Posamezna številka 6 vinarjev. ŠIBV. 14?. Izvcn Ljubljane 8 vin.
v Liompi, v teirtt, 2. jullla 1914.
Leto XLB.
~ Velja po pošti: s
Za celo leto naprej . , K 26-— za en meseo „ . . „ 2'20 ta Nemčijo celoletno . „ 29*— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . ■ „ 2'—
V	upravi prejeman meiečnc „ 1'70
— Sobotna izdaja: s
za celo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseiatl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 » za dvakrat .... „15
za trikrat
13
za večkrat primeren popnst.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna petltvrsta po 23 vin«
., Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin.
lzliaja vsak dan, lzvzemil nedelje in praznike, ob G. nri pop.'
Redna letna priloga Toznt red
ics- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telelona Štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravntStvo Je v Kopitarjevi uliot it. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
r
Poslednji pozdrav.
Danes so peljali miino naše zemlje prestolonaslednika avstrijske države Franca Ferdinanda. Kolikrat je žvižgal železnični hlapon po naši zemlji, ki ga je peljal doli na jug, doli na prelepo Adrijansko morje, doli med mirte, palme in ciprese! Tu doli je solnce, lu doli je lepota, tu doli so sanje in zeleni upi Avstrije. Odtod gredo poti Avstrije v oceane, odtod gredo poti v svetovne Ir-ge 1 Tukaj so granitna vrata v svet, preko katerih ne more nihče ne ven kaj, nc noter. Kakor gigant, stoji Adrija pred monarhijo, kakor Atlas, na katerem sloni starodavni llabsburg.
Francu Ferdinandu je bila Adrija druga domačija, vedria pomlad, ki vlada tu doli, mu je bila simbol in porok Avstrije, ki naj bi bila vedno mlada in cvetoča kakor južno cvet je, vedno močna kakor adrijansko skalovje, ob katerem si razbijajo viharji na adrijan-skih valovih svoje grebene. Adrija mu je bila biser v avstrijskem prstanu, ki brez njega izgubi svoj blesk in svojo vrednost.
Franc Ferdinand jo je odkril kraljico Sredozemskega morja, njeno moč iu prelestnost. Kdor je bil njen nasprotnik, ta je bil njegov nasprotnik! Zato so rastli bojni velikani na morju in ob obali granitni kvadri in skladi. In ker je vedel, da je ljubezen še hujši kakor skala in močnejši kakor skala, teto je iskal zvestih in ljubečih src tu doli. In našel jih je med Slovenci in Hrvati, med temi stražarji, mejaši in čuvaji avstrijske moči in avstrijske slave! Franc Ferdinandova zadnja pot! Kolikokrat jo je hodil to pot kakor še nobeden Habsburžanov. Danes se je vračal nazaj iz juga, kakor se ni še noben Habsburžanov. Padel je kakor junak, padel je kot žrtev avstrijske ideje, avstrijske misli, kot nosilec reda in pravice, padel je kot stražar države na jugu! Padla je roka, ki je držala avstrijsko zastavo, a avstrijska zastava ni padla!
Nobena žrtev ne pade zastonj, nobena sinit ni brez sadu! Temmanj smrt enega naj plemenitejših Avstrijcev. Morilec je umoril enega najboljših, ali ideje njegove ni umoril. Prelita kri se bo razlila v najplemenitejše vezi med monarhijo in Bosno in na zastavo, ka-tfero je držal pokojni nadvojvoda, čakajo že legijoni, da jo vzdignejo. Nekdo ; drugi je danes zadet na jugu, nekdo drugi se zvija v smrtni bolesti. Morilec je umoril svojo lastno misel, misel vele-srbstva! Zakaj stvari, ki se hočejo s silo in zločinstvom doseči, so že naprej ubite in pokopane.
Franc Ferdinandu zadnji pozdrav našega naroda in našega ljudstva! Morski valovi so mu šumljali zadnjo pesem, pesem avstrijskega morja, morski velikani so ga peljali na zelenih valovih. Mimo mirt, cipres in lovorja je Šla njegova zadnja pot mimo sanjavih južnih gajev. S tabo gre na zadnji poti čuteče srce Dalmatincev in istrskih Slovanov in verno srce Slovencev.
Na krsti njegovi in njegove do smrti zveste družice počiva vojna zastava, palma, in južni cvet, simbol njegovega življenja in njegovega duha. Velik je bil, in še v smrti je visoko med nami zrastel. Zdaj so odpeljali njegovo truplo k večnemu miru, a njegov duh bo ostal tu doli pri nas. Kakor plamen je švignil in se vzdignil okoli njega ves jugoslovanski narod avstrijski in kakor jekleni meč bo podrl vsakega, ki ga t mi od njegovega ognjišča! >
Zahvala cesarja kranjski deželi.
Deželni glavar dr. Šustcršič je sprejel sledečo brzojavko:
Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo se zahvaljujejo najmilostiveje (huldvollst) za sožalni pojav Kranjske dežele. Po Najvišjem nalogu: baron Schiessl.
Sožalna seja kranjskega deželnega odbora.
