zvezi s kongresom madžarske stranke od pretekle nedelje v Senti, je vodstvo madžarske stranke izdalo proglas, ki vsebuje podroben program stranke. Glavne točke tega programa so: 1. otvoritev' posebne stolice na univerzi za študij jezikov in literatur narodnih manjšin v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. zagotovilo svobode vere; 3. pomiloščenje vseh političnih pre-1 stopkov in hudodelstev; 4. popolna svoboda gospodarskega življenja in odprava protizakonitih sekvestrov; 5. enotnost davkov v celi državi; 6. radikalna izvedba agrarne reforme tako, da dobe tudi narodne manjšine zemljišča; 7. popolna svoboda dela; 8. izpre-memba volilnega zakona v prid narodnim manjšinam; 9. pospešena rešitev i avtonomije v Vojvodini; 10. prenehanje ! politike asimilacije, Ta proglas madžarske stranke je v političnih krogih v Vojvodini izzval splošno nejevolio, ker so zahteve Madžarov v mnogih ozirih neprimerne času in pretirane, Griko-tnrški spor pred društvom narodov. Dr. Nansen je sprožil na seji šeste komisije društva narodov debato o vprašanju bližnjega vzhoda. Predlagal je, naj se svet društva narodov zaprosi, da ukrene vse potrebno za čimprejšnjo poravnavo grško-turškega spora-.in naj ponudi svoje posredovanje, da se~ta nesrečna vojna konča. Dr. Nansen je utemeljeval svoj predlog s členoma 3 in 11 pakta društva narodov, ki obvezujeta ligo narodov, naj po možnosti -prepreči vsako vojno, tudi ako gre za kako državo, ki ni članica društva narodov. Jugoslovanski delegat je rekel, da se bo Turčija, ako se napravijo potrebni koraki, morda vendar-le povrnila k miru, toda s pogojem, da so si velesile edine in da malim narodom prednjačijo ž dobrim zgledom. Tudi zastopnik Kitajske se Je pridruži! predlogu dr. Nan-sena. Fisher (Anglija) je predlagal resolucijo, ki pozivlje svet društva narodov, naj posreduje pri rešitvi orijqntaI-skega vprašanja, ako ga razpravljajoče države k temu pozovejo. Lord Robert Cecil (Anglija) je dejal, da ne vidi nobene nevarnosti v predlogu dr. Nanse-na, vendar po njegovem mnenju ne bo težko, resolucijo tako sestaviti, da Jo bodo vsi sprejeli. Gospodarstvo . inozemski kapital v naši kraljevinL V jugoslovanskih bančnih podjetjih je udeležen iz večine francoski kapital, pred vsem v pred vojno ustanovljeni francosko-srbski banki z glavnim sedežem v Parizu in osnovno glavnico 2D milijonov frankov. Nadalje vzdržuje v Beogradu Caisse-Hypothecaire de France, akcijska družba z 10 milijoni frankov osnovne glavnice, svojo podružnico, ki zlasti sedaj razvija djtžav-ne transakcije. V družbi z »Banque Franco-Serbe« se je pred nedolgim časom ustanovila tovarna za municijo in orožje. »Omni-um Serbe-s. Jugoslovanska vlada je vezana po pogodbi, vsa naročila vojnega materijala te vrste dobavljati edino od te tovarne. Pri hmtskift bankah ie udeležena Banqne des P&ris et des Pays-Bas in sicer pri hrvatski eskomptni banki. Rrvatska splošna kreditna banka stoji v zvezi z Union EuropSe une Industri-elle et Financičre. Tudi češkoslovaški kapital je precej močno zastopan, tako Zivnostenska banka pri Jugoslovanski banki, praška Kreditna banka pri Slovenski banki v Ljubljani. Praška Kreditna banka ima tudi lastno filialo v Beogradu; poleg tega ima velik vpliv na našo sladkorno tovarno v Cupriji in tovarno v Jagodini. Centralna banka čeških hranilnic je udeležena pri Centralni eskomptni in menični banki v Za-' grebu. Angleški kapital deluje v akcijski družbi British Trade Corporation, ki obstoja že 20 let v Beogradu z akcijskim kapitalom 10 milijonov funtov šterlingov, od katerih pa sta samo dva milijona vplačana. Nadalje je udeležen v naših bančnih podjetjih tudi švicarski kapital (Beograd), mehikanski in holandski kapital. Avstrijski kapital je zastopan pri banki za trgovino, obrt in industrijo (Anglo-Avstrijska banka), obenem tudi madžarski kapital, toda le pri hrvat-skih zavodih. Mnogo Živahneje pa je sodelovanje inozemskega kapitala v naši industriji. 2e pred vojno se je zelo živahno zanimala Belgija za eksploatacijo Srbije. Iz tega časa datira tudi mnogo belgijskih podjetij v Srbiji; nekaj pa jih je bilo ustanovljenih v novejšem času. V sledečem so navedene najvažnejše Industrijske grane, pri katerih sodeluje inozemski kapital. Angleški kapital Je ndeležen v elektro-industrijski stroki In industriji mineralnih ulj; v poslednjem času se zanimajo Angleži za z gradnjo splitske luke. Italijarski kapital je -nočno udeležen pri cementni industriji in rudo-kopih. Pri slednjih Je močno zastopan tud! francoski, švicarski in avstrijski denar. V kemični industriji je zastopan poleg avstrijskega tudi belgijski In češki kapital. V lesni industriji so zastopane najraznovrstnejše inozemske skupine, največ madžarski kapital, pa tudi italijanski, avstrijski in francoski. Nemci so udeleženi zlasti v papirni industriji, pri jugosl. Simens a. d. v Zagrebu in v tekstilni industriji. V slednji sodeluje v veliki meri tudi madžarski in češki denar. V najnovejšem času se inozetnd zelo zanimajo za zgradbo železnic in pristanišč, kakor tudi za naše plovstvo, tako da imamo tudi v prihodnjostl pričakovati živahno konkuriranje inozemstva. Gospodarske vest!. '+ Katere kmetiške zadruge so oproščene poštnine. Na predlog poštnega ministrstva je izdal ministrski svet odlok, da se vse zadruge, katere so bile doslej včlanjene v Zvez! srbskih kmeti-ških zadrug (Savez srpskih zemljorad-ničkih zadruga) v Zagrebu oproste poštnine, ker so se združile na podlagi vzajemne materijalne odgovornosti (jamstva) v Zvezo srbskih kmetijskih zadrug (Savez srpskih zemljoradničkih zadruga) v Beogradu. Potemtakem se je razširil (srbski) zakon o poštninski prostosti zemljoradniških zadrug z dne 4. oktobra 1899 todi na’ te kmetKIč* m druge in se torej njih pisemske in dat' narne pošiljke, ki gredo na Glavno za* drugo v Beograd in obratno, oproščen# poštnine. To velja tudi za vse tiste atr druge, katere se še bodo združile t Zvezo in Glavno zadrugo v Beograd«. Pomniti pa je treba, da velja ta zakon samo za pisemsko pošto in pa za denarne pošiljke (nakaznice), nikakor pa ne za-pakete, in da so te kmetiške zadruge oproščene poštnine samo v prometu z Zvezo in z Glavno zadrugo X Beogradu in obratno. + Prodaja jelovih desk. Uprav« graščine Snežnik, pošta Stari trg pri Rakeku bo prodala dne 30. septembra t L ob 10. uri dopoldne 800 m* suhih Ir lovih desk potom ofertalne licitacije Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interen sentom na vpogled. H- Izdelovanje službene obleke in kap. Ravnateljstvo državnih železnic v j Sarajevu razpisuje na dan 2. oktobra 1922 pismeno ofertalno licitacijo za izdelovanje službene obleke in kap. Blago dobavi ravnateljstvo samo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled, dr 4- Poprava starih, oziroma postavitev novih krušnih peli. Intendantsko. slagalište Savske divizijske oblasti V Zagrebu bo sklenilo dne 25. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne pogodbo glede poprave starih oziroma postavitve novih krušnih peči v intendantskem slaga- /r-Hštu Savske divizijske oblasti v Zagre-bu. Predmetni oglas z natančnejšimi. podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. 1 - . i i + Dobava nogavic in šalov. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vr5i dne 5. oktobra t. L ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 12.000. parov bombažastih nogavic, 9000 parov i volnenih nogavic in 4000 volnenih šalov,; -f Dobava moke. V pisarni Inteft-danture IV. Armljske oblasti v Zagrebu ^ (Jezuitski trg brej 4) se vrši dne 9. ole-tpbra t L ob 11. tui dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 5,200.000 kg pS*-; nične moke (tipa 80%) za garnizije - Ljubljana, Maribor, Celje, Zagreb In '°:; Osijek. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub* 5 ljani interesentom na vpogled. + Izplačevanje kuponov 7% post* jUa. Narodna banka je dobila potrebno vsoto, da izplača kupon št 2 7odstotne-ga Investicijskega posojila Iz 1. 1921 ar '' ■ izplačilnim rokom 15. sept. lmejlteUf ' morejo te kupone predložiti državnim blagajnam v izplačilo in sicer pri: generalni direkciji drž. dolgov, oblastni finančni direkciji v Novem Sadu; okrožnih In srezkih finančnih upravah, blagajnah finančnih delegacij in davčnih ; uradov, poštnih hranilnicah v Sarajevu in čekovnih uradih v Zagrebu in Ljub^ " _ ljani, kakor tudi pri poštah teh področij,. ' pri občinskih sodiščih v Srbiji in Črni. gori in končno pri vseh denarnih zavo* dih, pri katerih se je podpisalo 7odstot* no investicijsko posojilo. r+ Prepoved tzvoza seno iz Hetite, Iz Italije se vsled prepovedi ltaUJaa*fcj! vlade seno ne sme izvažati Koncem septembra. i Skoro bi prišel polom. Izvedeli so, j? sem socijalist. Vse kuharice v hiši , tne ogibljejo, otroci beže pred mano * Pred vragom, češ, da imam bombe suknjo, jaz pa trpim in sem so-jj^aiist. V hiši so ukrenili Varnostne ^?®dbe, v pisarni dobivam dan na dan urnejša namigavanja... Ni možno vz-^žati več. tej hiši se bije razredni boj.« .J*2 namreč v XIII, pasjem čin. raz-tako kot moj Muki), t “oja žena ne ve, kaj je razredni k k toda želj si boljšega solnca in ptio-^ ker ji je tilnik otrpnil samih poklo-In usta uvenela samih rokopolju-* In novo obleko bi rada nosila. I. oktobra, oslovski kašelj. Zane-5a ,8a ie moja Metka, tako pravi g. pi-fi0 ?Va XII. razreda — in niti za hip ir iv010®1 v tem. Sicer je Metka čila i * * .Va. — toda, ker je hudobna (ta-Je *Dla20volila izjaviti g. prokuri-. — seveda oboje verjamem. Koncem oktobra. 3em hišnikovemu mačku na k*Het se mu nisem oprostil, sem - «ko doumeva hišnikova gospa. 1. novembra, cj| M* »nam zabarikadirana. Otro-le 2<3l^ženih nadstropij oblegajo mo-cej S0Vanie- Na dvorišču so imeli že iasbn naPada1ne vaje. Zda5 mi je V, J: ^kai... Prva žrtev je bn Muki. fežko ranjene vaze in lončki za Un,all.So Padle sovražnikom v roke. ^tojS* 3e brez k°]a v ugodnejše Koncem novembra. 'Odrešitev! V pisarni m? je pravil praktikant, da zelo hrepeni po stanovanju. Stanuje na Cesti dveh cesarjev v neki... skoro da je rekel — šupl Toda ptički pojo tam, razredov ne poznajo in vsenaokoli svoboda... Ponudil sem mu svoje stanovanje — za šupo. S£>rva ni verjel. Ni zaupal. Ni razumel mojega veselja.. Ko sem ga uveril, mi je pal okolu vratu. O kako se boš še jokal, prijatelj! Menjala sva. Izjemoma se seliva sedaj. Boječe me gleda praktikant, da se ne K premislil... Ne boj se! Naložili smo voz, otrok, večno zaprt je zavriskal v beli dan, žena zaplakala, kot tedaj, ko smo se selili v mansardo,.. Še bo življenje! • : ; EPILOG. ip — ^ JuJij 1923. Mirno je na cesti dveh cesarjev. Pred nizko hišico sedim in spuščam v oblake beli dim iz kratke pipice, Metka se lovi za metulji, otava dehti In veselega lica prepeva žena po kuhinji... Kakor v sladkih idilah starih časov. Človek bi zavriskal, da bi se slišalo čez modri Krim v daljavi... Ubogi praktikant!