Številka 18. TRST, v soboto 18. januvarja 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAEI DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Ptfvamične številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 stotink) v cicopih tot akfirnah v Ti>tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petni. SeŽam. NahreŽini, Sv Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. (iENE M* LA SOV *e računajo po vrstah (firoke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 8totink; na osmrtnice, eihvale, poslanice, oglase deuarnih zavodov ou i« stot Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-er.lma vrsta K 'J.^Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase 6prejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". dinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirs. naročnina aa isieljsto iilaile .EMiostt' staie: ceioletno'K 0-20, pai ista Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank >vana pisma se ne sprejemajo tn rokopisi »e ne vračilo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lUta. UREDNIŠTVO: nI. Glorcio Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L.ntnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Ediuost"1 v Trstu, ulica Giorgio Galatti H - PoŠt no-hran 11 ničn I račuii St. 841-602. -- ■■ ■ ■ Telefon itev. U57 ■ BRZOJAVNE VESTI. Izlet avstrijskih delegatom. REKA 17. Avstrijski in ogrski deleg&tje se danes oh 6. zjutraj odpotovali i/. Pule naj parni ku „TLalia". Sledila je vsa eskadra s' jahto „L&crnma", na kameri se je nahajal poveljnik mornaricu gr« f M .ntecucco i. Plulo se j« ob najlepšem vremenu. Ob prihodu na Reki ;e mnogo občinstva pričakovalo delegate. Dr. laueger. DUNAJ 17. „Ralhauskorresp."' poroča da se jo zdravstveno stanje dr. Luegerja a boljšalo. Obsojen radi roparskega J napada na avtomobil. DU$A bojujejo proti Fran cozom. Vzlic temu, da poživljajo javni agitatorji na vojno, se vendar število vojakov krči, ker nimajo nikake plače. Izdana je odredba, da se izvozno blago, v prvi vrsti živila, ne smejo več prevažati na obalo. Poročilo generala Amade. PARIZ 17. General Amade je brzojavno sporočil o boju z dne 14. t. m. in pravi mej drugim : Po dolgem boju sem zasedel mesto Š-tat, ki so je branile mehale Hafida in Mulaj ^Rešida. Z Mehalami so se združili rodovi Šavja, ki so sodelovali tudi na zadnjem klanju. Sotorišče Mulaj Rešida je razdejan. Na naši strani je bil ranjen 1 častnik, 1 podčastnik in 18 vojakov. Iz^ibe sovražnika so velike. Ta poraz je napravil na uporne rodove silrn utis. PARIZ 17. (Agence Kavos). Neka brzojavka admirala Phdiberta pravi, da je v Ma-godoviu mir vzlic proglašenju svete vojne po Mulej Hafidu. Kakor brzojavlja general d'Amade, je trajal boj pri Setatu od 8. uri zjutraj do 12. opoludne. Marokanci so imeli 150 mrtvih in 30 ranjencev. Vspeh boja je, da je svobodna črta S^tat-Bireši-Mednina, kij je za promet m>?d Marakešem in Rabatom velike važnosti. Minister za unanje stvari je zahteval, naj j se razprava o interpelaciji odloži do 24. t. m. Kar s« tiče navodil xa generala D*Amada,1 so ista identična z navodili, ki jih je prijel; general Drude in ki so bila objavijena na: razpravi zadnjih interpelacij zbornice, to je, J da skrbi v ozemlju Casablanke za vzdrževanje j miru in reda, za varnost Evropejcev, trgovin-j ski promet in za kaznovanje onih rodov, ki: so oplenili Ćasablanko. Generalu D' Amade j se je nudila včeraj ugodna prilika, da je zadel na rod, ki je sodeloval na klanju meseca julija. Ta rod je strogo kaznoval in minister mu zamore k temu Čestitati. Kaznovalo se bo vse rodove, ki so zakrivili nlenenje, so li pristaši Abdul Aziza ali pa Mulej Hafida. Nača politika, ki jo odobrujejo vse vlade, se ni spremenila. Nobene nove okolnosti ni, ki bi opravičila to interpelacijo. (Pohvala.) Jaurš? je zahteval da se o interpelaciji tako; razpravlja. Zbornica je pa z 262 proti 179 glasi uvaževala zahtevo vlade in odgodila razpravo do 24. t. m. (Pohvala) Dubskv je uvajal boječega slikaija v kroge boljše družbe, ga jemal seboj v gleda lišča in koncerte in ga seznanjal tako s sorodnimi umetnostmi, preskrboval ga ie s knjigami in časopisi — iz kratka, bil je takorekoč njegov vzgojevatelj, njegov gojitelj. Pogrezal ga je takorekoč v tisto atmosfero, iz katere zaiema umetnikova duša, ne da morda sama ve o tem, v kateri prejema njegova fantazija vedno novih in novih motivov In zdaj mu je Dubskv to naredil — gre in poroči neznanega dekleta, čigar bitje mu je čisto tuje, deklico, ki jo pozna samo površno, morda s kakega plesa, kjer je izmenjal z njo nekoliko fraz, in od par obiskov sčm, ki jih je napravil snubitvi na ljubo. Kaj mu more biti zdaj še Dubsky? Vedno in vselej bo stal med njima ta tuji obraz, bo s svojimi izbuhlimi ribjimi očmi zasledoval njune razgovore o umetnosti. Kako naj razodeva pr«d njo svoje sanje in vizije, načrte svojega duha, katere je skrival pred profanimi očmi, v katere je smel pogledati edino le Dubsky? Dobro je čutil, da je poroka Dubskega s to Milo Ortmuller zadala smrtni udarec njunemu dolgoletnemu, bratovskemu prijatelj stvu, da je po njej lepa preteklost pokopana, in groza ga je bilo bodočnosti... Ni mogel razumeti ljubezni, kajti, izv- Boj za pravico našega jezika. In zopet se je predvčerajšnjem državno sodišče na Dunaju moralo baviti z našim jezikovnim vprašanjem, s to našo trnjevo potjo do najnarodnejega in n^jelementarnejega narodnega in človeškega prava. Občina Sele pri Borovljah je morala iti na državno sodišče v obrambo pred nasiljem nemških fanatikov v deželnem odboru koroškem, ki tretjini prebivalstva brutalno in nasilno odreka to najelementarneje uarodno in človeško pravo, fundirano tudi na državnih osnovnih zakonih, ki zagotovliajo vsem državljanom enako pravo v šoli, vuradu in v vsem javnem življenju. In zopet je zmagalo to pravo na tej najviši inštanciji : državno sodišče je izreklo, da je deželni odbor koroški, odbivši slovensko vlogo občine Sele, kratil, poteptal ?.akon, ki je menda proglašen za vso državljane in bi se mu morali torej tudi vsi pokoriti. Naš jezik je po najviši sodni instanci pripoznan kakor v deželi navaden jezik. A konsekvenca temu je, da bi morale vse oblasti, državne in deželne vsprejemati vloge in jih tudi reševati v tem jeziku. Bi morale — pravimo. Se-li smemo nadejati, da se bo od slej res godilo tako na Koroškem ? ! Kdor bi se temu nadejal, ta ne pozna naših nasprotnikov, ta ne pozna razmer v naši ljubeznivi Avstriji, ta