Včeraj ob ti. uri zvečer se je vršila izredna seja deželnega odbora z edinim dnevnim redom:
»Izraz žalovanja ob tragični smrti Nj. c. in kr. Visokosti prejasnega nad-vojvode-prestolonaslednika Fran Ferdinanda in Nj. Visokosti svetle gospe vojvodinje Ilohenberg.«
Sejo, katere so se udeležili vsi člani deželnega odbora, je otvoril predsednik deželni glavar dr. Šustcršič sledeče:
Velccenjeni gospodje!
Zbral sem Vas okoli sebe, ko ni zbran deželni zbor, da damo slovesen izraz čutilom, ki navdajajo nas, navdajajo celo deželo ob nečuvenem grozodejstvu, izvršenem to nedeljo v središču Bosne in Hercegovine.
Umorjen je plemeniti nadvojvoda Fran Ferdinand, dika prejasne cesar-, ske hiše, ki je bil poklican, v po božji previdnosti določenem času zasesti slavni prestol habsburško - lorcnskega cesarstva.
Umorjena je njegova preblaga soproga, vojvodinja Hohenberg, zvesta mu družica do smrti. Skupaj sta šla v smrt, ki sta bila narodom vzgled in vzor neskaljeno srečnega krščanskega zakona.
Padla sta kot plemeniti žrl vi per-fidne zarote bestialnih izvržkov človeštva, ki imajo sedaj še drzno čelo, zagovarjati svoj živinsko nizki čin z gnjusno pretvezo narodnega čustvovanja.
Dežela kranjska se je odela v črni plašč žalovanja. Žalost, globoka iskrena žalost pretresa srca zvestega naroda v kranjski vojvodini in sveta, jeza nas navdaja nad podlim činom veieiz-dajških zarotnikov in nad vsemi njihovimi sokrivci — sveto ogorčenje zoper hudodelsko velesrbsko propagando, ki, zaščitena po brezvestni potu hi, požrešno steza svoje v krvi namočene zločinske roke proti najlepšim deželam naše skupne avstrijske domovine.
Neizmerna je izguba, ki s prerano smrtjo prestolonaslednika. Fran Ferdinanda zadene prejasno cesarsko hišo,, vesoljno naše cesarstvo iu ž njim vred našo ljubljeno ožjo kranjsko domovino, s kojo je bil pokojni nadvojvoda. še prav posebe zvezan kot pokrovitelj centralnega mesta za domovinsko varstvo.
Predaleč bi vodilo, ko bi hotel opisovati na tem mestu krasna svojstva, ki so dičila visokega pokojnika. Bil je cel mož, iz enega liva, globoko veren katoličan, kristalnočistega življenja, pogumen, neustrašen, energičen, delaven, zavzet za vse dobro in lepo. In kar ga je nam, na jugu habsburške monarhije, še posebno približalo našemu čustvovanju: imel je gorko srce za te naše dežele, razumeval je njihove potrebe in vedno ga je vleklo na jug — kjer je žalibog našel svoj prezgodnji grob ...
Franc Ferdinand je bil cel mož, bil je mož po našem srcu; njegov spomin ostane blagoslovljen med nami in našimi potomci. In tako spomin preblage njegove družice v življenju in smrti. Slava njunemu sponiinu!
Od prežalostne slike smrti, zgubljenih, oropanih nam upov in nad, hitijo naše misli in čuti nehote k sivolasemu vladarju, ki mu božja previdnost ni ^prihranila nobene skušnje, nobene ža-
losti, ki pa nam ga je ohranila kot dragoceno jamstvo svoje dobrotljivc ljubezni.
On, štiriinosemdesetletni starček, stoji po božji volji kot trdna neoiuaj-ljiva skala sredi razburkanega valov j a sedanjega veka, živa slika neusahljive vitalnosti, ki biva v starodavni Avstriji in njenih narodih.
Bolj kot kedaj kličemo v tej težki uri proti nebu: Hvaljen Bog, da si nam ga ohranil do današnjega dne! Obenem pa vročo molitev, bolj vročo kot kdaj: Dobrotljivi, vsegamogočni Bog, ohrani nam našega preljubljenega vladarja še mnogo, mnogo leti
Tebi pa in Tvoji hiši, sivolasi naš vladar, prisegamo v težki uri vnovič dosmrtno zvestobo in udanost Tvoje kranjske vojvodine.
Bog čuvaj Avstrijo in njenega cesarja!
Nato so se sprejeli soglasno še sledeči predlogi:
1.	Zapisnik današnje seje se razmnoži in dopošlje c. kr. vladi, vsem članom kranjskega deželnega zbora, vsem županstvom in drugim avtonomnim zastopom v deželi;
2.	v soboto, dne L t. m., ob 10. uri dopoldne se vrši »a prošnjo deželnega odbora v ljubljanski stolnici slovesna sv, maša zadušnica, h kateri se povabijo vsi člani deželnega zbora, občinski in drugi avtonomni zastopi ter deželni zavodi in katere se imajo tudi udeležiti vsi uradniki in uslužbenci dežele in njenih zavodov, v kolikor niso zadržani po najnujnejših potrebah službe.