______________________________ Ideljski pomeniti. IL Ceazura, politični položaj, oportunost itd. Popolnoma nekaj drugega bi moralo stati danes na tem mestu, a zadnji trenutek mi sporoči gospod urednik, da je pripravljeni pomenek sicer nad vse >fajn«, da se za svojo osebo popolnoma strinja z njim, a da Je političen položaj tak. da ga ne kaže priobčiti Ker nisem politik se v meritorno stran te zadeve ne morem spuščati, moral bi biti pravzaprav globoko ogorčen in na mestu odpovedati vsako nadaljnje sodelovanje To sem izprva tudi hotel, kajti vsa Stvar me je ptav pošteno ujezila, tako da sem čutil, da nisem za nobeno dru-fbo več in mahnil sem jo na Rožnik. Čudovit večer je bil. Solnce je razlivalo zadnje žarke po jesenskih poljih in gozdovih, tako, da me je polagoma minila vsa jeza in da sem začel prav trezno in mirno premišljati blagohotne besede uvidevnega in izkušenega urednika, id bo gotovo znal bolje presojati oportunost in neoportunost ponudenih mu člankov, kot pa pisec. Mesto urednika pri večjem listu Je sploh silno težka reč, kajti njegova odgovornost je nepregledna, zato morajo stopiti v takem slučaju vse osebne kaprice brezpogojno v ozadje, zlasti pa še, če se jih utemelji s tako važnim argumentom, kot je politični položaj. Kot nepolitik sicer ne vem prav natanko, kaj Je to »politični položaj«, a vsaj približno sl lahko mislim, kakor tudi vse nedogledne posledice, ki jih zna imeti urednikova površnost in nepazljivost na... no ja, kaj bi iskali besed — na politični položaj. Le pomislimo, vrnila bi se lahko v domovino gg. Pašič ter Ninčič In Bog ve- kaj bi sodila vse lahko njihova prezgodnja vrnitev. Sicer živ krst ne ve (niti ljubljansko »Jutro« ne) kaj pravzaprav iščeta v inozemstvu, a zaradi samih ljubih dnevnih, doklad in dotatkov na doklade se gotovo ne vozarita križem sveta, zlasti g. Pašič ne, saj ima svojega sina že kolikor toliko preskrbljenega, a tudi g. Dinčič ima v Beogradu že prav čedno »kučico«. Kakor znano se gledata zadnje čase Pariz in London kot pes in mačka, zlasti od grško-turške vojne sem, saj Je krila »pregrupacijo« grške armade angleška konjenica. Tujkom so pa poveljevali francoski častniki. In gg. Pašič ter Ninčič begata neprasteno med Parizom in Londonom---------------------Gospod Kocmur bi rekel: »Toda misliti«, tudi rri pravimo, da da to misliti in kdo ve, če ne bo zgodovina še nekoč pisala, da sta bal dva brata naše gore preprečila angleško-francosko vojno... Mogoča je dalje tudi kombinacija, da nočeta lisjaka v prepiru med dvema zasesti vlogo smejočega se tretjega In nam prinesti domov — Carigrad... Z eno besedo, posledice njihove prerane vrnitve bi bU lahko nedogledne in če bi imel samo moj članek prevrniti ves ta političen položaj, bi bilo seveda neodpustljivo, da bi vztrajal na njegovem priobčenju. Pa to še ni vse. Tudi naS notranje politični položaj bi se lahko hudo Izpre-meniL Ne rečem, da bi prestal g. Pribi-čevič federalist, gospod Jože Petrič državotvoren centralist in gospod Jaka Dimnik republikanec, a padla bi n. pr. lahko v vodo graditev Pucljeve dolenjske železnice, o kateri trdi zadnji »Avtonomist« iz zelo dobro poučenega vira, da jo začno zidati že prihodnji teden. V izpremenjenem političnem položaju bi dalje gospod Praprotnik utegnil zadrgniti svoj mošnjiček in tisti hip bi izgubili naš najbolje informiran dnevnik »Jutro«, našo najresničnejšo revijo »Njivo« (juristična fakulteta in pa filozofska stolica bi ostali brez glasila!) ter Ijudskovzgojen list — Ribnikarjevo »Domovino«. Dalje bi se lahko zmešali dr. Kukovcu vsi epohalni načrti glede ureditve Slovenije, saj smo izvedeli is popol- noma zanesljivega vira, da se Je končne tudi on sprijaznil z decentrallzmom tel) namerava izposlovati poleg upravnega sodišča v Celje še premestitev naše filozofske fakultete v Ribnico (kamor. . < edino tudi spbda, saj je Izšlo polovico naše literature iz ribniškega kota), pre- , nesti sedež trgovske zbornice v Mursko Soboto (ker leži na meji dveh sosednih drlav, vsled Česar bi bile o4 tam najb. zveze z inozemstvom itd. V izpremenjenem političnem položaju bi lahko ostal dalje na cedilu dllQ& naših kulturnih delavcev, nesebični, požrtvovalni g. Govekar, ki je obrnil hrbet svojemu staremu redniku »Slovenskemu Narodu«, kakor hitro le izvedel, da so dobili na Miklošičevi cesti par lepih milijončkov, za narodne in prosvetne namene. Dalje bi utegnil Izgubiti svojo skromno službico gospod Tone Kristan,. . prilomastiti nazaj v Ljubljano ter be* gati dobro slovensko ljudstvo s; p«K vratnim socijalizmom; nenasitni srbski rr;; egoizem bi pa znal iztrgati zagrebški univerzi njeno najsvetlejšo luč, drli* Franceta Ilešiča, ter ga reklamirati »I*1 7 se. Z njim bi izgubila tudi ljubljanski ' policija važnega pomočnika, kajti molj : ni le znamenit Ilir, temveč tudi sprtMt., krotilec ljubljanskih paglavcev. Z eno besedo: izpremenjen poUtiSHl -položaj bi znal raditi pri pravcati? kaos, ogrožena bi bila tako lepo sapx»4 dujoča konsolidacija države, morda le celo nacionalizacija tujih Imetij. 01^4* na to bi bilo seveda več kot otročfrk riniti z glavo skozi zid ter z neprioMf* nlmi članki škodovati temu našemu P&* lepemu političnemu položaju. Gosp«€ urednik, v bodoče, to vam zagotavljali se bom na politični položaj ©atoft ■ ‘ 'iv*:-? f1 ksl #■> •....... Dt^SOVIJ^TrKPlemSraTfe — Natom totnSM»om in dopisnikom. WT Je nastopil nai glavni o rednik t dtmk *Hm dnem večtedenski dopust, prosimo rte naie cenjene sotmtalke ta dopisnike, da ad-fe*iraJo dopise samo na nredngfvo. t Včerajsnjt »Aatonomist« j« bfl za* Bteojen. Vzrok nam Je nepoznan. razstava na obrM Jofl j» Ljubljani bo odprta samo Se dane*, f nedeljo la Jutri, v pondeljek dne 25. t m. Da-bes, t nedeljo ob 10. url razlaga razstav* Bene slike na razstavi vseučilliki profesor dr. Izidor Cankar, popoldne ob 2. pa msgr. Viktor Steska za delavstva Kdor si ie ni ogledal razstave, naj to gotovo stori danes Jutri! — Zatvorltev planinskih koč. Goltov« koča na Kokrskem sedlu in koča na kamniškem sedlu se zatvorita v pondeljek 25. septembra t L Koča na Kamniškem sedlu bo r slučaju lepega vremena ob sobotah ln nedeljah do nadaljnega za silo oskrbovana Licejski trgovski tečaj), Vpisovanje se ▼rSi v petek 29. t m. od 15 do 17 ure v poslopju »Mladike«. Sprejemni izpiti y soboto 30. t, m. ob 8, uri. — Gospodinjska lota v Mladiki, Vpisovanje se vrši v petek 29. t m. od 15, do 17, ure v poslopju »Mladike«. Sprejemni izpiti v soboto 30. t, m, ob 8. urL — Cospodindska šola v Mladiki Vpisovanje se vrši v pondeljek 2 okt od 10. do 12. ure. Redni pouk prične s 3. oktobrom. — Opozarjamo na današnji oglas Mlekarskega oddelka Gospodarske zveze h kateremu Ista pripominja, da bo dostavljala na dom polnomastno mleko po 13 K liter, pol-fflastno pa po K 10 za liter. — Ljubljana — lika vas — Kltajtka, « lepši primer funkcioniranja našega br-zojava, kakor smo ga poročali včeraj smo žvedell danes. Neki gospod Je brzojavil 17. Septembra lz Ljubljane v Iško vas. Slo Je f*dl nekega smrtnega slučaja. In brzojavke 23. septembra v liki vasi, ki Je oddalje-** cele 3 ure od Ljubljane, le ni bilo!!! Cu-®na eo pota gospodstva, še bolj čudna pa 90 pota nailh brzojavk. — Pobiranje divjega kotanja. Mestni fttgtstrat Je oddal pobiranje divjega ko* ftenja na vseh Javnih prostorih ln drevoredih v sakup g. V. Rohrmannu, zatorej pr** foveduje vsako pobiranje po osebah, ki n n& Izkažejo s tozadevno Izkaznico opremljeno z magistralnim pečatom. Vse one, ki se jih pri tem deu zaloti brez izkaznice, se bo kaznovala **“ JabOeJ. Pretečeni petek Je »Srbsko Zdravniško društvo« obhajalo 50-letnlco svojega obstanka. Jubilejne slavnosti so s* udeležili zastopniki iz cele Jugoslavije. — Smrtna nesrela pod Triglavom*. Na Bambergavi poti, ki vodi lz Luknje na Tri-tfav, se Je ponesrečil 18. do 19. letni dijak Ceh Emanuel Kusy. Najbrfe Je na nevarni Bambergovi poti, zašel, ker Je bil brez vodnika. Klical je na pomoč, kar Je slišala *• v nedeljo zvečer posestnica Vablca, ki f* iskala svoje ovce, ko le naslednji dan zopet čula klicanje, Je to povedala g. župniku Aljažu, nakar Je takoj odšlo več ljudi Iskat ponesrečenca, ki so ga naili popolno* ma razbitega v pesku. Očivldno Je bil Ku-«y kot preizkušen turist nekoliko preveč predrzen, da si Je upal brez vodnika na nevarno Bambergovo pot, kar Je moral plačati • tvojim mladim življenjem. — Strel skozi okno. OrožniStvo Je aretiralo posestnika Franceta Miheliča iz Vinice, ker Je osumljen, da Je ustrelil skozi okno posestnika Jurija Štefančiča lz dotoka pri Vtnid. Strel ni zadel nikogar. — Vmrl Je v Notranjih Goricah po vsej dcolld dobro znam starina Janez OeohsIH, v W letu starosti. Naj v miru počival Ljubljana. — /z sodnih krogov. Avskultanta Stanko Bregar ln Franc Farkaš sta pretečeni petek položila pred viijlm deželnim sodl-Sčem sodnilskl Izpit -* NaJvlSJa pohvala slovenskega kitasta, Predsednik ljubljanskega šahlstovskega kluba Je prejel danes od kancelarije N. V. kralja pismo sledeče vsebine: Po najvišjem nalogu N. V. kraljevski kancelarijl Je čast, nahvaliti se Vam za udanostno Izjavo, Id ste ;a> poslali N. V. v Imenu Jugoslovanskih ša-liistov ob priliki proslave uspeha Slovenca dr. Vidmarja na lahlstovskem turnirju v Londonu. Sekretar R. Krstič. *• *Slovenska tiskarna«. Cuje se, da namerava Slovenska banka In Kranjska hranilnica zgraditi v Ljubljani novo tiskarno z nazivom »Slovenska tiskarna«. **■ Promenadni konctrt muzike drav-*ke divizije bo prt ugodnem vremenu v nedeljo M. t, m. ob 11. v »Zvezdi«. Vzpored: 1. Sebor: Marš iz opere »Ttmparji na Moravskem«, 2. Rendla: Veseli trenutd«, 3. Wagner: velika fantazija lz muzikalne drame »Valkira«; 4. Jake: »Jugoslovenske •vetke.« Dirigent kapelnik dr. Jot. Čerin. ■» Koncert v hotela Tivoli V nedeljo 34 i m. pri lepem vremenu na vrtu pri slabem vremenu v dvorani. Godba dravske dl-vttije od 15. do 19. »e. Vstopnina prosta. 