ne ve, kako se upogiblje pod to silo ves avstrijski vladni aparat, tako, da je njega respekt pred razmerami veliko veči, nego spoštovanje do pra-vorekov najviših sodnih oblasti in celo tudi do lastnih administrativnih narede b. Ta avstrijski upravni aparat ni še doslej — ako bi hoteli tudi predpostavljati pošteno in dobro voljo — našel tiste srčnosti in energije, ki bi bila potrebna, da se upornike proti zakonu prisili v spoštovanje zakonov. Na cesarskem dvoru na Dunaju je sicer čitati več-noresnični rek : Justitia regnorum fundamen-tum — pravica je podlaga državam. Ali v istih možeh, ki zahajajo na cesarski dvorec kakor svetovalci krone, ni bilo še nikdar resne volje,* se ni30 še nikoli v potrebni meri zavedali svoje dolžnosti do države, da bi gornji rek se vso svojo avtoriteto dovajali tudi do praktične veljave. Pravo, zakon, princip, raz- zemši nekaj modelov, s katerimi je prihajal v površno dotiko, žensk sploh ni poznal, njegova figura, njegova zunanjost sta mu za-branjevali to; videl je v ljubezni samo satiro in da je, po njegovem mnenju, njej žrtvoval Dubsky prijateljstvo, to ga je globoko bolelo. Dolgo je sedel in tuhtal. Ko se je slednjič vzdignil in pogledal na uro, je videl, da je že davno čas, da gre v kavarno. Uro obeda je bil zamudil, a vzeti bi itak ne bil mogel grižljeja v usta. Preoblekel se je, potem je stopil k stojalu in s kretnjo največjega zaničevanja je strgal dol s svojo sliko, jo pohodil in jo postavil v kot h kupu svojih drugih mrtvorojenih idej. Ko je bil storil to, je čutil, da se k tej sliki ne povrne nikoli več. Bila je pokopana, kakor toliko drugih sanj, za vedno. In čudno! Z naenkrat olajšanim srcem je posadil svoj širokokrajni klobuk na goste kodre, si prižgal cigareto in, zaklenivši atelje, stopil na cesto. Da, čez nekaj časa je pričel tiho žvižgati. * * * V kavarni je bilo kakor vedno živahno. Novaček je pozdravil svoje znance z nahthkim pokimanjem in se usedel na svoj najljubši prostor v kot pri oknu, ki mu je bil leta sdm rezerviran. sodbe so na naši strani — tradicija, ta ne srečna tradicija pa na drugi strani. Zmaguje pa ta poslednja. Na naši strani se moralne principijelno zmage — n^ strani nasprotnikov pa je moč tradiciie. Vse naše zakonito pravo nas ne more braniti pred nasiljem nasprotnikov, ker se mu pokori tudi državna uprava. V tem pogledu imam« mi primorski Slovani, osobito pa tržaški, veliko žalostnih izkustev. Tudi mi smo izvojevali že opetovauik zmag na najviših sodnih instancijah za pravo našega jezika. Tudi glede Primorske so naš« upravne oblasti, lok ilne in centralne, že ponovno izdale naredbe, ki so pomenjale popolno zmago pravice našega jezika ; tudi v Trstu je bil naš jezik od gavtoritativne strani proglašen kakor v deželi navaden, torej popolnoma enakopraven jezik. Ali teorija je jedno, praksa pa drugo. Kako daleč smo še vzlic vsem pravorekom sodišč in vzlic vsem lcpitn ministerijalnim naredbam od resnične enakopravnosti našega jezika ! ! ! O tem nam govore neprestane pritožbe slehernega dne radi za-ostavljanja in celo žaljenja našega jezika na raznih javnih oblastih. Ker torej vidimo, da vse razsodbe in pravoreki nimajo zaželjenega efekta tudi v praktičnem poslovanju, navstaja vprašan e: ali je sploh nade, da pridemo vendar do svojega prava? In če je nade, kaj nam jo storiti, kako je nadaljevati boj, da pripomorem© svojemu jeziku do popolne veljave ?! Nade j e. Ali mi se ne smemo le sklicevati na za-k >n in na etično pravo, mi moramo suni izvojevati ta boj s tem, da smo v praksi odločni, dosledni in neizprosni v zahtevanju s rajih pravic. Pred vsem pa mora biti nam samem naš jezik jedini instrument, ki naj nam služi kakor sredstvo za občevanje na oblastih, v kupčiji, v trgovini in v vsem javnem življenju f Dokler ne bomo sami spoštovali in cenili svojega jezika, dokler ga ne bomo sami z ljubeznijo rabili povsodi in nasproti in z v*3akomur, ne pričakujmo nikar, da bi prišel ta naš jezik do praktične veljave in do popolne jednakopravno3ti 1 Ko bomo vlagali svoje vloge na oblasti le v svojem jeziku, kv> bomo govorili tamkaj le v svojem materinem jeziku, ko bomo trgovinsko korespodeucijo vršili v slovenskem jeziku tudi z drugorcdaim kupčijskim svetom, ko bomo tudi v konverzaciji kjerkoli in pred komur si bodi kazali, kako cenimo in čislamo Bvoj jezik : pjtem bomo kmalu videli velikanski preobrat. ^ Zgovoren izgled za to so relativno lepi vspehi, ki smo jih dosegli tržaški Slovenci na sodiščih za civilne stvari. Kako žalostno je bilo tudi tu še pred kakimi 15 leti ! Nasprotniki so kar gromoli radi vsake slovenske besede, a sodni funkcijonarji so se v strahu tresli pred vsakim siovenskim spisom. To je bilo vse dotlej, dokler sta bila taka beseda in tak spis le sila redek dogodek. V isti meri pa. kakor so prihajali v naš Trst slovenski odvetniki eden za drugim, ki so dosledno uveljavljali v svoji praksi slovensko uradovanje in so se množili slovenski spisi, so se množile tudi slovenske razprave in je zadobiva! naš jezik na veljavi. Praktična, dosledno izvajana raba našega jezika je uklonila slednjič sovražnike in oblasti, da so bolj in bolj odjenjavali od srditega odpora. Danes sodelujejo laški odvetniki na slovenskih razpravah in podpisujejo slovenske zapisnike. In le redek dogodek je, da se kak bolj vročekrven laški odvetnik upira, protestira in se dosledno — blamira ! V hipu je stal pred njim natakar, čašo Črne kave v eni, šahov o desko v drugi roki. Tako je bilo sleherni dan, Novaček je porinil kavo strani in pričel postavljati figure. V tem trenutku se je pojavil Martan. kipar, njegov zvesti, vsakdanji partner, molet'1 se je usedel in že sta bila zatopljena v igro. Slikar je igral nenavadno počasi in nervozno, videti je bilo, da je drhtel pri vsaki potezi — njegova rumena, žilava roka je plavala vedno dolgo nad šahovo desko z razprtimi prstmi, slično krempljem vodo bljuvajočega zmaj« na kaki stari cerkvi. Na levi, za stebrom, je igralo nekaj gostov biljard, vsi prijatelji in znanci obeh umetnikov: igralci, pisatelji in komponisti. Bili so danes vsi nenavadno animirani. Kaj so govorili, sta šahista lahko dobro slišala. Naenkrat je pričel Novaček v tih obup energičnega Martana igrati še počasneje, da, naenkrat je pozabil javiti šah in premikati figure. „Dubsky jo je dobro zadel," je dejal suhi komik, „čakal je, a je dočakal. Mila je zares dobra partija.u „No, tako hudo ni ravno,^ je oporekal neki žurnalist in mirno drgnil s kredo svoj