V znak žalosti se je nato seja zaključila.
ŽALNI SPREVOD NADVOJVODE FRAN FERDINANDA IN SOPKOSE KNEGINJE SOFIJE HOHENBERG.
Trupli mimo Pulja,
Pulj. V sredo ob 12. uri opoldne, je plula eskadra, katera je imela na krovu »Viribus Unitis« mrtvi trupli pokojnega prestolonaslednika admirala naše vojne mornarice nadvojvoda Franca Ferdinanda in njegove visoko plemenite družice vojvodinje Hohenberg, mimo puljske vojne luke v smeri proti Trstu. Zunanje trdnjave so pošiljale iz svojih topov zadnje pozdrave na fako tragičen način umrlima. Ko jc priplula eskadra v visočino puljske vbjne luke, je stražna. vojna ladja »Mars« oddala iz svojih topov strele kot zadnji pozdrav svojemu admiralu. Kolikokrat so topovi, kateri so danes cesarskemu princu pošiljali svoj zadnji pozdrav, oznanjevali veselo vest, da je prišel v sredo vojne mornarice njen admiral, kateri je njenemu razvitku posvečal največjo skrb! Danes so pa isti topovi naznanjali, da. je to njegova zadnja pot mimo puljske vojne luke, v kateri se je pokojni prestolonaslednik kot središču vojne mornarice tako rad mudil. —
Trupli v Trstu.
Trst, 2. julija. Danes so je vršil v Trstu ob številni udeležbi zastopnikov oblasti, korporacij, društev in velikanski množici ljudstva pogrebni sprevod pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in soproge kneginje Sofije Ilohenberg iz bojne ladje »Viribus Unitis« na južni kolodvor. Bojna ladja »Viribus Unitis« je prišla s truplima prestolonaslednika in soproge v tržaško luko danes nekaj minut pred tremi zjutraj. Ladji sta delali častno spremstvo dve diviziji vojnih ladij in ena flotilja torpedovk, pod za-povcdništ.vom admirala Ilausa. Točno ob sedmih in tričetrt pvcclpoldnc so položili trupli na neko torpedovko, ki jt-bila ovita vsa v črno in ki jc pripeljala pokojnika na obal pred Velikim trgom. Tu sta bila postavljena dva mrtvaška odn	o in drugi z a
o položili mornarji obe trupli. Baš da« nes osem dni sta oba na istem mestu in ob istem času stopila v isto torpe-i dovko, ki ju je povela zdrava in vesela ter polna nad, na ogromno vojno ladjo »Viribus Unitis«, danes pa sta oba mrtva, kot žrtvi zaslepljenega fana« tika. Koliko nad in koliko sijajnih na* črtov je tu izgubljenih! Umevno je to* rej, da jc vse navzoče pretreslo do srca, ko so zagledali krsti, v katerih leži tov liko izgubljenih nad.
Oba mrtvaška odra sta bila okoli in okoli pokrita z neštevilnimi venci. Okoli odrov pa so bili na. eni strani zastopniki civilnih oblasti z namestni« kom princem Ilohonlohem in duhov« stvo s škofom dr. Karlinom na čelu, a na drugi strani občinski zastopniki ter zastopniki trgovskih in drugih korporacij z županom dr. Valerio na čelu, Poleg tega so bili razvrščeni ob ohrež« jc in po velikem trgu učenci ljudskih! in dijaki srednjih šol. Ko je škof bla« goslovil oba pokojnika, jc žalni sprevod krenil proti južnemu kolodvoru. Sprevod jc otvoril oddelek redarjev s konji, nato je prišlo šest voz z venci, ai c p, temu so sledili učenci ljudskih in di«nanj. jaki srednjih šol. Potem je prišel mrt«' Naj-vaški voz; kondukt jc vodil škof in du«i« ca-hovšfina. Na obeh straneh mrtvaškihda je voz jc delala stotnija pehote častnokanu. stražo. Za mrtvaškima vozovoma npak sledilo najprej nadvojvodovo sprem.'« i in stvo, namestnik princ Ilohenlohe, žu« tic-pan dr. Valerio, državni uradniki, men ;<"-ii stno .zastopstvo, zastopstvo trgovske zbornice in "drugih korporacij,-a natoj številna društva s črno ovitimi zasta« vami. Sprevod so zaključile tri stotnik je pehote in četa redarjev na konjih« Sprevod sc jc pomikal preko Velikega trga in Corsa, ulice in trga Casermo, ter ulice Ghega na trg Stadione. VS vseh ulicah, po katerih sc jc pomikali sprevod, so delali špalir vojaki, orož« niki in gasilci ter občinski in državni redarji. Za špalirjeni jc bila silna množica ljudstva, ter sc sploh ni bilo mogoče gibati. Ceni sc, da je sprevodu pri« sostvovalo 150 tisoč ljudi. Vse trgovine ter javni lokali so bili zaprli. Mesto je bilo ovito v črno in gotovo ni bilo niti ene hiše brez črne zastave. Južni kolodvor je bil popolnoma pokrit z črnimi tapetami, a atrij jc bil spremenjen v .veliko dvorano s palmami, cipresami in črnimi tapetami. Obe krsti so prenesli mornarji iz mrtvaških voz na kolodvor, kjer so jih položili v že pripravljen salonski voz. Tu je, škof dr^ Karlin še enkrat blagoslovil trupli pokojnikov, na. kar je posebni vlak obt 10. pred poldne krenil proti Dunaju. Mestne ulice so že zgodaj ziutraj mr« golele ljudstva. A vojaki so že hitro po. šestih zaprli vse, ulicc, po katerih se je pomikal žalni sprevod, tako da se je bilo mogoče gibati samo za, špaliriem, a šc to v silni gneči le težko.