8» priporoča Vek. Dolničar. m Vmrl it na Dunajski cettf It. 15. PO dolgi m mučni bolezni prakt zdravnik dr. Andrej Lesjak, y 74. letu starosti. Pogreb Je bU včeraj <• Policijske vesti. Dne 17. t m. popol* dB* »t* bila gostilničarju Viktorju Franzo* ta na Ollncab it 17 ukradena dva psa, jgtfCie rujayj barve in s črnimi pč* Dnevne vesti. mL — Vlomljeno J« Sle V poSstnrtJe lf-govca Tomaža Mencingerja na Martinovi cesti It 10. Vlomilci so odnesli 4 bele koce, 4 voialke bluze, dvoje vojaških hlač, 2 ko-fuhasta jopiča, 1 dežni plašč, 2 para črnih čevljev, 1 velika Žaga za drva, 1 klelče ln kladva — Gostilničarki in trgovki Neži Končan v Rožni dolini Itev. 90, Je bilo v gotovih presledkih pokradeno 1 par novih Ženskih boks čevljev 1 rujavočrtasta bluza, 1 belo spodnje krilo iz Šifona, 1 slvokriža-sta bluza, 1 par moških podšitlh čevljev, 1 predpasnik, 1 likalnik ln še nekaj drugih drobnjav, v skupni vrednosti do 4000 kron. — Višjemu ŽIvino2dravnIku Nikolaju Zadnikarju v Kamniku - Sutlna št 21 Iz zaprte a nezaklenjene veže ukradeno dobro ohranjeno, črno pleskano moško kolo z znamko »Puch« vredno 6000 kron. — V noči od 14. na 15. sept t, 1, je bilo lz zaklenjenega sta-novanja Ladislava Repasa v Medlogu št 16, obč. Celje, ukradeno eno moško kolo, vredno 3000 kron, 1 rujava ročna torbica, vredna 2000 kron z vsebino različnega orodja za popravilo klavirja, vredno 2000 kron. Maribor. Mariborska porota. Pred tukajšnjimi porotniki se je zagovarjal 74 letni starček Janez Zelenik Iz Pacinja, ki je obtožen, da le dne 9. maja t 1. s sekiro ubil svojega sina Janeza. Obtoženec slika umorjenega kot zelo nasilnega človeka, ki je neprestano popival in se venomer prepiral z domačimt Svojo ženo je sumničil nezvestobe, češ, da Ima ljubavno razmerje s svojim nečakom. Oče tega »sodnjega dne« ni mogel več prenašati. Zlasti hudo mu je delo, ko je videl, kako vsled sinove pijanosti od dne do dne glne imetje in da bo ta svojim otrokom kmalu zapravil popolnoma vse. To Je y starčku rodilo grozen sklep. Neke noči, ko Je sin trdno spal Je oče vzel težko sekiro ln z njeno ostrino zamahnil tako silno po sinovem vratu, da je bil ta na mestu mrtev. Starček-morilec Je zahteval pri razpravi, da se vse zaslišane priče nanovo povabijo, ker on Je prepričan, da bodo vse priče natanko obrazložile, kako nasilen in divji Je bil njegov sin. Da Je sina on umoril, tega ne taJL Sodišče Je starčku ugodilo ln preložilo razpravo na bodoče porotno zasedanje. Nadalje Je prišel na vrsto tesar France Založnik iz Hudin. Obtožen Je, da se Je dne 6. januarja 1919 udeležil, oziroma vodil ro* parski napad pri posestniku Ivanu Iršiču ln njegovemu sosedu Simonu Švabu v Skomerju pri Konjicah. S pomočjo svojih njega vrednih bratcev Matija Brečka, Ignacija Rosa in Jožefa Fljavia, ki so bili v vojaški obleki Je vlomil pozno ponoči v IršU čevo hišo. Gospodar In njegov sin sta se postavila v bran. Roparji so suvali s puškinimi kopiti vse vprek, tudi ženske. Sina Filipa Je eden roparjev tako udaril, da je Izgubil zavest Med obojestranskim rovanjem Je naenkrat zadel strel Iršlčevo ženo, ki Je kmalu potem umrla. Takoj nato so pa roparji, ne da bi kaj vzeli, odšli in navalili na sosednjo hišo Šimna Švaba. Gospodarja so ' rgli ob tla, nato pa začeli stikati po vscb kotih. Pobrali so lz omare 4000 kron denarja ln več hranilnih knjižic ter izginili v temno noč. Toda Založnikove tovariše Je že L 1919 dosegla roka pravica. Založnik pa, ki ima še nebroj drugih lumparij na svoji kosmati vesti. Je pravočasno ubežal, toda letos 19. julija so ga v Vrbovcu na Hrvaškem prijeli orožnlkL Po kratkem posvetu porotnikov Je bil Franc Založnik obsoja na 10 let težke Ječe. Celje. Celjski občinski svet. V zadnji seji celjskega občinskega sveta so se rešile sledeče zadeve: deški meščanski loll se le dovolil prispevek za učila za leto 1922 v znesku 15.000 kron. — Podelili sta se koncesiji Frecetu ln Plahutniku za zajutrkoval* nlco, Korošcu pa za fljakarsko obrt — Me* sarji smejo prodajati meso samo z 20 odstotki prlvagt kosti, katerih pa ne smejo kupovati več od prekajevalcev. Tržni nadzornik mora strogo paziti na točno Izvrševanje tega sklepa. — Pri novi napravi v plinarni so še nekateri nedostatki, kateri bodo pa tekom par dni odpravljeni. Plinarna bo pri veliko manjših stroških producirala več plina ko dosedaj. V elektrarni se bo izvrilla temeljita remedura, ko bo predložil svoje poročilo o stanju elektrarne g. Inž. Turnšek iz Ljubljane. Delavcem v mestnih podjetjih se zvišajo plače za 30 odstotkov. — Hladilnica v mestni klavnici se ne bo razširila, ker bi stalo preveč stroškov. Dovolijo pa se nujna popravila klavnice. -> V domovinsko zvezo se sprejmejo nekateri prosilci, nekaterim se vzprejem zagotovi, nekateri se pa odklonijo. — V principu se sklene zavarovati vse mestne uslužbence, izvršitev pa te odloži do sprejema nove službene pragmatike. — Odpravijo se deputati na kurivo mestnim uslužbencem, ker so zato prejeli povišane draglnjske doklade. Izplačevanje odškodnine za naturalno stanovanje te vodjem meščanskih ln mestnih osnovnih lol ustavi s 1. oktobrom, ker so državni uradniki. Rešijo se še nekatere personalne zadeve in uredijo prejemki ne> katerih uslužbencev. — V upravni odbor mestne hranilnice izvoli obč. svet namesto odstopivfega člana g. dr. Kraučlča, obč. odbornika Fona. — V komisijo za določitev draginjskih razmer ln temu primerno reguliranj* plač mestnih uslužbencev se odpoš- ijeta obč. odbornika Stropi In Leskovšek. — Sklene se ustanoviti konsordj raznih gospodarskih zadrug v Celju, h kateremu pristopi tudi mestna občina z enakim d*, ležem. Ta konsordj naj v najkrajšem času odpre v Celju mesnico ter naj v splošnem preskrbuje mestno prebivalstvo z najpotrebnejšimi živili, kakor le mast zelje, krompir Itd. — Regulirajo se cene ln nabava drv lz mestnih gozdov. — Dovolijo se nujna po-prava na osnovni loll, gledališkemu poslo-riu in moškem kopališču. — Sklene se naprositi nadsvetnlka inž. Travlrko pri gjzd-nem uradu okr. glavarstva, da preskrbi gospodarski načrt za mestno gozdno gospodarstvo — Predlog obč. odbornika Ber-nardlja, na) se pavšallra nočni davek, se odkaže finančnemu odseku, da ga temeljito prouči. — O kratki debati o slučajnostih, zakjučl župan seja Šport in turistika. Lahkoatletična tekmovanja za prvenstvo Slovenije 1922. Včeraj so se pričela lahkoatletična tekmovanja za prvenstvo Slovenije, kole je razpisala Športna zveza v Ljubljani v okviru Športnega tedna. Plavalna tekmovanja Športnega tedna so se že vršila koncem avgusta na Bledu. Sedaj se nadaljujejo lahkoatletična. Letošnje tekme se vrše v znamenju ostre konkurence ter ob nastopu izredno velikega števila lahkoatletov. 2al pa se udeležujejo tudi teh tekmovanj le Sk Primorje, Ilirija in Jadran, vsi v Ljubljani, ostali klubi Slovenije, osobito Maribora ln Celja pa niso zastopani V športnem oziru značljo tl nastopi znaten napredek, pojavile so se nove moči, posebno v skokih, ki bodo znatno ojačale lahkoatletičnl položaj Slovenije napram ostalim pokrajinam naše države. Na splošno se je doslej pokazalo, da obvladuje Primorje brez resne konkurence teke na kratke proge, med tem ko sl delata Jadran ln Ilirija skoke v višino ln ob palicL V splošnem bo pomenilo letošnje lahkoatletično tekmovanje za bodoči razvoj te panoge velevažno prireditev, ker se vrši v znamenju zbiranja lahkoatlefičnih moči. V tem smislu se bo sedaj začelo sistematično gojiti lahkoatletiko za bodoče leta Izidi so nastopni: Tek 100 m: Perpar 11.2 (nov slov. rekord), Valtrič (oba Primorje), Modic (Jadran).’ Skok v višino brez zaleta: Lojk 137.5, (Jadran) Zatrč (LJ, s. k.), Vilhar (Ilirija). Skok v višino z zaletom: Borštner 155 (Ilirija), Lojk (Jadran), Beneš (Ilirija). Skok ob palld: vsa tri mesta Ilirije. Met kroglje: Podobnik 10.12 (Jadran), Kuta (Primorje), Šepat (Ilirija). Tek 800 m: Vidmajer 2.11 (Ilirija), Bončina (Jadran), Zanetlč (Primorje). Met diska: Bašin R. 29.55 (Primorje), Modic (Jadran), Bašln A. (Primorje). Štafeta 4X100 m: Primorje L 47,4, Ilirija, Primorje II. Troskok: Vidmajer 11.25 (Ilirija), Perpar (Primorje, Bončina (Jadran). Skupna klasifikacija prvega dne znaša SK Primorje 33 točk, SK Ilirija 33 točk, SK Jadran 21 točk. Danes se tekmovanja nadajuljejo s štafeto skozi mesto ter popoldne na ilirskem igrišču po že objavljenem programu. Ker so klubi približno enako močni, se bo bil za prvenstvo še hud boj. Izid je še negotov. Gledališče in glasba. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Prihodnja skupna pevska vaja 3e vt* šl v pondeljek 24. t m, ob H na 7. aro zvečer v pevski dvorani Ker se bližamo koncertnim nastopom — polnoštevilno! — Odbor. V Ljubljani se Je te dnt mudU pevovodja g. Srečko Kumar, ki je v Julijski Benečiji organiziral nad sto pevcev in pevk, učiteljev In učiteljic, broječ zbor. Priredil Je ž njim že več sijajno uspelih koncertov, na katerih je propagiral skladb iz najnovejše zborovske literature. Proslav« spornimi desetletnice smrti pesnika Aškerca. Kdor se ni sam prepričal, ne bi verjel, da Je šentjakobski gledališki oder med vsemi ljubljanskimi diletantskimi ansambli, najboljši, najpridnejšl in najvest-neJšL Kdor Je tekom lanske sezone obiskoval njegove predstave, je Imel vtis, d« so se njegovi člani in članice resno posvetili dramski umetnosti ln le žal mu je bik), da Jim ni bilo mogoče spričo premajhnega odra uveljaviti svoje znanje v večji meri. Nlkdo — pripominjam da tudi tujci, med njimi posebno Cehi — na predstavah šentjakobskega odra povodom I. jug. vseso-kolskega zleta niso zbog dobre zasedbe glavnih vlog v Desetem bratu in ruski drami »Spavaj deklica moja« mogli verjeti, da bi ne bili šentjakobski Igralci Igralci po poklicu. Občinstvo je bilo s predstavami sila zadovoljno. In ko še druga društva ne začenjajo s sezono, se Je šentjakobski gledališki oder kot prvi spomnil dvanajstletnice smrti pesnika Aškerca, našega najboljšega epika, glasnika svobode ln pesnika so-cijallzma na hvaevreden način, s prireditvijo vseskozi dostojnega, slavnostnega večera, katerega Je otvoril g. Rudolf Binter s skrbno zasnovanim spominskih govorom. Dalje so nekateri člani in članice odra prav lepo recitirali par najrazličnejših Aškerčevih pesnitev, med katerimi je v poslušalcih ostavil globok vtis »Judež Iškarijot«. Nato so uprizorili Aškerčevo enodejanko Red sv. JuriJa, katere izbira je bila zelo srečna, kajti tudi v današnjih časih imamo med nami mnogo ljudi, ki podobno Sarafanovu nezasluženo čakajo na razna odlikovanja in so potem razočarani, če jih ne dobe. Satira je v splošnem prav dobro učinkovala. Igralci in igralke so se potrudili in so storili svojo dolžnost. Paziti pa morajo v bodoče na čisto slovenščino in opustiti uporabo ljubljanskega dialekta. — Po Igri Je nastopil prvič novoustanovljeni orkester šentjakobskega napr. društva pod vodstvom g. Danila Bučarja, ki Je v prav kratkem času zbral okoli sebe lepo število Idealnih godcev ter je orkester dobro Iz-vežbaL Sviral Je par koračnic in fantazijo opere »Trubadur« pohvalno in v obče začudenje. Občinstvo Je po vsaki točki viharno zražalo svoje priznanje s ploskanjem In je prireditvi — dasi Je trajala precej dolgo — vztrajno prisostvovala do konca. Večera, ki Je bil sijajno obiskan, se Je v Imenu Aškerčevega odbora udeležil pisatelj dr. Ivan Lah. — Vrlim šentjakobskim Igralcem in igralkam želimo vztrajnosti in predvsem — večjih In lepših prostorov. -I Emil Adamič: 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. 