drog, „poznam malce razmere." (Dalje.) biran II »EDINOST« št. 18 V Trstu, dne 18. januvarja ' 9-' % Ta vspeh bodi nam v pouk, v vspolbujo in ravnanje, ako hočemo srečno in čim prej ▼spešno izvojevati težki boj za pravo našega jezika ! Le s praktično vsakdanjo rabo moremo priboriti našemu jeziku tisto pravo, ki lam je dajajo zakoni in pravoreki državnega sodišča. _ Brzojavne čestitke povodom Manilićevega jubileja. (Dalje.) Supetar na Braču. — Budjenje hrvatske misli u posestrimi Istri i Trstu, kakve doživismo pri zadnjim izborima jest plod vašeg dvadesetipetgodišnjega požrtvovnog, neumornog rada na političko-novinar-ekom polju. — Dao Bog, da krepki i zdravi prosliedite svojom stazom do sjedinjenja mile nam hrvatske domovine. Družbi, vašem čedu, koja čuva i otimlje našu djecu iz tudiin4oh pandža, ovo je občinsko vieće udielilo 200 K. Trudi vam pozdrav u ime obč ne šalje — Načelnik. Občina. — Žrtve patnje vaše našom slogom za istarskoga patnika Bog vam platio. — Stefanutti. Beč. — Današnjem vašem slavlju, kad možete ponosom gledati na liepe plode svoga neumornoga i nesebičnoga rada za hrvatstvo Istre, uz iskrene čestitke i želju, neka va» svemogući uzdrži zdrava u boljoj sreći za dugo godina na diku hrvatskoga naroda pridružuju se doktori — Gospodnetič, Katalinić, Vrani ican. Zagreb. — Zaslužnom jubiiarcu, u:oru nesebičnog i djelotvornog otučbeničtva stišće junačku desnicu — Peroslav Paskiević. Zadar. — Narodnom priznanju za četvrtvjeko-vni patriotski rad na izloženom kraju otačbine, srdačno se pridružujemo, kličući vam : ustrajno napred na mnogaja ! — Drugovi Biaiikini, Kisić. M e d u 1 i n. — Današnjoj slavnosti pridružuje se i hrvatska čitaonica medulinska. — Odbor. B o č. — Dičnom svečaru i borcu za hrvatska prava kliče : Živio ! — Hrv. akad. družKo „Zvonimir". Šibenik. — Padaju tmine, svjetlost boljeg dana prosjeva i na patničku I^tru. Med;u svjetlonošama Vama prvaku, neumornu radniku, žarku rodoliubu danas oduševljeno kliče : Zdravo ! — Hrvatski Sokol. Mošćenice. — Hrvatska čitaonica mošćenička imenovala Vas je prigodom 25 godišnjice Vašeg neumornog rada svojim počastnm članom i najsrdačnije čestita — predsjednik Ortolani, tajnik Dukić, blagajnik Ivanošić. Opatija. — V proslavu 25 godišnjice velikomu poborniku na narodnom polju najsrdačnije čestitaju — Josip i Franjo Petrak. Lupoglava. — Prigodom dvadeset petgodišnjice čestitamo iz dna srca želeći svako dobro Vami na mnogaja ljeta, Vam zahvalni Lanišćani. izabrani danas — župnik Vrbka. Pula, — Čestitam 25 god. tvojega rada. — Matko. Supetar na Braču. — Prigo-gom Vaše 25 godišnjice požrtvovnog rada, ovo družtvo šalje Vam bratski pozdrav, želeći, da još na dugo ustrajete u borbi za spasavauje naše mile istarske braće. — Su-petar?ka Sloga. Kastav. — Vodju u borbi za prosvjetu i slobodu, pozdravljaju učitelji — Grosman. Rubeša, Jelušić, Jurinčić, Lovrič. Nabrežina. — Velezaslužnemu ju-bilarju kliče pev. dr. „Nabrežina" : na mnogaja srečna leta. Prošek. — K današnjemu slavju nam predragega poslanca, kličejo navdušeno na mucgaja leta in Bog Vas živi. — Proseški rodoljubi. K a r 1 o b a g. — Prigodom s'ave dičnog reprezentanta hrvatstva u Istri Marka Man dića, klićem svečaru oduševljeno : Živio ! — Stjepan Bnuer. Sv. Matija. — Prigodom današnje Vaše slave, kličem, zdravo mi bio mili susjede, žarki rodoljube ! — Božo Dubrović. R i e k a. — Mojem starom prijatelju priznaje njegove zasluge za probi'ak duševni i materijalni svojeg naroda u Istri; iskreno čestitam. — Mate. K i e k a. — Uzor rodoljubu, neustrašivom boriocu za hrvatska prava Istre, kličem živio ! — Gremer. Gorica. — 25 let trdega boja za probuja Istre imate za sabo, le značajen mož, trden kot skala, vnet le za blagor ljudstva je mogel ustrajati ter prenesti vse borbe. Plačilo za delo so uspehi in ljubezen probujajočega se naroda. Vrlemu drugu kliče še mnogo let. — Uredništvo „Soče" Gabršček, Kavčič. ______(Pride še.) Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno porodilo.) Budimpešta 17. Zbornica je v 3. čitanju vsprejela adicijonalno pogodbo k bruseljski sladkorni konvenciji. Sledila je razprava v določitvi rekrutnega kontingenta za 1908. Poročevalec Moskow;cz je očrtal razprave o vojnem odseku in pripomnil, da se je v odseku izrazila želja, naj bi se ogrski rekruti po možnosti uvrstili v ogrske četne oddelke, naj bi se ogrske častnike v večem številu uporabljalo pri ogrskih armadnih oddelkih, naj se konečno reši vprašanje honved-ske artilerije, in naj ne bo povišanje v službi honvedskih častnikov navezano na drugi nego na madjarski jezik, konečno, naj se narodne aspiracije čim prej uveljavijo na vseh poljih državnega življenja, Ministerski predsednik dr. AVekerle je izjavil, da se je poslanska zbornica do zadnjih dni rainolega leta bavila z nagodbenimi predlogami in da se ie moglo predložiti re-krutno predlogo še le v prvi seji po počitnicah. Ker prične dne 27. t. m. zopet zasedanje delegacij, je vlada želela, da reši do tega časa tudi magnatska zbornica to pred logo, da se zamore pravočasno pričeti s pri-pravljavnimi deli za novačenje. Posl. Nagy (disident) je predlogo odklonil, ker so se vsled kvotne predloge bremena Ogr»ke zvišala. — Posl. Brediceanu (Romun) ! je v imenu narodnosti izjavil, da odklanja j predloge le, ker nimajo do vlade zaupanja. Stavil je resolucijo, naj vlada takoj predloži načrt za uvedbo dveletnega službovanja. — Posl. Bozokv (disident) je stavil predlog, naj vlada takoj predloži načrte za ustanovitev samostojne armade. — Posl. Ugron (stranka netrijska, izjavil je, da je vlada dolžna skrbeti za to, da bo ma-djarstvo v mornarici bolje zastopano. Posl. Zoltao Lengjei (disident) je izvajal, da ima dežela pravico zahtevati za cgrsko armado madiarski poveijstveui jezik. Armada j je postala popolnoma avstrijska. Sedanja de-j legacija je popustljiveja nego vsaka prejšnja ! in reprezentuje tako priročni stroj za giaso- i vanje kakor je nima niti ruski car. — Pred- j sednik je pozval govornika na red. — Posl. ; Lengyel: Ogrski element se v armadi popol- j noma zanemarja. Mi ni-.mo imeli nikdar ogr-ga vojnega ministra, nikdar ogrskega načelnika generalnega štaba. Celo Galgotzy ki je bil Ma^yar le po imen.., je upokojen, t — Minister Jekelfalussy : Ker je star 75 let! j — Lensyel : Med kornimi poveljniki ni niti ; enega Madjara. Za duh, ki vlada v armadi, je na-b »lji dokaz na Dunaju izhajajoča Armee-Zeitung. — Jekelfalussy: Častnikom je prepovedano pisati za ta list. — Posl. j Lengyel je konečno zahteval, naj se miniiter-ski predsednik že se .nj izjavi glede povišanja častuiških plač in glede prezentnega staleža, ker je prepričan, da se hišni red le za to preosnuje, da bi možno rešiti ta vprašanja. Govornik je predlogo odklonil. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. semtertja kake indiskretnosti. ob katerih se morajo kar ježiti lasje vsakemu prijatelju svobode. Tako je poročala pred dnevi neka ogrska korespondencija, da rekvizit aktivne volilne pravice bo znanje m a d j a r -skega jezika, da bo izključen, kdor je bil kaznovan radi političnih činov „razža-ljenja madjarskega naroda*; a prihaja še lepše: ne bodo se verificirale volitve onih poslancev, ki so tekom volilne borbe agitirali proti „skupnosti ogrskega(!) naroda'* ali proti ,.o g r s k i (!) državni idej i4'! Kaj to pomenja po madiarski terminologiji, vedo pač vsi ; pomenjalo bi jednostavno, da izvoljeni kandidat, ki je kedaj agitiral proti madjarskemu narodu in to bodo pač vsi narodnostni kandidatje —, izgubi svoj mandat. Velemadjari torej „študirajo", Bog pa je že poskrbel za to, da tudi madjarska drevesa ne rastejo do neba. Glasovi o odstopu srbskega kralja Petra. Beligrajski „Odsjek" javlja, da je kralj Peter sklenil, da se odpove prestolu, čim bo sklenjena trgovinska pogodba z našo monar hiiO ter da t ficijelno ob šče dvore na Duna u in Petrograiu. S pristojne strani se to vest označa za popolnoma izmišljeno. Francoski načrti v Maroku, Neki člen francoskega ministerstva se je nastopno izjavil o načrt'h Francoske : Naše postopanje se rudi nepričakovanih novih do-gock'V ne spremeni v nikaki smeri. Mi storimo vse, da garantiramo varnost v lukah i i da uredimo policijo, čim prej bo to m žno. Mi opustimo vse, o čemer bi se mnglo 2deti, da bi prekoračilo algesirske akte. Ker bo naše postopanje tudi od dej naprej losalno, misltmo, da se nam ni treba bati težav cd nobeue strani, a tudi ne s strani Nemčije, Ogrska. Volilna reforma in reforme parlamen tarnega poslovnika na Ogrskem. Na Odrskem se sedaj ba vi j o z vprašanjem reforme poslovnika poslanske zbornica. Komisija, sesta\Ijena iz vseh strank, ima izdelati prvi načrt, ki se potem predloži zbornici. Sedanji poslovnik je isti, ki si ga ie postavil ogrski parlament začetkom konsti-tucijonalne dobe in ki je posnet po tedanjem poslovniku angleškega parlamenta. Ker ta-le poslovnik pospešuje individualno iniciiativo, utegne obstrukcija tudi najmanjše frakcije zaustaviti p polnom x parlamentarno kolo. Znana je obsrukcija iz j. 1872, ko je opozicija pod starim Tiszo preprečila osnovo novega volilnega reda; historična je dolgotrajna obstrukcja stranke neodvisnosti* proti Szellovi, Tiszovi, Khuenovi in Feječvaryjevi vladi; slavna je nedavna ia bržkone še trajajoča obstrukcija Hrvatov. Ta ravno je tako ustrašila nekdanje mojstre obstrukcije, da hočejo spremeniti sedanji poslovnik na tak radikalen način, da bo vseboval pravcate „Hausknecht-paragrafe". O drugi prevažni reformi volilnega reda se še vedno nekaj „Študira". In da treba j toliko Študirati, je tudi povsem umevno. Kajti uvesti sp'ošno volilno pravico in pri tem rešiti fantom edinega ogrskega (madjarskega) naroda, to je tak umotvor, da mu tudi nasilni M&djari niso z lepa ko$. Splošna volilna pravica bi morala vkljub vsem umetuim volilnim geometrijam in vsem raznim zabelam — razun seveda madjarske paprike — strmoglaviti sedanji veletnadjarski imperializem, prjpomoči ogrskim narodnostnim do veljave in dati sedanji laži-madjarski državi pravo lice: narodnostne države. Da se to prepreči, treba, ker se že splošna volilna pravica mora uvesti, seveda in ne malo i „študirati". Monstrum, ki bo rezultat tega „ Studiranja", s« izleže, kakor poročajo, že to spomlad. Z * sedaj pa prodirajo v javnost Drobne politične vesti. Češki deželni zbor. Češki listi poročalo, da so se razbila pogaianja čeških strank, združenih v ,.Narodnem klubu" o volilnem kompromisu za češki dežtlni zbor. Vse te stranke pojdejo samostalno v volilni boj. Iz Belgije. Belgijska zbornica je namesto Scbnllaerta, ki ie b,l nedavno imenovan ministerski m predsednikom, s 74 proti 45 glasom izvoiila predsednikom katoliškega poslanca Covremana. Predsedniške volitve v Združenih državah. Predsednik Roosevelt in zakladni tajnik Contelyon sta sprla. Roosevelt mu ne dovoli, da kandidira za pred sednika. Corteljon najbrž odstopi. Dnevne vesti. „Terra cuccagna". Pod tem genijalno izbranim naslovom se bavi „Slovenec" z nezaupnicama, ki sta jo sklenila občinska odbora v Dolini in v Rodiku proti škofu Naglu. No, če „Slovenec*4 ni vedel povedati druzega v obsodbo teh nezaupnic, bolje bi bil storil, da je modro molčal. „Slovenec" pravi, da so bili oba župana in odborniki zavedeni v to od „izvestnih oseb". Gospoda župana v Rodiku mi ne poznamo osebno, poznamo pa g. žuoana v Dolini. To je inteligenten, razso den in značajen mož. Kakor inteligenten in razsoden mož si more o v^aki stvari ustvarili svo;e prepričanje. Kakor značajen mož pa se ne daja od nobene osebe in nobene sile zavajati, v kak korak, ki bi ne bil v soglasju z niegovim prepričanjem. Fabuliranje „Slovenčevo" o „i z vestnih osebah" je torej prazno in ima pomena le v toliko, v kolikor in vol vira žaljenje značajnosti in poštenosti gospoda župana Pangerca. „Siovenec" pravi dalje, da občinski od bori nimajo pravice sklepati kake nezaupnice škofu, in edino le duhovniki, katerim je škof prepovedal čitati ..Ei«nost", da bi mogli protestirati proti temu. Če je bilo gorenje fabuliranje „Slovenčevo" o „izvestnih osebah" prazno, zveni pa ta argumentacija o pravici duhovnikov do protesta kakor hudomušna — zafrkacija. Ce 6e duhovnikom naročajo zaupnice, potem bi hoteli mi videti duhovnika, ki bi si upal protestirati proti škofu!! Ti ljubi B )g, saj ima tudi vojak pravico do pritožbe proti svojemu stotniku, vendar je v vojakih naj veča modrost ne posluževati se te pravice. Mi se nočemo prepirati s „S!ovencern" o tem, ali imajo občinski zastopi formalno pravico do izražanja avo.ih čutstev nasproti škofu. Važnost takih sklepov je marveč v 1 tem, da so občinski zastopi poklieani tolmači : javnega mnenja. Posebno velja to za občinski zastop v Dolini, ki je bil še le pred pa tedni izvoljen brez volilnega boja. A župan Pan-gerc vnovič po vol}i vseh občanov. (Mimogrede bodi omenjeno, da je bilo nekaj nav-> skrižja le radi odbornika za vas Ricmanie, a 1 §e v tem pogledu so — da govorimo s t „Slovencem" — izvestni