Sožclje v Pulju,
Danes so pri tukajšnjem okraja, nem glavarstvu izrazili svoje sožaljci povodom tragične smrti prestolona« slednika nadvojvoda Franca Ferdinam da in njegove plemenite soproge voj« vodinje Hohenberg, različne, občine in; več društev, med njimi tudi priprav« ljalni odbor društva za zidanje cerkve sv. Antona Padovanskega v Pulju, ka« teremu jc bil blagopokojni prestolo« naslednik najvišji pokrovitelj; dalje »Istrska posojilnica«, podružnica šol« ske družbe sv. Cirila in Metoda zai Istro in še več drugih.
Uradno poročilo o napadu na rajnega prestolonaslednika in na njegovo ženo,
Korespondenza »VVilhelm« objavlja opis napada, ki ga ji jc podal neki visoki državni dostojanstvenik iz presto-lonuslednikovcga spremstva. Prihajajoč i/, llidža sta došla prestolonaslednik in njegova soproga ob 9. uri 25 minut pred Filipičevo taborišče, kjer je sprejel rajni nadvojvoda javljenjc armad-ncg.v inšpektorja in deželnega načelnika Potiorcka, ki jc nadvojvodu oniaal
taborišče. Točno ob 10. uri so se odpeljali z avtomobilom čez Mustaj bejevo ulico in čez Appelovo nabrežje v mestno hišo. Med to desetminutno vožnjo naj bi bili hitro ogledali razne vojaške zavode ob cesti. Med vožnjo k mestni luši sc je, kakor znano, zgodil prvi napad. Bomba je letela proti nadvojvodo-vemu avtomobilu. Nadvojvoda je bombo opazil, hitro vstal in z levo roko bombo odbil. Šele nato je eksplodirala, ko je namreč padla na cesto. En kos je padel na tla komaj P/s cm od bencinovega avtomobilovega rezervoarja. Če bi bila bencinov rezervoar zadela, bi bil eksplodiral bencin in avtomobil raztrgan na kose. Po napadu sta nadvojvoda in vojvodinja hitro izstopila. Hitro zbran je mislil nadvojvoda le na svojo oboževano soprogo in jo je ljubeznjivo prosil, da naj se ne vozi naprej, marveč naj se vrne v konak, od tu naj se pa pelje v llidže, kjer naj nanj počaka. Blizu stoječi so čisto dobro razumeli sledeče nadvojvodove besede: »Prosim te, ljuba Zoferl, vrni se naravnost v llidže in čakaj nie tam.« A vojvodinja v svoji veliki ljubezni ga ni hotela ravno v uri nevarnosti pustiti tudi nekaj minut samega. Odgovorila je z žalostnim obrazom: »Ostanem pri tebi, Franc, ne zapustim te, kjer si ti, hočem tudi jaz ostati.« Nadvojvoda je moral odnehati, nakar sta zopet, vstopila v avtomobil in se je vožnja nadaljevala. Po županovem pozdravu bi se bila morala avto-, vožnja po odmoru minut nadaljevati k novemu deželnemu muzeju čez Apel-lovo nabrežje, Franc Jožefovi cesti, Ru-dolfovi ulici, skozi Ferhadijo, Kemalu-žo in Bizeto. Na prestolonaslednikov ukaz se je smer vožnje izpremenila. Prestolonaslednik je namreč hotel obiskati pobočnika fcm. Potioreka, ki je bil ob bombnem napadu ranjen na vratu in ki so ga v vojaško bolnišnico prenesli, da se osebno o njegovem stanju prepriča. Gospod pl. Marizzi in grof . Boos-Waldeck sta se vozila v avtomobilu, ki je sledil nadvojvodovemu avtomobilu. Kos svinca je grofu Boos-Wald-ecku prestrelil čepico, pravi čudež je bil, da ni bil ranjen. Med vožnjo v bolnišnico je izvedel Princip svoj grozni revolverski napad. Oba strela je izstrelil iz Browning-samokresa 9 mm kalibra. Prvi strel je zadel vojvodinjo Ho-henberg pri levem kolku; vdrla ji je kroglja pri stezniku v trebuh. Druga kroglja je zadela nadvojvodo pri drugem distinkcijskem znamenju generala kavalerije v vrat in je prebila žilo. Visoka dvojica je padla naprej in je svoji duši izdihnila, ne da bi bila veliko trpela. Naš obvestitelj, ki so mu večki-at stopile solze v oči, ko je opisoval dogodek, sodi: Če bi se bil izjalovil drugi napad, bi nadvojvoda in njegova žena le ne bila ušla smrti. Ob povratni vožnji bi se bila morala voziti skozi cel drevored metalcev bomb. Da je bilo veliko metalcev bomb po celi progi porazdeljenih, dokazuje to, da jePrincip izvršil napad tam, kjer bi po sporedu sploh ne bili vozili avtomobili. Da je obstajala zarota, dokazuje tudi okoliščina, ker so aretirali pa napadu do 20 oseb, ki so vse nujno osumljene in so jim deloma že tudi dokazali, da so soudeleženi pri strašnem hudodelstvu.