1. del, ki obsega csem moških zborov, Je že v prodaji in ga pevska društva pridno naročajo. II. del, v katerem bo natisnjenih 8 mešanih zborov, Izide v kratkem. Lično naslovno stran je naslikal akademičnl sli' kar g. Maksim Gaspari. Izdaja Adamičevih jugoslovanskih narodnih pesmi je pač najlepša ,kar Jih Imamo doma tiskanih. Partitura I. dela (moški zbor) stane 10 dinarjev in se naroča v Zvezni knjigarni v Ljubljani- ijižmosl io Nove knjige. V založbi bivšega ilustriranega lista »Plamen« so Izšle, deloma kot ponatis iz »Plamena«, v lični žepni obliki nastopne knjige: Rado Murnik: ženini naše Koprnele, z 42 Ilustracijami, ilustriral S. Šantel (112 strani). Cena 24 K- — Ivan Zorec: Zmote in konec gospodične Pavle, povest (202 strani). Cena 28 K, — L S. Orel: Pasti In zanke, kriminalni roman iz polpretekle dobe (232 strani). Cena 30 K. Po poiti za vsako knjigo 1 K več, za vse trt knjige 2 K več. Razprodajalcem običajni popust. Naročniki bivšega Ilustriranega lista Plamen«, ki so plačali celoletno naročnino, dobijo vse tri knjige kot odškodnino za preveč plačano polletno naročnino. Naročila sprejema ln odpravlja Založba Ilu* striranega lista »Plamen«, Jos. Prunk, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 14/11. Osnovne Sole v Ljubljani. Pouk se je pričel. Staro delo se začenja in nadaljuje. Na lokalnih učiteljskih konferencah razmotrivajo učit. zbori vsa pedagoško-didakllCna vprašanja in vzgojna načela, po katerih naj se vzgojitelji ravnajo, da dosežejo določeni jim učni smo .er, zadovolje starše, pospešijo duševni napredek mladine in daio sebi moralno zadoščenje na vse nanade ore-ga dela javnosti In njenega časopisja, ki omalovažuje vzgojno delovanje učiteljevo v šoli In zunaj šole. Resnično idealen mora biti danes vzgojitelj mladine, ako noče past; v brezdno korupcije aH se valjati v prahu ln blatu pred nenravnim režimom, kateremu naj bi dajale .^ra-vec In smernice one E'-iške resolucije, katere je dovoU ožigosala vsa protirežimska javnost. Objektivnemu opazovalcu osnovnošolskega učiteljskega življa se zdi, da skače velik del režimskega učiteljstva Iz ene skrajnosti v drugo, da pobija danes to, kar je včeraj hvalilo ln odobravalo, da predlaga ln zagovarja imenovanja, ki spominjajo dobe bivšega dež. šol. sveta na Kranjskem. Takrat Je javnost - sala koruocijo, katero so uzarVr x ljubo članom sedaj pote^foče se !n razpadajoče Slomškove zveze, danes zopet zagovarja vsak režimovec sistem, ki tudi spominja na predvojni avstr, režim. Oba elementa se gibljeta še vedno v predvojni avstrijski ideologiji. Danes si tem gospodom premlad; ako pa se oglasiš jutri, že prestar in tako nikoli ne pogodiš pravega rojstnega datuma, ako jim nisi všeč. V takem kaosu režimskega lju-bimkovanja ni čudno, ako se podeli učno mesto voditeljice po službenih letih deset let mlajši kompetentki. V vseh elementarnih razredih se čutijo posledice vojne. Očetje so bili 1. 1915-16 v zakopih na frontah; odtod zelo majhen prirastek naraščaja v šolskem letu 1922-23. Enaka poročila prihajajo tudi Iz dežele. Naval v višjih razredih je nasprotno večji, deloma zaradi naraščajočega števila mestnega prebivalstva. Veliko pomanjkanje šolskih prostorov Je čutiti na vseh ljublj. šolah. V eni sobi po dva razreda dnevno; vsled tega slabo prezračevanje sob. Zelo kričeče in krivično je razmerje 1 razdelitve mladine ptf Šolah tn redih. Nekatere učilnice so n&x\' nost prevelike, zopet druge ^ majhne, da spraviš tja Jedva po J* učencev. Zidanje novih šolskih V* slopij je zelo nujno in neodlozUi vprašanje, kateter ne sme stavljati bodoča vlada, ako hoče resnično ljudska. O usodi ljublj. osnovnega šolsn* odločajo prevelikokrat ljudje, ki ^ dijo najprej sebe in nazadnje ljudSK® koristi. Ore pri tem za prov. tioeno" vanja učiteljev In učiteljic. Število moških in ženskih ncffl“ moči ni pravilno razdeljeno. vtis, da se nastavljajo učne osebe P° osebnem prijateljstvu in ne žara® potrebne koristi. Evo nekaj rov? Neka osnovna šola ljubljansj® ima 14 razredov. Tukaj deluje 10 ufl* teljev In 4 učiteljice. Zakaj so pridfr' IJene deški šoli, ni znano. Izgov#; da ni moških prosilcev, ne drži, s® prosilci ne dobe niti odgovora. Brc** dvomno je učiteljicam težje vzdf*®* vati disciplino v višjih razredih; zaj® ostanejo v nižjih, kjer je tudi maflJ** število učnih ur. Tako pridejo ittj rejši učitelji v položaj, da Imajo več ur tedenskega pouka, nego rnl»* de In čile ženske učne moči. Ta KO postopanje šolskih oblasti vzbuja " naravnost sum, da je postavljen n** sproti nekaterim moškim učnim oJ* bam afront in da se hoče namenofl* škodovati dobremu glasu dotične le. Ako že smatra šolska oblast taK* nastavljanja za primerna In tak$n° razdelitev dela za pravično In na ko* rist uspešnemu poučevanju, potem J* dolžnost prizadetih staršev, da tako postopanje primerno kvalificirajo* V dobrih in poštenejših časih nastavljali učiteljstvo, da razbremc® številne razrede ln oddelke. Dan* Je narobe svet. Znan je slučaj, ko J* vodstvo iskalo otrok, da napolnil® razred, ker drugače mora učiteljic* na cesto. To je bil ukaz od zgorw Uboga domovina! Režimu moraš bi« namen! Značilen Je slučaj nemške oso^j! ne šole. Tukaj je v elementarne# razredu samo 15 otrok, od teh “ Rusov, 2 Japonca in par Francozov; Nemca ni nobenega. Ruski starši 1** javljajo, da slovenščine ne rabijo; jim zadostuje nemški pouk. Opozaf* Jamo ljubljanske Občinarje na te ra** mere. Ako ni za razred dovolj NeO4 cev, naj se takoj ukine! Ruskim SlfljJ vanom menda ne bodemo vzdrževal* nemških šoL Zelo draga so samoučlla. UtiOv starši! Učiteljstvo s težkim srce J tirja od mladine nakup potrebn® šolskih knjig in učil. V šole se vend** vračata red in disciplina, zginja vojni duh; v letih, ko obide medvoJ» učenec vse razrede, bode obledel t** men spomin na vojna leta, ko Je ml*1 dina pohajala nebrzdana, neukročen* ln zdivjana po ulicah brez nadzor stva in pouka. Ostaneta samo še dr*1 ginja in povojna politična morala. Dolžnost javne uprave Je, da pravi neznosno draginjo; zgine n« sedanja morala Iz nas vseh, da prid* ljubezen naroda do nas samih In se Blejske resolucije ne ponove oif koli več. Umrljivost In alkohol« O tem vprašanju razpravlja Hinhede v nekem strokovnem zdrtf niškem listu; Vsled popolne blokade le&nttrf* 1917 in pa vsled zelo slabe letine P prišla Danska v zelo težaven pol®* žaj. Zato je podvzela država odločfl* mere, s katerimi se je način pr** življanja popolnoma izpremenil, tak* da je Danska lahko izhajala br** uvoza. Med temi odredbami Je tudi prepoved izdelovanja žganja ^ znižanje produkcije piva na polovic®" Vsled teh odredb Je padel konsnfl* žganja na povprečno 0.4 1 na prebi* valca L 1918, dočim se je v L 191° konzumiralo povprečno 9 1 na gl*yC> in leto. Istotako je padel konzul Piva od 33 1 na leto In prebivalca U* 211, kave od 5.7 kg na 0.9 kg le®® in tobaka od 7 kg na 0.6 kg. Om«' njeni zdravnik potem na podlagi <*? statističnih podatkov dokazuje, kak° ugodno je vplivalo zmanjšanje koo* zuma alkohola na zdravstveno st»' nje prebivalcev. Od oktobra 1917 do oktobra 1918 se Je dogodil samo en slučaj zastrupljenja vsled alkohol® (v letih 1915-16 — 36 slučajev). Zelo občutno so se tudi zmanjšali smrtn* slučaji vsled samomorov, nesre^j vnetja pljuč, bolezni na možganih «* ledvicah, ki jih v največji meri P0' vzroča alkohol. Tudi celokupna toiff' ljivost je občutno padla: Pri v starosti od 25 do 65 let je znašaj umrljivost v Kopenhagnu: 1915-J®; 1077, oktobra 1917 do oktobra 19W* 706 slučajev na 100.000 prebivalcev-Ko pa se je zopet dovolila v omej nem obsegu produkcija žganja, se takoj zvišala tudi umrljivost ta vsled alkoholizma kakor tudi splo» na umrljivost, izvzemšl slučaje v»w-infekciiskih bolezni . Svetovno gospodarski pregled. Kriza na Češko* slovaškem. ., 1® krizi, ki Je nastala na Češko-•rovaskem vsled dvicrn krnnp +p dni m«,. ?m vslec* dviSa krone, te dni “flojo beremo. Zanimajo nas študije hoTi ’ ^er se b° Prejalislej tudi pri Isto pojavilo in bo stala naša in-®jstrija pred težkimi vprašanji. Dve sta zlasti poučni: izjava ured-“*ta eksportne priloge Prager-Tag-viatta in pa izjava Leona Bondyja, ^‘l^dustrijalea in podpredsednika •KUke trgovske zbornice. , Prvi pravi: ^Dvig naše krone nas je spravil v JJfeo. koje obsega in posledic ne mo-•ttno pregledati. Zaloge blaga imajo Stanjšano vrednost, trgovstvo in in-PJtttrija imata zelo velike izgube, de-®vce odpuščajo na tisoče, samo •tjdnji stan stoji zadovoljno pred iz-jOžbami in se veseli vsaki dan manj-•to cen. Ta stan, kojega hrbet je se-r*ta let potrpežljivo prenašal vojno to Povojno draginjo, ki je sedem let ftoadal, trpel pomanjkanje in obu-Ppval, on je danes prvič na tem, da D* Dekaj dobil; njegova plača, ki mu " do danes še niso skrajšali, ker •Ploh nič za skrajšati ni, je postala jtoenkrat nekaj vredna, spet se lahko *to sitega naje in dobro obleče. Zato totono gleda, kako se narodno go-iPodarstvo zvija v smrtnem boju. ®Ue se strašen boj za ozdravljenje, tol smo mu priča. Neštevilne ankete •Potujejo, se posvetujejo in kličejo *to pomoč. Slednjič Je stopila vlada z nekakim načrtom pred javnost. Ta načrt " Pa razočaral, ker bi ob znižanju morali brezpogojno in takoj se ftoli znižati državni tarifi in pa davki, Jtot pa pričakujemo le v najmanjši iz-toeri. Od železniških tarifov naj bi se go načrtu vlade znižali eksportni ta-Bfl. „ Akcijski načrt' vlade se glasi: Ce-v obrtih in prodajalnah naj bodo J^Oačene in naj se Jih dotičniki tudi Fflio. Treba je kontrolirati vzroke, •tokaj se je v obratih delo omejilo ali •javilo. Takoj naj se izvršijo vsa Potrebna javna dela — elektrarne, toelloracije, regulacije, ceste, mostovi itd. — tako tudi dela železniških jkradb. Vlada bo gledala, da se zni-obrestne mere pri denarnih žarkih. Oddaja pTemoga bo olajšana to reformirana. Zviša naj se podpora 2 brezposelne, odpovedni rok naj se J* za čas industrijske krize uredi s Postavo, istotako naj se postavno **znuje tudi oderuštvo itd. Ministrova bodo že pred ustavno obravna-Jto budgeta za 1. 1923 naročila na JJSun 1. 1923 neobhodno potrebne toaterijalije svojega območja. Dome-Slede na cene — pri obrtniških tofdrugah — se bodo revidirale. Ca-tfha $e bo primerno izpremenila. Snežniški tarifi se bodo znižali in !