gospodje popolnoma pogoreli. Sicer pa priča že nadpis „Sloveučevi" notici, da ljubljansko glasilo samo jeralj« stvar bolj oi — smešne strani in da j« le zato nekai reklo, da je sploh kaj reklo. Pet let ! Danes mine peto leto, odkar je cerkev v Ricmanjih zaprta in odkar je ta toli izkušena vas brez cerkvenega življenj«. Kakor bi bilo zapeljivo to, vendar se nočemo ozirati i azaj na dogo !ke teh petih let. La toliko pravimo: žalostna petletnica, žalosti i ne le za R cmamce, ampak tudi za njih, ki imajo ključ do rešitve v rokah, a vendar niso znali in tudi ne hoteli pravično rečiti te mučne afere, glede katere danes iskreno želimo, da ne bi doživela svoje -šeštletnice. Koraki v to so zopet storjeni. Vpraša« o je le, ali se poklicani faktorii izkažejo sedaj modre je in pravičneje?! Spominska knjiga pesniku Simoau Gregorčiču odpotuje danes populudne na pesnikov dom. Krasno, dragoceno in umetno izdelano knjigo je poklonilo „Beljaško omizje v Trstu" in jo ponese nocoj skoraj korporativno na Vrsno pod beli Krn. To je on® omizje, ona družba, ki je prva poromata na pesnikov grob in dom v minolom novtinbrm. Veliko je zanim in e med omizniki za ta iz!®t — toliko originalen, kolikor mikaven v tem letnem času: Krasno vreme, mesečna noč, naši vršaci pokriti z belo kristalno odejo, ie-aketajočo se v bajnem luninem svitu — daj, planinec, dobrodošel ! Pridruži se reče' družbi, ki odpotuje danes popoludne ob 5. uri z drž. kolodvora do Sv. Luciie, in prepričan boš, da ie Gregorčičeva domovina prari „planinski rai" ! Sivorjev. P. S. Prenoči se v Tolminu. Krajina o i Sv. Lucije do Vršnega je do st d j b r o snega. O kn igi sami, ki je pravo um tui-ško delo GabrŠčekove tiskarne, kaj več pozneje. — Razpisan je štipendij letnih 240 kiuo ustanove Antona H rova ti u a . za ljudsku-sredoje- in visoko-šolce izlasti iz sorodstva ustauovnikovega (na Opčinili pri Tr^tu) si, •t;■ tudi za učence iz Opčin. Prošnje je nloiiti do 15. februvarja lUuS na c. kr. name^rsi štvo v Trstu. Iz Trebič smo prejeli: Opozorjen na dopis iz Trebič od « ie 5. t. m. prosim, da potrdite resnico in priobčite sledeče : Kdor pozna tukajšnje razmere in kdor je eni dopis pazljivo prečital, spozna hihk«, da jaz nisem avktor tega „z a s r a-movalnega" dopisa. Ker pa vzlic temu nekateri sumnijo, da bi jaz mog J k t avktor tega dopisa, prosim, da resnici > ljubo izjavite, da to ni res. 0 » enem pa pt -zivljam brezimenega dopisnika, na iz kj i svojo obljubo in naj pride se svojim podpisom na dan, da ne bodo nedolžne oa«!s trpele. — Fran Stefanutfc ž. v. p. Pripomba uredništva. Potrja«:» z vso odločnostjo, da gospod žu nik Steit-nutti ni avktor gori omenjenega dopisa. Z Opčin. Dne 10. t. m. je koncertiraia v dvorani tukajšnje .Tamšekove restavracije „Tamburaška in pevska družba hrvatskih dam in gospodov v narodnih nošah". Tamburali in peli so jako precizno, tako, da je navzoče občinstvo burnim odobravanjem izražalo svoo zadovoljnost. T.t družba je že koncertiraia z naiboljš m vsne-hom, v raznih veeih mestih Hrvatske, Slavonije, Štajerske, Kranjske, Koroške, Nemčij • in Danske. Ju'ri v soboto zvečer ponovi družba svoi koncert v Jamsekovi restavracij . Začetek ob 8. uri. Vstopnine se ne plača nikake. Kdor ljubi milo našo narodno tamburico in glasbo sploh, naj se vdeleži tega k -certa hrvatski tamburašev. Zavarovalnicam za govejo živin Iz Padrič nam pišejo : Dne 5. t. m. je ir*3iti zavarovalnica za goveio živino v Bazovici svoj redni občni zbor. Udeležba je biia častna. Poročilo tajnika in blagajnika sta bili jednoglasno odobreni in reči se more, da je uprav;, te zavarovalnice ugledna. Izrekamo torej zasluženo pohvalo odboru in voditeljem na B'th trudu in njihovi požrtvovalnosti. Vse priznanje jim gre, da so tako razumno vodili to za živinorejca toli koristno ustanovo, ki bo letos slavila desetletnico svojega koristnega de lovama. Ob točki „eventuvelni predlogi"* se je oglasilo več njih z nasvetom, da bi zavarovalnica, ako le možno, kupila dva bika-pit-memaka: enega za Bazovico in enega 7 Padrič Gropado, ker biki, ki jih preskrblja preslavna in od vlade subvencionirana Agri-ria jednostavno ne odgovarjajo današnjim potrebam in sicer že zato, ker ao prsvao zanemarj eni. Zborovalec Josip Grgič je spregovoril : Letos mislimo obhajati 10 letnico obstanka naše zavarovalnice. Ob tej priliki predlaga*, da se ustanovi zveza zavarovalnic goveje živi u e s sedežem v Tr*tu, a prva naj se v proslavo svoje desetletni« t oglasi naša zavarovalnica za tako ustanovitev in sicer pri kmetijski družbi nekako tako-le, da vsaka obstoječa zavarovalnic i ostane za s? kakor blagajna, a vse se združijo v vzajemn« podporo. Posamična zavarovalnica ne dobi Dones 18. januvaria 1908 Veliki Trgovski ples »JE^sL*^!«™ V Trstu, dne 18. januvarja 1908 »EDINOST« štv. 18 Stran Uf niko podpore od vlade, zveza pa bi jo mogla izposlovati. Dobljena podpora naj bi se raz delila mej zavarovalnice po potrebi. Ta predlog nai bi uvaževale vse naše zavarovalnice po okolici in se zavedale, da le v združenih močeh je dan pogoj za res vspešno delovanje. Na ta umestni in pametni predlog pa se ^e oglasil slavni capovilla bazoviški z imenitnim predlogom: Dragi možje! Ker smo tu zbrani P^dtičani, Gropajci in Bazovci, opozarjam vas na podrto staro — mežnariio. Ker so dotična tla last Gropajcev, Padriča-nov in Bazovcev, prosi slavni magistrat za Tseskupni podpis, da se lastninska pravica prepusti magistratu, da potem magistrat zgradi poslopje za cerkveno shrambo. Proti temu predlogu se je oglasil Josip ©rgič, rekši : Kdor je podrl brez našega dovoljenja, ta naj sezida zopet, ker sicer imamo kakor lastniki dotičnih tal pravico tožiti. Nf» to je menil kunštni capovilla, da se na tako malenkost ne treba ozirati! ! Josiu Grgič : čeprav je malo. ali naše je! Ta slučaj nam bodi v pouk! Tako je našega tudi marsikaj druzegM, kar pa dosedai žalib >g nismo znali braniti. Ta mali kos zemljišča je kakor mal kos slanine, na kateri se včasih vlovi tudi velika podgana. Tt m besedam je sledil viharen aplavz po vsej sobaai, ki je pričal, da se je ljudstvo začelo zavedati svojih pravic in da jih hoče braniti. Magistratov „organetto" pa je postal zelen od jeze, a je pokazal s tem, da je kakor pokoren sluga magistrata ostal — v nezavednosti iii nerazsodnosti ! ! Za „Veliki trgovski ples". — Odbor .Trg. izobr. drujtva* najuljudueje prosi vse one, ki so bili morda vsled ogromnega dela na razpošiljanju vabil nehote prezrti, blagohotnega opr ščenja ter naznanja, da se za vabilo lahko vsakdo obrne do društvenega predsednika gosp. U 1 č a k a r j a, ali pa do društ. blagajnika g. Dete;a v zjvlrugi". Ob enem opozarjamo si. občinstvo še je .len k rat na to prekrasno prireditev, katere višek bo ples „Morav-ka beseda" v divno krasnih moravskih nošah in ki se pleše in roje v češkem jeziku s spremljevalnem vojaškega orkestra. — To bo res nekaj impozan-tnega. — Tržaška maia kronika. Poskus samomora. Včeraj predpoludne sta prišla dva mlada človeka v krčmo, k: je v hiši št. 41 v ulici delle Sette Fontane. Dala sta si prinesti vsaki kupico piva. Za tem e eden njiju vprašal, če bi mogel dob ti kaj zajutrka. Ko se je na to krčmar oddalji.'