Še nekaj uradnih podatkov o sarajevskem zločinu. Sumljiv šofer.
Sarajevo. Oficijelno poročajo: Med Vožnjo iz mestne hiše po drugem atentatu je prvi avtomobil, v katerem je bil sarajevski župan, zavil v Franc Jožefovo ulico proti odredbi pokojnega nadvojvode v mestni hiši. Deželni šef, ki je bil v nadvojvodovem avtomobilu tudi sedaj, je zaklical šoferju grofu Boos-Waldecku, naj ne sledi prvemu avtomobilu, temveč vozi dalje po Appelo-vem nabrežju. Avtomobil je bil v tem trenutku že tesno ob desnem trotoarju, ki je bil poln ljudi, in preden je i-azumel šofer počasi vozečega avtomobila dano navodilo, sta že padla na desni strani avtomobila dva strela, nakar je avtomobil obstal. Vsi so imeli vtis, da se k sreči ni ničesar zgodilo, ker sta nadvojvoda in njegova soproga mirno obsedela v avtomobilu. Ker pa deželni šef fcm. Potiorek v teh razmerah absolutno ni hotel voziti dalje skozi mesto, je ukazal šoferju, naj pomakne avtomobil nazaj preko mostu, ki je bil neposredno zadaj, in vozi v neposredni bližini nahajajoči se konak. Ko se je avtomobil pomikal nazaj preko mostu, se je zgrudila vojvodinja proti prestolonasledniku in fzm. Potioreku, ki je menil, da je vojvodinji postalo vsled razburjenja slabo, zlasti ker je Cul, da sta nadvojvoda kakor tudi vojvodinja izpregovo-rila nekaj besed, ki se jih pa ni razumelo. Šele ko je deželni šef med vožnjo preko mostu pokazal šoferju, ki ni bil znan s krajevnimi okoliščinami, smer vožnje v konak in se ozrl pri tem na nadvojvodo, je opazil kri v odprtih
ustih nadvojvode, ki je še vedno mirno sedel pokonci. Ko jc avtomobil obstal pred stopnicami, ki vodijo v konak, je bila tudi vojvodinja vidno popolnoma nozavestna in ko so jo dvignili iz avtomobila, se je tudi nadvojvoda zgrudil v avtomobilu. Zdravniška pomoč je bila takoj na mestu. Mogla pa je konštati-rati na prestolonasledniku in soprogi, ki so ju hitro prenesli v stanovanjsko prostore deželnega šefa, le poškodbe, nikakor pa niso mogli več zdravniki spraviti ranjencev k zavesti. Pri prestolonasledniku, kateremu je bila prestreljena vratna žila, so po preteku četrt ure konštatirali že nastop smrti, in nekaj minut pozneje se je isto zgodilo pri vojvodinji, ki je bila ustreljena v spodnji del telesa. ■— V merodajnih krogih vlada prepričanje, da bi atentat od strani bosenskih deželanov bil popolnoma izključen, ako bi se v zadnjem času na znan, brezobzirni način ne agitiralo in vzbujalo strasti iz inozemstva med lojalnim tukajšnjim srbskim pravoslavnim prebivalstvom, kar je zlasti med srednješolsko mladino in socialisti srbske pravoslavne vere učinkovalo pogubno.
Bombe tudi v konaku!
Osebe iz prestolonaslednikovega spremstva, ki so se vrnile na Dunaj, pripovedujejo, da je bilo še veliko napadov na prestolonaslednika nameravanih. V konaku je bila pogrnjena miza za dejeuner. ko se vrne prestolonaslednik iz mestne hiše. Pod mizo so našli dve bombi opremljeni z urami, v istem prostoru je visela v dimniku bomba opremljena z uro. Pri neki ženski v Ilidžu so zaplenili sedem bomb.
Tretji napadalec,
»Esti Usjag« poroča iz Sarajeva: Preiskovalnemu sodniku sta tako Princip kakor Cabrinovič priznala, da je vrgel še neki tretji napadalec, Trifko Grabeš, bombo. Grabeš je dijak in sin esrbskega Popa v Paležu. Njegov oče je. izjavil, da je njegov sin najbrže v ponedeljek odpotoval v Budimpešto, da obišče sorodnike, a sodijo, da se Grabeš skriva najbrže blizu Paleža.