*per za enkrat za nekatera potreb-živila. Tudi poštni tarifi se bodo Osorna znižali. .0 tem načrtu vlade so se intere-seveda takoj izrekli. Neki že-JtotUnarski veleindustrijalec pravi, jto ie namen vlade dober, da je pa S^ko re^i, £e s0 sredstva prava, r^aj smo v jeseni in se ne more Storiti o zgradbi javnih del v ve-obsegu, kakor to namerava Jada. Zelo huda je kriza v železni Jjrii, Surovo angleško železo, pre- na kurz valute. In ravno glede na češkoslovaško kronp je špekulacija vsled financljelnih razmer v Nemčiji in Avstriji še večja. Svetovna špekulacija Se ne da uravnati, ni nobenih postavnih ali drugačnih odredb proti nji. Iz obeh sosednih dežel s slabo valuto — Avstrije in Nemčije —> se je nabralo pri nas jako veliko tujega kapitala, ki ga spremenijo tukaj v naše krone in plodonosno naložijo. To gre tako daleč, da pošiljajo nemške menice, glaseče se na London, Zurih ali Amsterdam, kar sem v Prago in jih tukaj spremenijo v Kč. Tako dobimo veliko tujih valut, ki nam bodo enkrat v škodo, in to tedaj, ko bo inozemstvo hotelo svoje zahtevke nazaj. Bančniki cenijo samo vloge dunajskih bank na milijardo češkoslovaških kron, ravno toliko jih je pa iz Nemčije. Hitri dvig krone je povzročil dvojno izgubo. Kdor je kupil v tuji valuti, je izgubil do 50%: kdor je v tuji valuti prodal, devize pa oddal, ima tudi izgubo na kurzu. In če je prodal v državi slabe valute v češkoslovaških kronah, mu odjemalec ni mogel plačati in dobavitelj se je moral pogoditi, sicer bi sploh nič ne dobil; tudi ta je izgubil 50 do 60%. Tako je na celi črti. Izgube, ki jih imamo vsled zmanjšanega eksporta, se sploh ne dajo ceniti. Časopisi imajo vsiak dan poročila o odpustitvi delavcev, zaprtju tovaren itd. Posledice se bodo pokazale v trgovski bilanci in v Industrijskih bilancah šele prihodnje leto. To je pravi položaj, ki je nastal vsled prehitrega dviga krone. In vrhtega moramo še reči, da smo celo stvar že malo slutili. Ko je bila pomladi češkoslovaška krona vredna circa 10 centimov, so šli industrijalci k Ma-saryku posvetovat se. Masaryk jih je vprašal, kaj bi bilo, če bi šla jeseni krona na 14. Rekli so: Se bomo pa prilagodili. Sedaj mora reči industrija: Mea cuipa. Naravno, da se Internacionalna špekulacija tega Masarykovega vprašanja, ki vsebuje faktično zatrditev dviga, hitro oprime in da se iz 14 razvije 20 in še več. Sicer pa ta predsednikova izjava ni bila namenjena za javnost. Drugo vprašanje je, kaj je sedaj treba ukreniti. Bondy priporoča ustanovitev posebne banke in za nekaj časa za domače potrebe staro veljavo s prisilnim kurzom, sicer nastane gospodarska revolucija. _ Ce bomo pravilno gospodarili, bomo imeli kmalu krito polnovredno valuto. Le z resničnim gospodarskim delom se bomo rešili.« »Znižanje cen je težka stvar, regulacija plač je le majhen del problema; glavno je, da so državne finance v redu.« Očita upravi razne nedostatke. Ustanovitev posebne banke na zlati bazi ln obenem staro veljavo za domači trg priporoča posebno, ker se je to že enkrat obneslo in sicer v Argentini. Ko je Argentina v osemdesetih letih reformirala svoje denarno vrednoto, je bila v velikih striskah. Pomagala si je z vpeljavo dvojne vrednote: Zlate za tujino Jn papirnate za doma; kurz te papirnate verdnote, ki so ga določili^ od časa do časa, se je polagoma boljšal. Ko je med svetovno vojsko Argen "24. septembra 1922*. .Xn.'21. 30.IH.22. 30,6. 22. 4*20 4*38 442 3*02 9*01 8-42 10*52 19-43 18*52 4*21 8*10 4*72 0*64 0-31 0*27 0*04 0-014 0*0052 ,;W. Surovo angleško železo, pre- M je mea sveravuu pitano na Češko, je bolj poceni, ka- tina eksportirala velikanske nmožj-jjto1 angleški koks itd. Zdi se, da se I ne žita, se je kurz papirnate vre^ Polovica železninar. obratov mo-zapreti. Že so razne tovarne gnal© delati. Dokler je bila naša JČ°na vredna osem do deset švicar-Ijto centimov, je bil eksport še mo-sedaj je popolnoma izključen. jMotri bodočnost in jo vidi v sla- ^Žalostni so Časi za jablonsko in-JrJrUo, ki je skoro izključno eks-Kou gumbi, umetni biseri itd. osobje in tudi podjetniki se g!**«iejo ln si Iščejo izdatnejšega izven mej republike. hrrt, es na Češkoslovaškem ni fl^jjiJalca, ki bi delal z velikim Utajo 0m* razen če se omeji na do-trg, kjer so cene še vedno nad krvjpvao pariteto. Domači trg je pa am nasičen, industrija je premoč-ielft bi znižali cene zlasti za de valuto — kajti z deže London 4*87 Pariz 19*30 Švica 1930 Italija 19-30 Berlin 23‘88 Dunaj 20*26 Kurzi so pričeli padati po neuspehu v Genovi in neuspehu repa-racljskega posojila. Še ostreje pa se kaže novi razpad kontinentalnih valut razen nevtralnih, če zasledujemo razvoj fund šterlinga. Na londonski borzi je notlral fund šterllng: Paritofe: 11.1922 UV.1922 LVL1922 LVU.1922 2o*22 20-43 24*02 24-02 20-43 2522 62.38 792*— 48*85 1205 48 47 1260 13.000 32.500 48.500 258*— 230-— 229*50 12.000 17.000 17-500 52-05 1750 82.000 231-— 20750 612-— 640*— 600-— 660*— 295*— 855-— 310--— 340-— 25-22 24-02 96 — 97*05 28*50 101*— 85*05 8950 107-25 85*37 3600 155*— 94*— 4460 Part* Berlin Wlen Praga Varšava Sofija Beograd 2522 Atene 25*22 Italija Ogrska Iz tega je razvidno. Tendenca k približanju k normalni denarni vrednosti, ki jo je bilo opažati v prvem četrtletju vsaj pri državah zmagovalkah, se je v drugem četrtletju izgubila. Valute podprodukcijskih držav pa so se nadalje poslabšale. V poslednjem času je trpela najbolj nemška marka. Dočim je noti-rala koncem junija v New-Yorku še 0.27 je padel kurz koncem julija na 0.12—0.13, to se pravi nekako za polovico. Sredi avgusta pa je padel na 0.8—0.9, t. j. na eno tretjino. V Londonu je notiral 1 L dne 1. julija 1750 Mark, 4. avgusta 3280 M, sredi avgusta pa že 5000 M. Dolar je notiral junija povprečno 300 M, dosegel meseca julija 800 M in skočil 18. avgusta na 1300 M. Polom marke je potegnil V prepad skoro vse kontimentalne valute. V Londonu je notiral 1 L: 1. VIII. , is. vm. Pariz 54.15 55.93 Rim 96.00 98.00 Dunaj 220 000 249.000 Varšava 28.500 32.000 Sofija 725 750 Beograd 335 365 note izenačil z zlato in danes sta ooe vrednoti enakovredni. »Morebiti _i bila to tudi pri nas pot do cilja, ker smo po naravi eksporterji.« Poloni nemške valute. III. Vzhodno Rena se prične ozemlje podprodukcije in valutne spekulacije. Kurz dolarja obvlada gospodarski položaj. Ob poslabšanju tuzemskega denarja vlada živa produkcijska delavnost, cene naraščajo in se približujejo svetovnim tržnim cenam. Konjunktura se boljša. Nato sledi novo naraščanje deviz In krog se prične znova. Vedno višje cene, vedno bolj ničvreden denar. Gospodarstvo teče od meseca do meseca bolj prazno. Živi jenske razmere ljudstva se slabšajo od meseca do meseca. Hitrost je različna. V Avstriji se vrši proces katastrofalno hitro, v Nemčiji, na Ogrskem, na Balkanu in na Poljskem počasneje. w v ----------- ... „uujCuuiw » . Vendar srečamo v celi srednji In Vtda ’ naj Prepreči vsak uvoz, se- vzhodni Evropi isto sliko razen Le-* samo uvoz takih stvari, ki jih ške. Prepad med anglosaksonskimi 5ve?ro{iuc;--ajo. Kako bomo prišli do in zdravimi izvenevropskimi dežela-KKknk* Parit®*®’ t0 ie Pr*va | mi na eni trani in kontinentalno Od vzhodno-evropskih valut kaže samo češka in rumunska valuta nasprotno tendenco; rumunska radi dobre letine in izgleda žitnega eksporta. Različni so razlogi vzrokov poloma nemške marke. Nemški narodni gospodarji in politiki trde, da so re-pararelska bremena edini ali vsaj glavni vzrok. Francozi pa zopet trde, da je polom nemške marke posledica smotrene akcije nemških veleindustrij cev in nemške vlade, da bi tako izsilili od antante moratorij in spremembo Versajskega miru. Pod temi okolnostmi je silno težko ugotoviti prave vzroke. Vendar je treba povdarjati naslednje: Glavni vzrok stalnega padanja nemške marke nikakor ni v plačevanju reparacij v zlatu, ki se doslej niso plačale v velikih množinah. Izgleda, da veliki padec nemške marke, ki ga lahko opazujemo ob vsakokratni zapadlosti plačila v zlatu, ni posledica te plačilne obveznosti, marveč, da daje ta samo povod za nadaljne padanje marke. Za to naziranje govori tudi dejstvo, da se je po plačilu marka skoro vselej malo popravila razen v poslednjem času. Brezdvomno pa je, da je eden glavnih vzrokov za stalno razvrede-nje marke, da se stalno krči dejansko premoženje v mejah Nemčije. To dejstvo pa je posledica naslednjih vzrokov: produkcija blaga na osebo je danes v Nemčiji mnogo manjša kakor pred vojno. Manjšo produkcijo pa povzroča pomanjkljiva prehrana ljudstva, ki je razvidna iz naslednjih številk: Konzum krušnega žita na osebo je znašal pri prebivalstvu brez lastne zemlje: 1913/14 250 leg 1921/22 141 « Konzum mesa pa je zn; ; .! na Pruskem na osebo: 1913 46.15 k« 1921 28.52 « Drugi vzrok manjše produkcije pa je poslabšanje produkcijskega aparata, strojev itd. Nadaljni vzrok padanja nemške valute je, da za prodano blago v veliki meri ne pride v deželo realno nadomestilo, marveč Inozemske valute in devize, ki jih nakupi nemško prebivalstvo iz bojazni pred nadalj-nim padanjem marke. Gospodarsko bistvo tega procesa je, da daje Nemčija kot gospodarska enota bogatim deželam z visoko valuto blagovne kredite. Končno nalože nemški kapitalisti precejšen del izkupička iz blaga, prodanega v inozemstvu na dobičkanosen način. Paralelno s tem pa gre beg nemškega kapitala v inozemstvu v najrazličnejših oblikah. To dejansko obubožanje Nemčije mora imeti nujno za posledico, da se zmanjša kupna moč denarne enote. Vsi pojavi, ki se navajajo navadno kot vzroki, so v bistvu pojavi dejanskega obubožanja Nemčije. To so n. pr. pasivna trgovska bilanca, grozen deficit v državnem proračunu, ogromno naraščanje bankovcev itd. Če se potem naloži deželi, ki stalno obuboža, še poleg tega reparacijsko breme, ki jo sili* da odda vsako leto vrednosti večih milijard zlatih mark Inozemstvu, potem je pač jasno, da se mora javljati razvrednotenje V katastrofalnih oblikah. Proti temu naziranju v obuKo-žanju Nemčije govore navidezno nekatera druga dejstva kakor n. pr. nagla obnova nemške trgovske mornarice in razširjanje nekaterih Industrij. Vendar so to izjeme v splošnem razvoju. Drugi ugovori pa sploh ne drže. Če se n. pr. sklicuje na dejstvo, da so pri nemških hranilnicah narasle vloge v prvi polovici 1922 od 46 na 53 milijard, potem to nima nobene dokazne moči. Kupna vrednost te prihranjene vsote je bila začetkom leta najmanj trikrat tako velika kakor sedaj. To pomeni, da se ni ničesar prihranilo, nasprotno pomeni to dejansko obubožanje. Zanimivo Je, da opažamo danes v Nemčiji isti