. kj dotičnik, ki je bil vprašal po zaiutrku, skočil v kuhimo, tam pograbil velik kuhinjski nož t' r si z istim začel rezati grlo. N egov tovariš i u krčmar, to videča, sta takoj skočila k njemu. A še le po dolgi borbi se jima je posrečilo, da sta mu iztrgala nož iz rok. Na co je šel krčmar klicat redarje, a ko se je vrnil z redarjem v krčmo, je našel nesrečneža ki je — grozno krvaveč — taval po ki črni iska;e noža, dočim ga je njegov tovariš za Jrževal. — Na to je bil pozvan t;a zdravnik >e zdravniške postaje*, ki je nesrečnežu le s težavo obvezal vrat. Nesrečni človek — ki je 29-letni mehanik Josip Z., stanujoči v ulici Michelangelo — je bii prentšen v mestno bolnišnico. Njegove stanje je jako opasnt>. Trije slučaji nagle smrti. — Včeraj predp< iudne je umrl nagle smrti 71-ietni Tomaž Zollia, stanujoči v ulici sv. Vida Št. 10. Bil je popolnoma zdrav. Hkratu ga je pa obšla slabost. Pozval* so k njemu zdravnika s pomožne postaje društva „Igea*4, a ko je zdravnik prišel k njemu, je bil starec že inrtvev. Mrliča so prenesii v mrtvašnico pii SV. Justu. — Istotako ie naglo smrti umrl 65-letni t govec Ht t rik Grati, stanujoči v uiici Pa duina št. 11. Smrt je tudi njega ugrabila ua ravno isti način, kakor gori imenovanega Tomaža Zoiiia Obšla ga je slabost, na kar so pozvali k njemu zdravnika se zdravniške postaje, ki ga je pa našel že mrtvega. — Malo pozneje je bil pa zdravnik se zdravniške postaje pozvan na pomoč k 35-letuemu har.ariu Angelu Pra v ulico Foscolo št. 44. In tudi tega je zdravnik o svojem prihodu našel že mrtvega. Nesrečnež je umri za srčno kapjo. Smednioa. Gospod: Tega stanovanja ne morem vzeti v naiem, kajti tu vleče, da človeku ase vihrajo! — Gospodar: Temu lahko odpomo-reie, ako si pustite lase postriči. Koledar ln vreme Danes: Stolica sv. Petea v Rimu. — Jutri: 2. nedelja po sv. kraljih, ime Jezusovo. — Temperatura včeraj ob 2. uri p«p«ludne -f 7 5° Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno >r«menjivo. Zmerni vetrovi. Temperatura malo \' "®*ienjeaa. Počasna sprememba. Z obzirom na to in ker se je moral občni zbor že trikrat odložiti radi nesklepčnosti, prosimo, da se vsi členi gotovo udeležijo tega občnega zbora. Hrvatsko tamburaško društvo „Sava" priredi jutri v „Narodnem domu4* v Barkov-Ijah koncert, ki začne ob 4. uri popoludne. Vstopnina 40 stotink za osebo. Na vsporedu so krasni slovanski in hrvatski komadi. — Tamburaši nastopijo v hrvatski narodni noši. Veselični odsek „Trg. izobr. društva*4 naznanja, da v nedeljo dopoludne, ktkor tudi zvečer ne bo plesnih vaj. Prihodnja vaja bo v četrtek, kamor se vse prijatelje in prijateljice plesa najuljudneje vabi. Odbor pevskega društva „Ilirija* naznanja vsem pevcem da pričnejo z današ njim dnem redne pevske vaje v novih prostorih ulica Montccchi štv. 15 I. nadstropje; štv. 8. Opozarja se gg. pevce na redno zaha lanje k vaiam. katsre bodo vsako sredo in petek od 8. do 10. zvečer. Sprejemajo se nove pevske moči, kakor tu.li ceni. gospodične za vstanovitev mešanega zbora. Prijavi se lahko ob zgoraj naveden h dnevih. V nedeljo zbirališče pevcev v dr. prostorih ob 3. uri popoldne. Akad. fer. društvo „Balkan" se udeleži ki rporativno velikega trgovskega plesa. Tovariši se poživljajo, da pridejo poln oš te vil no. Odbor. Pevsko društvo „Lipa" v Bazovici bo imelo dne 26. t. m. ob 4. uri popoludne svoj redni občni zbor v prostorih g. Križ-mančiča. Po občnem zboru bo v gostilni „pri Lipiu pevski večer, na katerem bo sodeloval i<5 priiaznosti tudi tamburaški zbor iz Boršta, Bo tudi skupua večerja in ples. „Čitalnica'' pri sv. Jakobu vabi vse odbornike k važni sen, ki se bo vršila danes v soboto 18. jar. cb 8. uri zvečer. „Godbeno društvo na Prošeku" pri- Trgovsko-obrtm redi v t}edeljo dne 19. t. m. v dvorani re- | stavraciie Starcc na Prošeku velik narodni javni ples. Ms s pohištvom Peter Jeraj Trsoulna s pohlituom v\/>/w ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine od navadne do najfineje vrste jako rizkih cenah g??" m .po Skladišče šivalnih strojev igel, olja, aparatov, potrebščin iti gfigr" TEDENSKA PLAČILA. Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Traf. ulica Eelsedere štev 40, Trzt a LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon it 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, analežte opeie, katerik n*1 j-i kvari oftnj in druge T^te uiaranja:* za zgradbe, kak.-r tanke opeke, gašeno apn.) iti. UMETNI ZOBJE Plombiranje zebov Izdiranje zobov brez ~ vsake bofečme v zebozdravniškem kabinetu Dr. J. Čer makTuscher TRST ulica della Caserma štev 13. il. nadst. Naše gledališče« Nedeij-ka predstava „Snegulčice" bode ob 4. pop. Da je vodstvo gledališča sklen lo uprizoriti to krasno bajko popoludne, je jako hvalevredno. Saj fie takw dana prilika zlasti našim otročičem, pa tudi našemu okoličan skeiim občinstvu, da se prav komodno udeleže predstave. Vemo, da so razni roditelji iz oko-iice izrazili žtl;o, da bi se rSn-gulčicaw vpri-/.oriia nekoliko prej ko za Injič, da bi mugli i svoji deci privoščiti nekoliko uric za nje neoeškega užitka. Tei želji je g!edališoe ustreglo in zato se je nadejati mnogobrojnega občinstva. Predstava bo vsakako sijajna in, kakor naravna, bolj sigurna nego premijera. Srčkani naši škratje doživijo gotovo zopeten triuo»f. Predstava je ob znižanih cenah, zlasti pa za otroke. _ Nar. deiav. organizacija N. D. O. priredi, kakor že objavljeno, v nedel o dne 19. t. m. v svojih prostorih via Lavatoio 1, dva shoda in sicer: ob 9. uri dopoludne za delavce Lioydovega arsenala in ob 11. uri za delavce c. kr. glavnih skladišč; (grupi3tov). Ker sta imenovana shoda važn> ga ; pomena za navedene skupine, je želeti obilue udeležbe. N. D. O. priredi svojim členom in po nj.h upeljaniuo gostom v nedeljo dne 