Preiskava proti napadalcem
se vodi, kakor se uradno poroča, tajno in podrobnosti o napadu še ne objavljajo. Dosedanji izid preiskave jc dognal, da je Cabrinoviča in Principa v Beigradu najel četaš Mirko Ciganovič, da izvedeta umor in ju z bombami in z browning-samokresi preskrbel. Princip je izpovedal, da jc nameraval prvotno zločin izvesti v Tarcinu, glavnem taborišču vodstva vaj, a da je svoj namen opustil, ker so vežbalno ozemlje vojaki zaprli. Več zaprtim osebam niso mogli dozdaj drugega dokazati, kakor da so osebno s Cabrinovičem in Principom občevale.
»Danu« v pojasnilo.
Tukajšnje glasilo liberalnega uči-teljstva »Dan« ima nečuveno predrznost izgovarjati prave aranžerje. »Dan« taji, da bi bile bombe takozvane srbske vojaške bombe. »Hrvatski Dnevnik« pa izjavlja: Po delih eksplodiranih bomb in po oni, ki so jo zdaj po atentatu našli celo, so po pečatih in drugih znakih konštatirali, da so bombe iz državnega arzenala v Eragujevcu.
Kaj pravi Princip?
Napadalec Princip je v preiskavi izpovedal, da je že dve leti čakal prilike, da bi usmrtil koga od cesarske rodbine.
čabrinovič se je pred napadom fotografiral.
Nekoliko pred atentatom je napadalec čabrinovič šel na liskuški trg in se pustil z nekim Tomom Vučevičem fotografirati pri fotografu, ki izvršuje fotografije v treli minutah. Od fotografa je odšel počasi na mesto, kjer je izvršil napad. Izrodek je mencla mislil, da mora ohraniti človeštvu spomin, da ga bo lažje poveličevalo.
Srbske nesramnosti.
V Sarajevu so zaprli dijaka Gero-vaca, ki je pred večimi pričami izjavil: »Kolika sreča, da bi ga prva bomba pogodila!« Med drugimi so zaprli tudi dva Srba, ki sta javno govorila, da je srbski narod vesel in zadovoljen, ker je padel oni, ki bi moral že davno pasti.
gim avtomobilom predse na 3Vs metra. Bomba je pred seboj izkopala 15 cm globoko jamo in s silnim pokom raz-počila. 450 metrov od tega napada je padla drug a bomb a. Ta bomba je nekoliko ob strani poškodovala nadvojvodov avtomobil. Ta napadalec je hotel bombo vreči v reservoar za bencin, a je cilj izgrešil.
Svarilo pred napadom.
Berolin. Kakor poročajo nemški listi, je šef zagrebške tajne policije Gagliarski na pristojno mesto že pred tednom poročal, da se namerava izvršiti napad na prestolonaslednika povodom njegovega potovanja v Bosno.
Poročilo pa so takrat odložili ad acta.
Prestolonaslednikove smrtne slutnje.
Nadvojvoda Ferdinand je že več let računal z možnostjo in z gotovostjo, da bo usmrčen od morilčeve roke. »Bayrischer Kurier« poroča, da je neka več let v prestolonaslednikovi rodbini se nahajajoča osebnost povedala, da je rajni prestolonaslednik večkrat v krogu svoje rodbine rekel: »Kroglja, ki je meni določena, je že vlita.«
Pripovedovanje očividca.
Princip je tudi vrgel bombo.
Katoliški bogoslovec Daniel Pušie pripoveduje, da jc bil avtomobil nadvojvode okrašen s hrvatsko zastavo.
Bil je priča drugega napada in pripoveduje, da je vrgel Princip tudi bombo, kajti po napadu jc videl ležati nekoliko korakov od trotoarja popolnoma celo bombo. K sreči ni nihče nanjo stopil. Napadalec jc bržkone zagnal bombo pod kolesa avtomobila, medtem ko je ljudstvo navdušeno pozdravljalo nadvojvodo in soprogo in obračalo na nju vso pozornost. Ker pa avtomobil ni povozil bombe, je streljal z revolverjem. Pušič je opozoril bližnjega policaja na bombo, ki pa menda ni vedel, kaj je. Ker je Pušič videl, da policaj ne ve za nevarnost, ki jc pretila vsem okoli stoječim, je pozval nekega častnika in mu pokazal bombo. Častnik je potem storil potrebne korake v svrho previdnosti. Napadalca sta zagrabila bogoslovec Pušič in neki črno oblečeni civilist, ki jc pritekel z druge strani ceste in iztrgal napadalcu revolver iz roke. Bogoslovec jc napadalca zagrabil za vrat, medtem so pa priskočili na pomoč tej dvojici, ki se je borila « napadalcem,' tudi'drugi ljudje.
Razburjenje rajnega nadvojvode po prvem atentatu.
»Male Novine« pišejo o tem še: Po prvem atentatu je bil rajni nadvojvoda v mestni hiši razburjen, mrk in nervoznih oči. Župan je hotel visokega gosta pozdraviti, a rajnik mu je energično dejal: »Nichts reden! Herr Btirger-meister, ich danke schon! Das ist un-erhort, Schmach, Bomben sind gefal-len. Darum kommt man na Sarajevo?« Rajna soproga ga je ljubeznivo pogovarjala: »FranzlS Franzl! Aber FranzlI« Nekoliko pomirjen, je rajnik nato dejal: »Jetzt kfinnen sie reden!« i
Aretacije v Sarajevu.