pojav, ki se je pokazal tudi v Rusiji. Kljub ogromnim novim emisijam bankovcev predstavljajo ti vsote, katerih vrednost je stalno manjša. »M. G. Commer-cial« z dne 3. avgusta t. I. prinaša zanimivo tabelo: Cirkulacija _ oelotn* vrednost V miljardali V. cirkulacije v mU- marlc jonlh Lat koncem 1918 32,8 40 820 „ 1919 49.8 180 270 „ 1920 81,0 250 320 „ 1921 122,2 776 158 Januar 1922 128.6 860 184 februar 128,2 975 131 m are 139,0 1425 98 april 149,8 1250 120 maj 101.6 1250 129 jun! 178,0 1600 110 juU 190,0 2500 76 Čim več bankovcev je torej v vrednost V ozki zvezi s tem pojavom je »pičlost kapitala«, ki jo je opaževati v zadnjem času v Nemčiji, kar je dalo povod, da se je bančni diskont dvignil od 5 na 6 odstotkov. Polom marke pa ni vplival samo. na bližnjo okolico. Posledice so se pokazale tudi v deželah z dobro valuto. Ameriški trg je reagiral s padcem žitnih cen. Socialna politika. *!abe valute itak ne moremo Vhpa^rlr,ati — to je danes težko Na eni strani 'slišimo za-Cen nal se meja odpre ln naj se na,.,?1 .izdelki uvažajo v velikih felo dnan’ na drusri stranl Pa priha-Pro5 . vladi delavci in podjetniki s J*4- Evropo na drugi strani je postal šir- Bondy pa nravi med dru- j ši, kar se pozna predvsem na razvoju Mi poznaittLf vpilv. špekulacije ameriške valute: Delavsko stanovanjsko vprašanie Stanovanjska beda, v kateri Je naš list že večkrat razpravljal, je postala zlasti po vojni za skoro vse sloje občutno zlo. Toda zlo ie obstojalo že pred vojno in njegova najnevarnejša in naj-škodljivejša stran, Pomanjkanje zdravih stanovanj za industrijsko delavstvo, je že dolgo vrsto let dala opravka vsem modernim državam. Povsod se je smatrala odstranitev pomanjkljivosti v delavskem stanovanjskem vprašanju za najvažnejšo nalogo skrbstva za delavstvo. Kajti že davno so bila vsa mnenja edina, da zdrava in cena delavska stanovanja v veliki meri pripomorejo k povzdigi gospodarskega položaja delavstva, ki ga ravno Izdatki za stanovanje težko obremnjujejo; na ta način izboljšajo predpogoje za vzdrževanje delovne moči in za odstranitev nravnih nevarnosti. Vsled tega so vedno posegale v to vprašanje občine, zadruge in delodajalci. Ker pa s tem to vprašanje še z daleka ni doseglo ugodne rešitve, so se začele pečati z njim tudi države same, ki imajo tudi največ koristi od Zdravega in moralno visoko stoječega delavstva, ki je predpogoj uspešnega razvoja narodnega gospodarstva in v obče moči države. Prva je bila v tem pogledu Anglija, katere zakonodaja se peča z vprašanjem delavskih stanovanj že od L 1851. Mnogo je pomagal k ugodni rešitvi tega perečega vprašanja zakon o delavskih stanovanjih iz 1. 1890 in zakoni iz 1. 1899, 1903 in 1907. Njej je sledila Belgija (1889) in Francija z zakoni iz 1. 1894 in 1906, nato Nizozemska (1901). Tudi v različnih švicarskih kantonih se je veliko delalo za odstranitev škodljivih stanovanjskih razmer, za preskrbo dobrih stanovanjskih prostorov in za ustanovitev strokovnjaškega nadzorstva nad delavskimi stanovanji Druge države, kakor Avstrija (1902), Italija (1903 in 1908), Madžarska (1907) in Danska (1919), so v tem pogledu storile še več. Poleg zadevnih zakonov so te države namreč skušale na zelo različne načine olajšati dobave sredstev za zgradbo primernih delavskih stanovanj. Tako je uporabljala prejšnja Avstrija vsa sredstva delavskih zavarovalnic in zavarovalnic zoper nezgode za zidanje delavskih stanovanjskih hiš. V še večji meri se je to vršilo v Nemčiji,, kjer so se uporabljala y te namee sredstva zavarovalnic za 1 In n i m '‘-iSmi i * I.TM* slučaj invalidifete. Državna uprav* % Nemčiji je uporabila velike vsote za to, da je preskrbela lastnemu delavstvu la nižjemu uradništvu primerna stanovanja. V tem pogledu bi bilo želetf, da sl vzamejo naši socilalni faktorji predvojno Nemčijo za vzgled in vsaj lastnemu delavstvu ln uradništvu preskrb* zdrava, odgovarjajoča stanovanja, da ne bodo s svojimi družinami propadali po vagonih in raznih še hujših nezdr* vih brlogih. Na vsak način bi bilo zelo priporočljivo, da se uvedejo nadzorstvene oblasti za pregledovanje delavskih stanovanj, ki bi odstranjevale vse poisanjklfi-vosti v tej smeri. Nadalje bi se morali ustanoviti delavski — statistični uradi kajti ako se hočemo uspešno boriti proti zlom, ki vladajo med našim delavstvom in Je uničujejo telesno ln duševno, moramo imeti v prvi vrsti natančen pregled o vseh pomanjkljivostih, napakah itd. Za temeljito spoznavajo* teh razmer pa bi skrbeli omenjeni uradL Vprašanju delavskih stanovanj je potreba posvečati vse večjo pažnjo, kakor se jo je posvečalo do sedaj. Zlasti v sedanjih težkih razmerah, ko je vojna razpustila svoje sledove na zdravju vsakega posameznega delavca, ko va* mrgoli nenravnosti, se je treba s vao vnemo zavzeti za to. Zdravo, nepokvarjeno in zadovoljno delavstvo Je —* temelj države, predpogoj njenega pro* cvitanja, ono je njena moč. Izseljevanje Jugoslovanov v Ameriko. tv. Tekom fiskalnega L 1922, torej ott T. julija 1921 do 30. junija 1922, i* v. Združene Države prišlo Iz Jugoslavijo 6.0477 priseljencev in odšlo iz Združeni Držav v Jugoslavijo 9,733 izseljencev. Za stalno izselilo se je torej it Združenih Držav v Jugoslavijo 3.686 več oseb, kot se jih Je priselilo tem K Jugoslavije. Zanimivo Je primerjati ta prebitek Izseljencev s podatki glede priseljevat nja iz Jugoslavije ln izseljevanja v Jugoslavijo v prejšnjih fiskalnih letih: Priseljenci. Izseljenci. Leta 1920 1.888 28.476 « 1921 23.536 13J034 « 1922 6.047 9.733 Skupaj 3L47I 51241 Torej, skoraj ravno 20.000 oseb m je v teh zadnjih treh letih več izseffl.0 v Jugoslavijo, kot se jih je iz nje priselilo v Združene Drave. V uradni statistiki glede narodnosti so Južni Slovani razdeljeni — po stari navadi — v tri skupine: 1. Bulgari, Srbi in Črnogorci. 2. Hrvati in Slovenci in 3. Dalmatinci, Bosanci in Hercegovci V fiskalnem letu 1922 priselilo se j* v Združene države po narodnosti £. Bulgarov, Srbov in Črnogorcev, 1.370 (med temi iz Bulgarske 297) in izselilo iz Združenih Držav 5.877 (med temi *; Bulgarsko 660); 2. Hrvatov in Slovencev priselilo 3.783 in izselilo 3.997; 8. Dalmatincev, Bosancev ln Hercegovcev priselilo 307 ln Izselilo 549. Vseh južnih Slovanov se je torej priselita 5.460 in izselilo 10.423. Ako sežemo nazaj do I. juL ‘1919, raz-vidimo, da se je v 10 letju od 1. J. do 30. junija 1919 — torej v fiskalnih letih 1919 do vštevši 1919 — priselilo 230, 112 Srbov, Hrvatov in Slovencev to Izselilo 82.761. To priseljevanje to izseljevanje je bilo skoraj vse pred izbruhom svetovne vojne. Priseljevanj* J* tedaj ogromno presegalo izseljevanj*. Po svetovni vojni pa se je situacija precej spremenila. Začenši od 1. julija 1919 se je Srbov, Hrvatov in Slovencev v fiskalnem letu 1920 1.530 29271 v fiskalnem letu 1921 19.080 11232 v fiskalnem letu 1922 5.163 9.762 V fiskalnih letih 1920, 1921 ta 1922 se je torej skoraj ravno 25.000 Srbov, Hrvatov ta Slovencev več izselita kat priselilo. Zgornji podatki se tičejo le prim-IJencev in izseljencev v pravem zmlsto besede, ne pa onih potnikov, ki prihajajo v Združene Države le na kratek obisk ali pa onih tu nastanjenih priseljencev, ki odhajajo za kratek obisk T, stari kraj oziroma se vračajo nazaj. Ako vštejemo tudi dohod in odhod teh too-zemcev — takozvanih »nepriseljencev« oziroma »neizseljencev« — J*- v minulem fiskalnem letu prišlo vsega skupaj L Bulgarov, Srbov in Črnogorcev 1652. in odšlo 6663, 2. Hrvatov in Slovencev prišlo 4144 In odšlo 4336, 3. Dalmatin« cev, Bosancev in Hercegovcev prilto. 377 in odšlo 896. Vseh Južnih Slovanov (izvzemši ameriške državljane) je prilto 6.173 in odio 11.895; yišek na odhodih znaša torej 5.722. Zanimiva je tudi tabela po narodno-' sli, ki navaja število izključenih tao-zemcev, katerim namreč priseljeniška oblasti niso dovolile vstopa v Združene Države, in deportiranih inozemcev, ki so se že nahajali v Združenih Državah, pa so bili izgnani in deportirani: 1. Bulgarov, Srbov in Črnogorcev izključenih' IV in izgnanih 18; 2. Hrvatov in Slovencev izključenih 188 in izgnanih 47, 3. Dalmatincev, Bosancev In Hercegov« izključenih 8 ta izznan nobeden. Ljuba vrta tragedija. Pred nekaj dnevi se je odigrala Bied ruskimi begunci težka ljubavna drama. V Sremskih Karlovcih je živel ruski emigrant Margerovski s svojo ženo. Imela sta svoje stanovanje in Margerovski je hodil na delo, da sta se preživljala. Pred nekaj časom pa je prišel v Sremske Karlovce Ivanov, tudi ruski emigrant, mlad in inteligenten človek. Ker je bil neoženjen, je poprosil Margelovskega, da ga vzame k sebi na hrano in stanovanje, kar je prvi tudi storil Medtem, ko je hodil Margelovski vsak dan za zaslužkom, je ostajal Ivanov mnogokrat doma. Med njim in soprogo Margerovskega se je polagoma razvilo ljubavno razmerje, ki tudi možu ni ostalo prikrito. Vendar ie ta upal, da se iznebi ženinega ljubimca mirnim potom. Ker se namreč Ivanov in Margerovski v Sremskih Karlovcih nista mogla več preživljati, sta zaprosila v Subotici za redarsko službo, ki sta jo tudi dobila. Odšla sta v Subotico, žena pa je ostala.v Karlovcih, dokler se ne bi našlo v.:Subotici prikladnega stanovanja. Margerovski je sklenil, da na to stanovanje Ivanova ne vzame. . Ker mu njegova žena na njegova pisma dosledno ni odgovarjala, je postajal vedno nemirnejši. Ta nemir ss je še povečal, ko je nekega dne opazil, da je dobil Ivanov iz Sremskih Karlovcev pismo, na katerem ie Margerovski spoznal pisavo svoje žene. Sklenil je, da se pisma polasti, da dobi gotovost. Po noči, ko je Ivanov Spal v svoji sobi, se je splazil k njegovi obleki in mu izmaknil pismo, — ki ga je pisala njegova žena Ivanovu. , 'Margerovski je odrevenel. Žena, ki ni odgovorila na nobeno njegovo pismo, je pisala ljubavno pismo njegovemu prijatelju. TodSniti to ga ni premagalo. Kljub temu, da je iz pisma zaznal, da je njegova žena postala noseča z Ivanovom, je hotel zadevo mirno poravnati. Drugo jutro, ob nastopu službe, Je v stražni sobi zahteval od Ivanova, naj zapusti službo in mesto in r.:->J prekine svoje razmerje z njegovo ieno. Toda Ivanov tega ni hotel storiti. Ne samo to: celo zahteval je od Margerovskega, naj se on odreče svoji ženi In naj jo prepusti njemu. To pa je bilo prevaranemu mo?u preveč. Stekel je za odhajajočim za- Po svetu. peljivcem, ter je ves besen oddal na stopnjicah nanj štiri strele iz službenega revolverja. Ivanov se je smrtno ranjen zgrudil; nesreča Da je zahtevala še drugo žrtev. V trenutku, ko je Margerovski ustrelil na Ivanova, je obema policistom prišel po stopnjicah nasproti neki seljak, ki je šel plačat davek. Tudi on je bil z enim