19. t. m. j ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih domačo zabavo s plesom. — Na svidenje ! Vesti iz Goriške. Umrl je včeraj zjutrai v Gorici g. Fran-} čisek Zoratti v starosti 83 let. P-kojnik ie j bil 53 let duhovni pomočnik pri župni cerkvi! sv. Ignacija v Gorici. Iz Goriške okolice. Na našem političnem obzorju se zbirajo temni, sumljivo se j gibajoči oblaki ; nevihta prihaja. Nevihta,: huda revihta se oznanja iz daliine z groze- j čim bobnenjem in šumom. Komaj so se po-1 mirJi duhovi od zadnjih državr.ozborskih • volitev, že zopet so se začeli razburjati radi bližajočih se deželn izborskih volitev. Vse stranke brusijo svoje orožje, da pojdejo r hud boj, ki jih čaka. Pripravljajo se vsi z nenavadno vnemo in živahnostjo. Nekateri so že postavili svoje kandidate, nekatere pa si jih izbirajo. Posebno klerikalna stranka je agilna, da mulokatera tako. V neposredni bližini, v Mi^nu. je bil m i s i j o n ; v Gorici pa je bil socialni kurz ki so ga obiskovali celo dečk: □ Dr. RUD. ŠORU ZOBOZDRAVNIK klinike za zdrav, zob v berolinu. Plombovanje - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. jzdiranje zofaot: brez vsake bolečine, uravnanje slabo zraslih zobov. Sprejema od 9. — 1. in od 9. 6. popohidnt. CORSO 49, uhod ul. Siivio PeJico I. 1 □ u> \]b i i ?i;!Hr? t ti. 11) «i)fi7»rnsti|i m ^mis ir» »"'.zDro^sia na dnbe.lo in droin TBST. — JAKOB PEBHAUC — TF: V in 'I r H' A e « u p 5tv. 6. (BBSETClI £affS C63ir!! : Vel^k irf or frarci ?hega Scnipap-ca. penečih /.t r tj.iljpuBkili in iiTUtro-o^rakib vin Eordeaux, : t »ui-der rcnakih vin, Moaellii in Cbiauti. — " u tajale, razna Žganja ter posebni prifr.i trop;r «!'vovec io brinjevec — Izdelki I. vrf*te, i dotičnih krsjev. Vsaka naročja -e takoj izvrši. km pošilja, ne j > povzetju. — Ceniki na zahtev '2 franko. — Razprodaja o u pol 1". r^ naprej. PateKiirar. divan-posteija BkAiCHMBGirJ \ Ok rs; n di svoje krasne e!egauce vsa si prostor in se spremeni v hipu h samim preiiiakljajein v jako k' modno postelj > z , lastnimi žimnicami in bls zinicacui. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skladišče najnižjega in solidnega pohištna vt modernem slogfu. — Popo!"-i6 sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in olepševalno delo. ANTON MACHNICH. IRST, ul. s. Giovanni 10 ::::: V ii3. sladčičarni ::::: VINKO SKERK, Trst uia flcquedotfo 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedr.o svež kruh, najfinejša čokolado fina dezertna vina v bute ikih, raznovrstna bi?kote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torto in krokante. — SPEC.JALITETA: PUSTNI KROFI. r fi Sladčičarna JOSIP WEBER t — uiica Carlo Ghega štev. 4 - Sprejme naročila za vsakovrstne prilike. Žen tovanja, krste itd. itd^ izbora najfinejesa mandorlata. Trst kakor Velika najfinejega Sprejme se poštne pošUjatve. ■ — tZ4 V IP TOVARNA POHIŠTVA Aleksanil. Levi Mlnzl ■ rrst Zaloge: Piazza Posario štev. i. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, Teiefon: ulica della Cesa št. 46. Trajna zaloga pohištva: fj ulica della Sani š. šte . i4. Pisarna: i ulica Lazzaretto vecchio štev načrti in proračuni na zahtevo. 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). 36. Društvene vesti. Društvo „Narodni dom" v Trstu skHcuje za petek dne 24. januv&rja 1908 v gornjo drorano restavracije ..Baikan" ob 8. --i in pol zvečer oheui 2bor z liasledmim dnevnim redom : ]. Nagovor predsednik«. 2. Porodilo tainika. 3. Poročilo blagainika. 4. ^Vočilo pregledovalnega odseka. 5. Sklep^nie ^ predloga odborovem, da se društvo razide. Za sklep o razidu društva ireba glasom zadnjtga odstavka § 12. društvenih pravil tričttrtinske večine in prisotnosti dveh tretjin vsek členor. Ponlards, race, purani, štajerske kokoši. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št 15. ARSSTIDE fiHAl nn Trst Ulica S. Servolo K TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ, ^ Ne r>oji se konkureiice. DOBIVA V VSEH LEKARNAH Najvspešneje sredstvo proti DUBIVA VSEH LEKARNAH revmatizmu in piroimu TPlf^nkl D rnn MB prirejena, v Trstu Rafaela Godina, lekarna „jfllla JltaOcnna della Salate" pri je lCI\ULirin bUUinn Od lekarnarjev: sv. Jakobn in Josipa Sodina, lekarna ,^11'3gea' Farneto 4 Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali proti anticipatni poSiljatvi zneska 7 K franko pošt, in zavoja. Strt« IV. »EDINOST« St. 18. V Trstu, 18. januvarja 1906 •d 12-14 let. Ta kurz naj bi izvežbal za vsako vh3 £gilno moč za prihodnje volitve. Ni hlhba ideja; posnemanje vredna. Pri dru-gA strankah žal ni moči in sredstev za tako agitacijo. Kakšem bo izid teh deželnozborskih Tolitev, je popolnoma negotovo, kajti odloče-T«le bodo lokalne razmere in ne splošne, kakor tia državnozborskih volitvah. Največ ■parja ima v naši okolici agrarna stranka ; to priznata vsakdo, ki pozna lokalne raz sere. V mestih in trgih je iročna narodno-sapreJna stranka, v veleposestvu pa odločujejo stanovski interesi in je to razred sam za-se. Tu si klerikalci, liberalci in agrsrci volijo »ftnii za-se, po svoji volji. Upanje je, da si izle;e o to pot pametnejše, agilnejše in b< 1| Lfaiotino zastopstvo, nego se je imeli do sedaj. Saj je toliko mož, vrlih izobraženih »ož med njimi. — Nevihta prihaja in sopa-rtn vzduh nas obdaja! Želimo si blagodejnega vzvedrila. Vesti iz Istre. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : Podružnica diužbe Sv. Cirila in Metcdija za Istro v Ferencih (pol. okr. Poref)- K imenovanju Fulina župnikom de kanom v Vodnjanu. Pred par dnevi smo zabeležili, kako trdo je celo „Slovenec" ob-jS^lii t!.) i;- eni vanje. „Naša Sloga44 piše, kako "i s C Ut dka stranka v Vodnjanu (in to je ifeozi »n skozi italijanska ;Lraak») cdločno "borila [roti imenovanju župnika Ful na, ker 3® 2»ano, da se ta svečenik v vsem strinja in druži z liberalno stranko. Liudska stranka da «e je nadtjalp, da bo £kof Fiapp imenoval osebo, ki pripoznava načela krščansko socijalne atrar^ke v Istri, ali v tem se je grdo »revar.I^, kajti 8k«f je poslal v Vodnjan ljubimca tržaškega židovskega glasila „II P.ccoio". 9ktf Flapp ie torej silno ugodil ne £«1110 Vodnjr.n&kim lažiiibcralčeiffl, ampak tudi »j k gospodarjem v Trstu, S tem pa je — jravi „Naša Sloga" — škof Flapp hudo v žalil krščansko-socijalno stranko v Vodnjanu. 8«'len pojav to I Protiverski listi hvalijo škofa iu župnika, dočim ju iskreni in pobožni ver-isiki najostreje obsojajo. Železnica Opat ja Učka. Mmi&terstvo 7.a železnice je dalo popotniku hotela v Opa-teji Antonu Giuserju, koncesijo za dobo •nega letb, da prične s tehniškimi pripra1.