30. junija in. 1. julija so v Sarajevu aretirali tri osebe radi hudodelstva po prekem sodu. Aretiran je med njimi trgovski sotrudnik Nikolič, ki še ni 20 let star in ki ne more biti obsojen na smft, drugi aretovanec je srbski držav ljan Radovanovič, ki je imel 29. junija hujskajoč govor na cesti, v katerem je napad odobraval. Vsi trije aretovanci so Srbi. Aretacije, ki so v zvezi z napadom, se nadaljujejo. Policijski za-poi'i so prenapolnjeni. Cabrinovič se pravzaprav piše, kakor se uradno obvešča Dedelko Čaprina, po domače Vučko. Rojen je bil meseca marca 1894 v Trebinju kot drugi sin nekega gostilničarja. »Az Est« poroča, da je govoril aretovani srbski trgovec Nikolič na ljudstvo sledeči hujskajoč govor: »Ne bojte se! Pojutrišnjem bo tu že več tisoč srbskih vojakov. Kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander stojita s srbsko armado že ob meji in bosta 3. julija ob treh popoldne že v Sarajevo vkorakala. Tudi ruska armada je mobilizirana.« Nikolič je bil takoj izročen vojnemu sodi šču, ki je mogoče že včeraj izreklo obsodbo. Če so navedeni podatki resnični, je bil Nikolič že včeraj ustreljen.
Zakaj ni prva bomba ubila prestolonaslednika?
Dve bombi vrženi.
Iz Sarajeva smo dobili poročilo: Prva bomba je padla pred hišo sabor-skega podpredsednika Srbijanca Danila Dimoviča. Atentator jc stal v vratih te hiše. Napadalec je pred napadom vprašal navzočega policista, v katerem avtomobilu se vozi nadvojvoda. Policist ni natančno vedel, v katerem, in je dejal: »V tretjem!« Nadvojvoda se jc pa vozil v drugem avtomobilu. Napadalec jc vrgel ročno bombo tik za dru-
Položaj v Bosni in Hercegovini.
Uradno se poroča 1. t. m. iz S a r a-j eva: Mesto kaže normalno sliko. Odprte so skoraj vse trgovine in je vse mirno. V Konjiči (Hercegovina) so bile 30. m. m. patriotiCne izjave moha-medancev in katoličanov ter protisrb-ske demonstracije. Razbili so šipe več srbskih hiš. Ilazgiajače je straža raz-gnala. V Livnu so bile patriotične manifestacije. Srbske trgovine in srbsko šolo so demolirali. Tudi v S t o 1 c u so mohatnedanci in katoličani, razburjeni po poročilu o napadu, pobili oko *
srbskih hiš, razbili opravo v srbskih gostilnah in v srbskih trgovinah. Vojaki so morali napraviti red. V vasi O p 1 i č i č so katoliški in mohamedan-ski kmetje napadli srbsko cerkev in šolo. V Z e n i c i je priredilo 600 katoliških in mohamedanskih kmetov soža-len izprevod in protisrbske demonstracije. Poškodovali so srbska poslopja,
V	Bos a n s k e m B r o d u so katoličani in mohamedanci priredili sožalno izjavo. Psovali so Srbe, a razgrajali niso. V T e s a r i j u so priredili mladi judje izgrede. Pobili so okna na srbskih hišah. V B a n j a 1 u k i so priredili veliko sožalno slavij e, ki so se ga tudi srbska narodna društva udeležila.
V	Z a v i d o v i č u so se 29. m. m. zbrali mohamedanci in katoličani pred srbsko čitalnico. Skozi okno se je videlo, da visi na steni slika kralja Petra. Množica je vdrla v hišo in je razbila opravo. Zasebno se poroča iz S a r a j e-v a, da vlada škode Srbom ne bo poravnala. izgredi so bili elementaren dogodek, izbruh ogorčenja cesarju zvestega prebivalstva, vis maior. Milostnim potom bodo mogoče oškodovane« podpirali. V M o s t a r u jc bil zaboden en Srb, Mogoče je, da se ostrejše nastopi proti srbski opoziciji. Sabor bo Šele sklican, ko se nekoliko poleže globoka žalost za rajnikoma med Hrvati in mohamedanci. Medtem ko je v Sarajevu mirno, so se v provinci pripetili tudi izgredi. Najhujše je bilo v Dolnji Tuzli, kjer so 30. m. m. devastirall srbski trgovski oddelek. Demolirali so srbski hotel »Europa« in srbsko banko. Ker jc bila policija preslaba, je nastopilo vojaštvo, ki se je spopadlo z mani-1 festanti. En stotnik jc bil ranjen na glavi, aretiran je bil policijski komisac dr. Weber. Opolnoči so še demonstrirali. V Zenici so tudi srbski trgovski oddelek devastirali, demolirali srbsko šolo in srbske kavarne. Vojaki so razkropili demonstrante. Srbe so pričeli bojkotirati. V več sarajevskih obratih je osobje napovedalo stavko, če Srbov ne odpuste. V Bosanskem B r o d u, so bile tudi velike protisrbske demonstracije. Mohamedanci in pravaški poslanci so sklenili, da se z od poslaništvi prebivalstva udeleže pogreba. Sarajevsko meščanstvo namerava postaviti nadvojvodu Ferdinandu in vojvodinji Hohenbergovi spominsko ploščo in spominsko kapelico.