strelom težko ranjen. Oba poškodovanca so prepeljah’ takoj v bolnico, kjer pa je Ivanov še Isti dan umrl; za ranjenega seliaka pa po mnenju zdravnikov tudi ni rešitve. Nesrečnega Margerovskega so odvedli v zapor. Njegova nezvesta žena pa je sedaj po lastni krivdi brez moža-hranltelja in brez ljubimca. Boj na avtomobilu. Pariška policija poroča o razburljivem boju, ki se je vršil pretepeni teden med pariškim policistom Ln Amerlkancem Charlesom Halwayem na avtomobilu, ki se Je nahajal v najhujšem diru. Ameriški veleindustrljalec, tovarnar čevljev Willy, je prišel pred kratkim v Pariz, da reši svoje poslovne zadeve. Seveda se je hotel v Parizu tudi pozabavati, zato se je dogovoril z dvema rojakoma, da uoi-ščejo nekatera pariška zabavišča. V nekem malem separeju so kmalu sklenili prijateljstvo ter so začeli igrati priljubljeni ameriški »poker«. Willy se je v igro popolnoma zave-roval, tako da so igrali pozno v noč. Slednjič se je le utrudil In je, ko se mu je zdelo, da je že dosti priigral, izjavil, da igro konča. S tem pa seveda nista bila zadovoljna njegova soigralca, ki sta mu začela Dretitl. Vsled tega se je Willy udal in jima obljubil, da jima drugo jutro izplača 6000 frankov v svojem stanovanju. Takoj v jutro naslednjega dne sta ga posetila njegova znanca in zahtevala od njega denar. Vendar se Je Willyju posrečilo, da se jih je iznebil s tem, da je izjavil, da momen.ano nima pri sebi gotovega denarja. Njegova tovariša pa sta pri odhodu zagrozila, da prideta po denar zopet proti večeru. Medtem je Willy slučaj naznanil policiji, ki je takoj odposlala v njegovo stanovanje dva agenta. Zvečer sta Amerikanca res prišla po denar, ki jima ga pa tovarnar ni hotel dati. Nastal je prepir, vsled česar sta policijska agenta vdrla v sobo. Amcri-kanca pa sta, ker sta bila naravnost akrobatskih postav, pometala policista ob tla in zbežala. Enemu ss ie takoj posrečilo, da je zasledujočima policistoma izginil v množici na cesti; drugi pa je skočil v bližnji avto-taks, ki je z velikansko brzino oddrvel po cesti. Vendar se je enenu izmed agentov posrečilo, da je v zadnjem trenutku skočil na stopnjico pri vratih. Teh pa ni mogel odpreti, ker jih je begunec držal od znotraj zaprta. — Avto je drvil v najhuj&em diru naprej in policist je poskušal na vse mogoče načine vrata odpreri. HoIway pa, ki je računal s tem, da policist ne bo pripravljen, je naenkrat z vso silo odprl vrata, v nadi, da bo neljubi spremljevalec na ta način odletel iz dirjajočega avtomobila. Toda policist je bil na to vrsto ofenzive pripravljen in je obv!{e! na vratih; obenem pa je z veliko naglico z drugo roko nameril revolver skozi odprta vrata v voz in ustrelil. Avto se je takoj začel ustavljati; Holway je bil zadet v treluh in so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer je izpovedal, da je prišel pred tremi meseci Iz Amerike. Ker je bil brez denarja, se je odločil, da izsili s tovarišem denar od svojega rojaka Willy-ja. Krvava drama v New-Yorku. Te dni se je odigrala v Ne\v Jorku krvava drama, ki je stala življenje mladega kino-igralca Jak Per-gen-a. Neki policist je našel pred nekaj dnevi popoldne pred neko vilo v Nevv Jorku igralra Bergena. Ležal je na tleh ves okrvavljen. Pol cist ga je hitro spravil na bližnjo s'raž-nico, kjer je Bergen s poslednjimi močmi napisal na listek: »Klein me je ubil.« Nato je Bergen umrl. Policija je začela takoj s poizvedovanjem. Bergena so našli oted vilo, ki je bila last filmskega ravnatelja Kleina, ki sc ga takoj aretirali. Na policiji je Klein Izpovedal, da je sicer res on ustrelil Bergena, toda to se je zgodilo v dvoboju. Po njegovih izpovedbah Je frnel Bergen ljubavno razmerje z njegovo lepo. mlado ženo. Za to razmerje ra je ravnatelj Klein kmalu izvedel. Žena mu je svoj greh priznala. Klein je nato povabil drugi dan Bergena na kosilo, ki se je temu vabilu tud: odzval. V jedilnici, kamor je prišel oo-vabljeni, sta ga že čakala Klein s svojo ženo in njen brat. Takoj po pozdravu Je ravnatelj povedal Bergenu priznanje svoje žene in ga vprašal, kaj Ima na to odgovoriti. Tudi Bergen je priznal, da je imel s Kleinovo ženo ljubavno razmerje; obenem pa je trdil, da je bila že od nekdaj lahkoživka in da ni nik'l ir ravno čednostno živela. Ravnatelj je na to izjavil, da se more zadevo urediti le z dvobojem. Bergen je bil s tem zadovoljen; v dvoboju, ki se je vršil takoj na to, je bil Bergen ustreljen. Tako se je odigrala drama po izpovedbah ravnatelja samega. Toda igralka Anica Thomton. ki se je v istem času mudila v Kleinovi iiiši. je pa izpovedala drugače. Res je Klein Bereena pozval na dvoboi in je bil slednji s tem zadovoljen. Ravnatelj je takoj na to odšel r; rolverje in je enega izročil Bergenu. Nato pa je predlagal, da se boj viTl v nekem praznem prostoru, ki leži v gornjem nadstropju, nakar sta odšla pro*i stopnjlcam. Komaj je napravil Bergen prve korake po stopnjicah, jc nameril Klein, ki je šel za niim, najj revolver in ga odzadaj ustrelil. Bergen se je takoj zrušil, vendar je imci še toliko moči, da se je odvlekel na cesto, kjer je omagal. — Morilca so nridržali v zaporu. Boj ired r*sl»® Likoni In redarjem. V soboto, okrog enajste ure zvečer, je šel policijski stražnik Juraj Žimbrek od Vlaške ulice v Zagrebu po Cmem potu proti železniški progi, da zamenja stražnika Andrijo Butka, ki je stražil vagone, natovorjene z lesom — lastnino zagrebške mestne aprovizacije — na železniški progi pri državnem skladišču. Ko pride Žimbrek do rampe med tovarno papirja in novosezidano tovarno pohištva, začuje iz bližine glas: »Kaj ni vrag prinesel stražnika!« Ker je šel iz svetlobe proti temi, ni mogel spočetka ničesar razločiti, zato je šel urno v smeri, odkoder je prihajal glas. Skoro opazi, na progi, kakih 20 korakov od rampe, dve postavi, ki sta nesli vsaka po eno vrečo na hrbtu. Ko jih zapazi, vrže eden izmed ponočnih »težakov« vrečo na tla in pobegne v smeri proti Arkovi tovarni likerjev. Toda drugi je ostal na mestu in klical za bežečim, naj ne beži, ker je samo eden stražnik, na kar tudi drugi počaka. Stražnik je uvidel, da bi mogel priti v neprijeten položaj, zato je pričel klicati drugega stražnika, Butka, o katerem je mislil, da se nahaja v bližini. Tega pa ni bilo, a na srečo Je prihitela po progi neka ženska, ki jo je pobegli razbojnik sma- tral za stražnika ter jo urnih krač popihal. Tudi ženska je, začuvšl ta* koj nato prerekanje stražnika z raz-, bojnikom, hitro skočila za nek tele*; grafski drog, kjer je obstala, dokler ni začula strela. Medtem je stopil stražnik k čudnemu nočnemu nosaču, ga prijel 2* ramo in začel izpraševati, kdo J*>. kaj in odkod nosi. Ta pa je odgovo* ril, da je, prišel iz province, da kfl-pi moke; ker pa mu je skozi mesto predaleč, gre po tračnicah. Stralflft je ^provincijalca« povabil, naj gre * njim do bliinje gostilne *StankovIis kjer mu bo na svetlobi vso stvar U' žje raztolmačil in se bo legitimiral Toda ponočni popotnik je izjavil, d* raje umrje, kakor pa da bi šel na policijo. Obenem naenkrat vrže vrečo * rame in hoče pobegniti. Stražnik P* ga še tesneje prime in ga prične pOr,j tiskati naprej, vsled česar je nasH*] med obema ljuta borba, v kateri S*: je razbojniku posrečila, stražniku fr trgati puško iz rok. Takoj jo je na*,-meril na stražnika in otvoril zaklep*1; ko, vendar se je pogumnemu stražni*' ku posrečilo, da je zagrabil puško UH kopito, tako, da je bila cev obrnjena proti lopovu. Porivala sta se na-; prej, pri tem pa sta zašla v nek ja*2 rek, kjer sta se opotekla in padla..* Pri tem se je sprožila puška — tat je obležal v jarku, zadet v prša. Gostje iz gostilne »Stankovič«, ki so začuli strel, so takoj prihiteli * lučmi na lice mesta, kamor so tudi kmalu došli policijski uradniki, ki 30| ugotovili položaj. Identitete ustre-i ljenega tatu še niso mogli ugotoviti; pri njem so našli klešče in dve plom-j bi, kar dokazuje, da je vlomil v že-j lezniški vagon. O sostorilcu ni sleditj BLUZE spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri: i sumu mu. n m Ljubljana, Mestni trg 19. MALI OGLAS! PHODAJA: ORAJŠCINSKO POSESTVO pri- Mariboru z letošnjimi pridelki, živino, gospodar-sktmi poslopji, grajšiino z elegantnim pohištvom v bližini kolodvora, se proda pod zelo usodnimi plačilnimi pogoji. Kne'iisko posestvo. 40 ionov z hišo vred 380.000 K* Kmetijsko posestvo 4% jo-hoi z fiiJo vred 120.000 K. Bisa v bližini kolodvora pri Mariboru, sestoječa iz 4 sob. kuhinje, hleva, sadnega Trta itd.. — 390.000 K. Vile v Mariboru s takoj razpolag; elegantnim stanovanjem,, .garažo'It Ljubljana je zadobila lum uPre]^nie *ice- ^ni velemestni 111 nam je polnil ušesa ter raz-to, ?„8:lave* utihnil. Začeli smo "“tnišliat^ o minulih dneh. Oleuali Wn0ni?a s^°^e uspehe in neuspehe, m *?’ zopet drugo. »OK ^^^do je pa šel ter poiskal ^zvedrila in odpočitka svojim živ-i?® v planinah. Že v dneh vsesokol-Kega zleta so Ms vsaki dan pojavljale planine ter nas vabile na f|0Je vrhunce'; toda naše glave so J10 Polne dogodkov žletnih dni, za-*a.Planine fii bilo v njih prostora. L*® drugače So pa vplivale planine J* naše goste, brate Cehe. Živo so J^z^iimali zanje in če je bila komu njih prilika dana, da jih je po-Ipl je bil ves navdušen njih kraso-/v9 *em nam pričajo tudi sledeče ki sem jih prepisal dne 16. FPteinbra iz knjige vrh Grintovca, ]r«*Sem ga po 14-dnevnem razdobju Prvi posetil. .fiud/e srdečne pozdraverd vštch-^vratH Slovenci z Vašich krdsnych planin od zavisavšich sem dvon Če-choslovahh! Maribor — Ruška vos —* Solčava — Okrešelj — Kamničko sedlo — Brana — Jezersko sedlo — Žrelo — Češka koča — Grintovec — Cojzova koča — Kranj — Bled — T riglav — Bohinj — Ljubljana — Maribor. 118 Jaroslav Chvojka 119 Josef Kejzlar Na zdarl Liberce 22. 7. 1922. C. S. R. Le malo jih'je bilo, ki jim je bila prilika dana, da so posetili naše planine. Glavni vzrok temu je pa bila premala inicijativa od naše strani. Manjkalo je reklame in kar-je glavno, vodnikov. Ali se ne bi dala izvesti stvar tako, da bi se stavili dijaki-turisti »Tujsko-prometnemu odseku« (na katerega se je popolnoma pozabilo) na razpolago, že v naprej določenih dneh vodit skupine čeških, jugoslovanskih in drugih gostov po planinah. Vsako stvar se je treba šele naučiti, zato se teh nedostatkov ne more nikomur predbacivati. Vedeti pa moramo dobro za drugikrat, kaj smo prvikrat opustili. Tre- ba nam je, da začnemo počasi pojmovati besedo »tujski; promet.« Saj je že značaj naše dežele, ki jo poznajo že deloma^čez mejo države kot »jugoslovansko Švico«t da se živi gd tujskega prometa. Treba bo, da uravnamo vse naše odnošaje polagoma v to, za našo deželo najvažnejšo smer. Da je radi letošnjih prireditev trpel obisk nekaterih koč, ne tarnajo samo oskrbnice dotičnih, ampak to nam lahko tudi statistično dokaže »Slovensko planinsko rdruštvo.