-ijavuimi deli z» ozkotirno železn co niže vrste iz Opa-ije do Stetanijeve koče na Učki. Vesti iz Kranjske. Blejsko jezero je v zadnjih dneh docela zamrznilo. Županom v Radovljici je bil 15. t. j t volim dr. I. Vilfan. ____ i Vesti iz Štajerske. Volitev zastopnikov za celjski okrajni :aatop iz tržkih občin Št, Jur in Žalec je ; opet razpisana na dan 25. t. m. Ker se St. ,I*r m Žilec teh volitev ne udeležita, bo s itrn onemogočeno konstituiranje celjskega okrajnega zastopa in bo okrajne posle še n^-eialje vodil vladni komisar. V Pliberk je prišel za zdravnika dr. kuBiil Pollak, ki je bil doslej v Slovenjem črattca. _____ Vesti iz Koroške. Slovenščina pripoznana službenim jezikom na Koroškem. Včeraj smo poro-i kh o razsodbi državnega sodišča, ki je na p.itožbo občine Sele spoznala, daje slovenski jcz k na Koroškem v deželi navadeu jezik in 4a je deželni odbor, zavinivši slovensko vlogo rečene občine, ki šil zakon. V uaše poročilo pa sta se vrini.i dve p moti. V nadpisu treba čitati v „koroškem de-ž' Inom odboru4* (in ne zboru), a dr. Le-!-.< i; h, odvetnik na Dunaju ni zastopal deliti; ga odbora, ampak občino Sele. Izhati to poslednjo pomoto moramo popraviti, ker je ravno dr. Lenoch, ki z bogatim svojim juri iičnim znarjem zastopa v največ slučajev na državnem sodišču naše jezikovne pravice. Razne vesti. Spopad med častniki in dijaki. V Zagrebu so vseučeliščmki demonstrirali pred *-edništvom „Narodnih novin". Mimo &o pritli tri;e častniki, katere so začeli demonstrant je siliti, naj pomagajo demonstrirati. Ker čast-riki tega niso hoteli storiti, so jih dijaki napadli s palicami in kamenjem. Častniki so po-t gn li sablje ter gnali demonstrante do gledališko kavarne, kjer eo prišli dijakom na po »ir Č gostje. Častnike je rešila policija. Vsi trije častnike so ranjeni. Meblovarm soba Gt, ulica Barriera 3lf (v hiii leka'ne Picciola) 1349 MlfiHpVlif* i^če službo pluge ▼ fr- mlCutSiHU govini, pifarni ali na domu. Govori slovenski, nemški in italijanski. Naslov pove „Inse-ratni oddelek Edinosti ) 85 SLOVENCI! Kam gremo! V novo slovensko gostilno v ulici Bofl sebeto 2 in Via del Toro 1 (blizu civ. Do&re SuICarsKe žepne m (2late. srebrne, niklja ste in kovbaste) po originalnih tovarniških cenah so »dobi r bolnišnice. Tam smo najbolje postrežem I I f) QIO f \ pDCIU Slovenska lu dunajska kuhinja.j^ „ „ ~ " S.,. Irsl-Jarriera »ccchia 35 nasproti Xa*. Rcciam Odda vrata 1. se coba prezna aH meblovana v ulici Giambattia:a Vico ft, 2, I. nad-tr. Išče se dva delavca Ćsvljaija. Obrniti se je v Roian. — Pavel R*k. 83 BELO in CRNO VINO in PIVO r Vse po nizkih cenah. Za obilen obisk se priporoča ANTON MARIJA SIRC, gostilničar. Ure na nihalo (z udarom stolpnih u?ofl£ u-DMrg izbera lUtib »rstanov, broohes, uhanov, In masivnih p.ročmb ■ stanov cd K 6 -- naprej. - POPRAVE PO ZIERNIH CFSAH Govori se i lovftnsko. Ubiralec in popravi jal elj glasovirjev f>e pri-p roča stav. oečinstvu Andrej Pečar ulica Dantn Aliphieri 5t 3. IT. nailat.. Trst. 42 N^ 7nSHl2m "lavnemu občinstvu, da imam C £-lfiCllj<3 HI odpr:o gostilno cel { ustni ča« vpako nedeljo do 2. ure popolnoči. Priporočam s? i>lavn(mu občinttvn za gofitilna rPii ptari Breekvi Namizno vino prva vrste pridelek iz posestev grofa Dr. Venler v Hovemgn da, v buteljkah ali sodi H. v v sac i koli-kosti po 64 stotlnlc liter, brezplačno na dom, proti takojšnjemu plačilu. +Giuiio Mi®m e popoinoci. i-riporocam * ir , -- j., cbifen obisk HkNRIK KOŠIĆ . TPODIDOUGC DO KPOO 160 IltCP -1'™'' ulica Beledere 5tv. 16.; 1 ^ 1 _ ^mo e -^ angelo nich@llo Pcnftoitn A Da ceo i*aoledniki Jakoba v «0 w kopUotlU Ul Ddooct Klemene — Trst, lastnik gostilne ,.Nichetto'* v Rocolu in mesnice m ulit a Sun ^ntoulo I. Trgovina manifaktumega blaga | Goldonijevem trgu štev. 6. — TELEFON št 963. iu malih predmetov ter sukna za ženske obleke. 1 Gostilna v Rocolu ima na razpolago društvom in - i klubom, za prireditve plesov ali društvenih zabav, PH^m^BBI i P° dogovornih cenah) elegantno plesno dvorano TRST. ulica Giosue :: :: telefon Carducci štev štev. 813 j 23 Kirurgleno orodje, ortopedičul »parati. Moderef, nmetne roke in nofre. fcercljf. Mini pasi, elastični pasi iu iiogoTire. elektrote rapevt! čno priprav?, aparati /.1 inhalacijo. kimrglona zdravljenja. Potrebščine li gumija ln noprođlrncSa s:ji:ttt biugra. :::::::: Tamburaši hra. m. društva „Sava" (dume in gospodje) v narodni noši prirede y nedeijo, dne 19. januvarja 1908 . EDINI "" in kegJjlSče 10 K0I1CERT v J^aro5ncm J.mu v garkovijali. Grand Restaurant Milano | TRST, ulica Stadion štev. IO Danes zvečer pri katerem svira vojaški orkester. ZAČETEK OB 8. ZV. Ustopnina 20 stot. : ŠIVALNI STROJI znamenite tovarne HAID & NEl po najnižjih cenah. Neprekosljivc mrežice za beložarno luč. velik koncert | Skladišče koles - Ričcardo Sandti Trst, ulica del le Poste 6 Potrebščine za šivalne stroje in kolesa 5 krajcarjev. rtepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. T? Proda se čevljarska delavnica In rvitrininlnffn Dobro upeljana čevljarska delav-prUUUJUllIiLU* niča in prodajainica v bližini ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima p eveč dela z drugo eevljarnlco. Pogoji t godni. Natančna pojasnila daje g. JOSIP SKUBIČ v Trstu, ul. Giulia ši. 34. 717 sščem službo *era ffnvhOF c' kr' okraJni zdravnik v Ljubljani, je IJl, J, jlbf JbL v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim vspehom uporabljal žel&zoato vino lekarnarja Piocoli-Ja v Ljubljani nv t CffnhAM štabni zdravnik v Gorici zapisoval je ur. L« I UrlllSr osebam, ki so že delj Časa bile nervozne Žale zna to Vino lekarnarja Piocoll-ja v Ljubljani in icer vedno z najboljšim vspehom. D; Plc F/*a|aam praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel . UEljEl je z ieleznatlm vinom lekarnaga i.i-ja V Ljubljani izvrstne vspehe. ■H n*C«iMtfHAf»*hi primarij v bolnišnici usmiljenih Ul. ueirancescni oratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspehom ieleznate^a vina lekarnaija Pioooli-ja v IJnbljani zelo zadovoljen. NaM se točno Izurfe proti poozetlu . J Umetni Jotografičm atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličjeJ T B 8 T. IzvrSuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostjlokalov,porcelanaste, plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov »prejema naročbe in jlb Izvršuj* sa doas ali zunaj mesta. IIOVEL BALKAN HOTEL RALKABi