« Ali so res samo prireditve krive slabemu obisku, je zopet drugo vprašanje. O tem bi se dalo marsikaj govoriti. Če je pa že radi prireditev izostal obisk z naše strani, zakaj nismo poskrbeli, da bi bil slednji vsaj našim gostom omogočen! Pičla reklama, ki smo jo videli le na enem samem mestu telovadišča, ni niti najmanj zadoščala potrebi. Vprašanje propagande za naše planine, bi bilo dobro razpravljati tudi z drugega stališča. Treba nam je obuditi interes za naše planine najprvo pri bratih Hrvatih in Srbih. Čujmo, kaj meni Hrvat o naših planinah (prepisano dne 16. 9. iz Grintavčeve knjige): Krasna Slovenijo! Kao oduševljen turista ne m o s oh odoljeti, a da ne posjetim Tvoje vr-hunce med ju inima i Tvoj Grintovec. U malom ali ugodnom društvu, kraj prekrasnog vremena kličem u ime »Hrvatskog Planinskog Društva« te »Hrvatskog Gradjanskog Sportnog kluba« oduševljeno Živela Slovenija, Živela Hrvatska, Živela Jugoslavija! Zvonimir Hochnjec 2. 7. Tonkica Milobara. Ravno tako navdušene sem našel do sedaj vedno vse hrvatske in srbske turiste. »Samo enkrat sem videl Vaše planine,« mi je dejal lansko leto hrvatski profesor na Kredarici, »in nikoli jih ne bom pozabil.« Sploh se vedno opaža, da naši jugoslovanski bratje niso !e navdušeni o lepoti naših planin, temveč, da isto velja tudi vzorno nadelanim potom in urejenim kočam; iz naravnega vzroka, ker oni tega sploh nimajo. Treba je torej, da jim pokažemo naše delo na politi turistlke, ter jffi žainferesfru mo. da tudi oni začno graditi pottf in koče po svojih planinah. Ce sem dejal »urejenim kočam** sem mislil razliko med našimi in srbskimi in hrvaškimi planinskimi zavetišči, ki so po večini neurejeni pastirske kočice. Kajti ravno leto« je opažati po nekaterih kočah veliki malomarnosti, tako n. pr. nima nitt vsako ležišče po eno odejo. O po* dobnih in drugih nedostatkih se lahko prepriča »SPD« na podlagi, v ko* čah nahajajočih se knjig. Sicer je 2i zdavnej znano, da različne koče kot:| Bistriška, Koča na Kamniškem sedlu in koča na Vel. Planini, že zdav-i naj ne zadoščajo več potrebi. Vzroka da se vprašanje teh koč tolikanj za«! vlačuje, ima pač financijelno-kritično podlago; to se nikomur ne more šteti v zlo. Da je pa inventar različnih koč v neredu, je pa v vsakem ozirtf grajati ter opozoriti gospodarje, da ukrenejo vse potrebno, da se v bo* doče ti nedostatki popravijo, da bo* do nudile koče turistom ugodnejit zavetišče, kot so jim pa letos. OABORIAU: Zločin v Orcivaiu. (Dalje.) u*Hm7« je Izpregovoril čez nekaj Časa, »kako si potem raz-gjfate Guespinov trdovratni molk? Zakaj nam noče povedati, je hodQ in kaj Je počel vso noč?« B Gospod Lecoq je kmalu obvladal svoje razburjenje; toda Zevnik in oče Plantat, ki sta ga opazovala s koprnečo po-Jj^nostjo, sta videla, kako je blisnfla zmagoslavna iskra v njenih očeh. Gotovo je zagledal rešitev vprašanja, ki ga je imel jgfea seboj. Vprašanje, ki je odločalo o življenju nedolžnega - »Jaz, gospod preiskovalni sodnik,« je odgovoril nato, »ravnem prav dobro, zakaj Guespin tako trdovratno molči. Zelo "*■®e iznenadilo, ako bi se mu v tem trenutku razvezal jezik.« j... Gospod Domini je nSpak umel te besede; zdelo 9e mu je ™°» da sliši v njih odmev skrbno prikrite ironije, j. j »Vso noč je imel časa premišljati,« je odvrnil. »Ali dva-ur ni dovolj, da si človek ustvari načrt, kako se bo za* ®?V8rjal?c Policijski agent je dvoumno zmajal z glavo. » »To je gotovo več nego treba,« je dejal, »a glavo stavim, ®aš osumljenec vobče ne misli na kak načrt.« »Molči pač, ker ne najde ničesar verjetnega.« *Ne, gospod preiskovalni sodnik,« je odgovoril Lecoq, ver-tite mi, da niti ne išče. Po mojem trdnem prepričanju je y^®spin edinole žrtev. Trčmorel mu je nastavil brezvestno past, ‘ katero se je ujel; siromak se čuti tako zadrgnjenega, da se P* 2di vsak boj zaman. Prepričan je, da bi ga otepanje le še Pogubilo.« v »Tudi jaz mislim tako,« je pritrdil oče Planat »Pravi krivec« je povzel detektiv, »grof Hektor Trčmo- relski, je v zadnjem trenutku izgubil pamet. Ta zmeda je izjalovila vse lokave ukane, s katerimi nas je hotel speljati na led. A ne pozabimo, da imamo posla z inteligentnim Človekom, ki ni le dovolj zavraten, da si izmisli najostudnejši načrt, nego tudi dovolj brezvesten, da ga res izvrši. On ve, da hoče Imeti pravica pri vsakem zločinu najmanj po enega obtoženca in ne miruje, dokler ga ne drži v pesteh; zato nam je vrgel Guespina, kakor vrže lovec v stiski medvedu svojo rokavico. Morda je računal, da naša zmota ne bo stala nesrečneža glave; vsekako je upal, da s tem pridobi nekaj časa. Dočim kosmatinec odu-hava rokavico in jo obrača, se spravi: zviti lovec na varno. Takšen je bil tudi grofov namen.« Najbolj navdušeni poslušalec gospoda Lecoqa je bil gotovo corbeilski detektiv, ki ga je pravkar še tako pisano gledal. Goulard je kar srkal predstojnikove besede. Nikoli prej ni slišal tovariša, da bi govoril tako ognjevito in prepričevalno; vzrav-naval se je in bočil prsi, kakor bi padal odsev Vsesplošnega občudovanja tudi nanj. Ponos ga je prfešinjžtl ob misli, da je vojnik v armadi, ki ji poveljujejo takšni generali! A na žalost je bilo vse težje; navdušiti' preiskovalnega sodnika. »Sami ste videli Guespinovo vedeje,« je rekel neverjetno, »Eh, gospod sodnik, vedenje ne dokazuje ničesar! Kaj ve. a midva, vi pa jaz, kakšno bi bilo najino vedenj & ako bi naju prijeli na temelju tako strašne sumnje?« Gospod Domini je skomignil z rameni v znak zgražanja: Lecoqova podmena se mu je zdela višek nespodobnosti! »In vendar,« je-povzel detektiv*:»sva midva takorekoč domača s sodnijskim poslovanjem in pomniva vsak posebej nešteto zgledov, da je vzkliknil osumljeni v prvi grozi: »Izgubljen sem!« kesneje pa se je Izkazala njegova popolna nedolžnost.« »A tak obup ne traja nikoli dva dni,« je rekel preiskovalni sodnik. Gospod Lecoq ni odgovoril; nadaljeval je, razvnemaj! H čedalje bolj: . »Nu?« je podrezal gospod Domini. »Oh!« je vzkliknil policijski agent, »zakaj ne mottm san zadati Guespinu treh vprašanj!« Preiskovalni sodnik je nagrbančil obrvi; ta predlog se mi. je zdel jako drzen. Izrečno je določeno, da zasliši sodnik osumljenca brez prič, v edini prisotnosti svojega pisarja; z drugi strani pa je vendar dovoljeno po prvem zaslišanju konfrontiratl jetnika s pričami. So tudi izjeme v prilog funkcljonarjem Javni varnosti. Gospod Domini je v mislih preletel predpise, iščoč slučaja, ki bi upravičil takšen korak. »Ne vem,« je odgovoril nazadnje, »je li izpolnitev vaj* želje povsem dopustna ali ne. A ker sem po svoji vesti prepričan, da je interes resnice važnejši od vseh predpisov, vam hcr čem dati na lastno odgovornost priliko, da izprašate svojefa varovanca.« Pozvonil je. Vstopil je sluga. »Ali so že odvedli Guespina nazaj v zapor?« fc vpreM preiskovalni sodnik. »Ne še, gospod sodnik.« »Prav! Recite, naj ga privedo k meni.« Gospod Lecoq se je jedva obvladal od radosti; po svoji sodbi o značaju gospoda Dominija se ne bi bil nadejal tako to6« nega in presenetljivega uspeha! »Guespin bo govoril,« si fi obetal natlhem, >prav gotovo da bo. Tri sredstva imam, s katerimi mu lahko razvežem jezik; ni vraga, da ne bi zaleglo vsaj eno. A preden pride,« je povzfcl na glas, »dovolite mi vprašanje, gospod mirovni sodnik: veste li, ali se je Trčmorel po Sauvresyjevi smrti še katerikrat sestal s svojo nekdanjo ljubico?« (Dalje prih.) Delniška glavnica: K 30,000.000’—. Bezerva: K 5,000.000'—. 5 |k| Obrestuje Vloge po najvišji obrestni | meri U Izvršuje vse bančne posle zelo ? ugodno. v Centrala: v lastni palači Ljubljana, || Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, 5'Dolnja Lendava. Ekspozitura: Vrhnika. Večio množino časopisnega papirja proda *•* uprava „Jugos!avile". Papirnice in trafike pozori Preskrbite se hitro z lepimi novi taisMiii ljubljanskih trgov, umetno izdelane in po nizki ceni 100 kom. K:X20—, 400 kom K 440'—. Dobijo se v pisarni Zvezne tiskarne,. Ljubljano, Wolfova tri. 1. Lisičje kože in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje. Slavenska banka d. d.podruini<<> Ljubljana (prele Jugoslovanska Union banka) Zagreb Beograd 5Slovar, Brod n. S.,.Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, granj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, **0gaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Skotja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). A£>> Budapest: Balkan Bank r.t. Split: Jugoslavenska industrijska banka. 111".. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000 K. Izvršuje vse bančne posle najkulantneie. ••••••••• Gradbeno podjetje ■■■umu pasterizirano, polnomastno, t okroglo 3 5% tolšče; pasterizirano, polnomastno z okroglo l'5°/o tolšče, nadalje jeg^urt, Kefir, prc$no mo^le in $\r vseh vrst dostavljamo na željo v mesečnem abonomentu strankam na dom. Naročila naj se javijo pismeno ali ustmeno v pisarni oddelka na pQT Dunajski cesti 29/1. '*Mi C|e$pcder$Xo zveze, mlekar^ oddelek« I, BMbn m. 20. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PriMtesi mnogo de* narja, ako rabite pri pretakanju piva v steklenice na-šoMnl-no pipo JKA V Brez izhlapevanja ogl. kisline. Vsaka potrata izključena. PM3lno jamstvo. Razpošilja proti PovzetjnS. KORNGUT Wlen XIX, Welnxlns. 3. AbtS. M sta bila brez Dlilete v> ADAM in EVA sedal tesa ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za sospode, dame in otroke v trgovini _ O. BERNATOVIC Ljubljana* Mestni trg 5—6. Oglasi v .,3ugosteviii“ imajo velik uspeh! Na|w»«jl davki, katere p4aCate Vam nastanejo, ako ne gledate na to. k)e nakupujete zgubite r'1"'™1' Pol»B tega v.; ZIDKIH . aitii*«*: ene velike hiše na ulico, na dvorišču 2 novozgrajeni zgradbi za stanovanje & velika delavnica z elelctrično razsvetljavo, dva velika dvorišča, velik vrt, elektrik železnica do hiše. — Ves prostor obsega 4200 m*. Objekt se nahaja na izborih poziciji in je prikladen 2a veletrgovino gradbenega materijala, lesa. žita, sena ^ Donaša letno Din175.000'—najemnine. Cena Din 875.000*—. Natančneje pri lastolk#-. 3. PREBIL, ZAGREB, Nlkoličeva ulica 10 jugoslovanski#, narodnih L del (moški zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Emil Adamič: Naroča se prt ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg J Pevska društva segajte pridno po njih! ^ plavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja »Jugoslov, otmnsko d- £*«• Tiska »Zvezna tiskarna« % UnbUtfL