Preki sod proglašen v celi Bosni,
Ker so se v Tuzli in v Maglaju po« novili izgredi, slični izgredom v Sarajevu, in ker so v Gabeli, okraj Stolac, katoliški in mohamedanski kmetje napadli in devastirali srbsko cerkev, je deželni načelnik, da take obžalovanja vredne izgi-ecle radi napada čez mero razjarjenega prebivalstva prepreči, proglasil preki sod v celi Bosni. V Bosni in Hercegovini je sedaj mir.
Sarajevo. Po proglasitvi prekega soda za celo Bosno in Hercegovino je nastal povsod mir. V Tuzli in Maglaju, kjer so bile včeraj protisrbske demon* stracije, je danes tudi mir.
Demonstracije v Djakovu.
Burne protisrbske demonstracije so se vršile tudi v Djakovu. Demonstrirala je velika množica, ki je na stanovanju koalicijskega poslanca dr. Ri-bara razbila vsa okna. Dr. Ribar se je moral skrili. Orožništvo je energično nastopilo in demonstrante razgnalo.
Protisrbske demonstracije v Zagrebu se zatro.
Zagrebški uradni list je objavil 1. t. m. oficielno izjavo o manifestacijah dne 30. junija, ki konča tako-le: Z ozirom na manifestacije, ki se ne vje-majo s pieteto nasproti nepozabnemu prestolonasledniku in narodovi bolesti, ki jo je njegov umor povzročil, prepove policija 1. t. m. vse javne sprevode in bo ta odlok najstrožje izvajala. Izgredi v Zagrebu so imeli izrečno protisrbski značaj. Ponoči na 1. t. m. so demonstranti razbili šipe saborskemu predsedniku dr. Medakoviču, kakor tudi šipe v stanovanju voditelja hrvaško-srbske koalicije Pribičeviču. Posamezne skupine pravašev, krila okoli »Hrvatske«, so iskale v raznih lokalih poslanca Pribičeviča, da se nad njim maščujejo. Neki nacionalistični list v Zagrebu napada zbornega poveljnike, barona pl. R h e m e n a in ga dolži, da je sokriv protisrbskih demonstracij v Zagrebu. Nameravani protishod na-cionalistiške mladine proti Frankov-cem je policija prepovedala.
V Zagrebu je mir.
Zagreb. Danes se nam poroča : Včeraj je policija podvzela najobsežnejše varnostne mere. Vse mesto je bilo od policije in orožnikov zasedeno. Zbrala se je vseeno množica pristašev prava-škega »Ilrvatskinega« krila. Poslanci so pa ljudstvo pozivali, naj se mirno razide, ker je policija prepovedala vsako sestajanje. Nacionalisti in socialisti so
nameravali protidemonstracijo, katero pa je policija takoj preprečila. Zdaj vlada v Zagrebu popoln mir.
Večina zagrebškega mestnega sveta
proti demonstrantom.
Zagreb. Večina zagrebškega občinskega sveta — srbsko-hrvaška koalicija — zahteva sejo, da se protestira zoper demonstracije, prirejene od strani »Hrvatskine« skupine, ker za te demonstracije ni povoda, z ozirom na to, da v Zagrebu ni antidinastičnih ljudi. Večina protestira proti temu, da je policija demoliranje tujega imetja mirno trpela. Večina zahteva sejo, da se store ukazi zoper poškodovanje imetja zagrebških meščanov, ki se uprizarja pod »krinko lojalnosti«.
Protisrbske demonstracije na Dunaju.
1. t. m. zvečer je na Dunaju kakih 300 dijakov, ki se jim jc pridružilo 300 mladih ljudi, med njimi tudi pomočniki iz predmestij, poizkusilo demonstrirati pred srbskim poslaništvom v »Paulanergasse«. Ulica je bila zasedena po močnem policijskem oddelku, vsled česar demonstranti niso mogli priti pred poslaništvo. Razkropila jih je policija. Poizkusili so priti na Dvor, a vojaki so nasproti njim z nasajenimi bajoneti nastopili, dasi so peli cesarsko pesem. Okoli 10. zvečer je stala velikanska množica ob obeh vhodih v »Paulanergasse«, ki je grozila Srbiji in pela patriotične pesmi. Kakor poroča »Korrespondenz Wilhelm«, ob demonstraciji 30. junija pred srbskim poslaništvom policija ni zapazila, da je bila zažgana srbska zastava. Neki policijski agent je javil, da je videl v množici, ki je pela cesarsko pesem, da so neko cunjo obešeno na palico, barv ni razločil, zažgali. Nosača palice s cunjo niso mogli prijeti, ker je stal v sredi množice.
Preiskava v hrvatskem tipografskem društvu.
1. t. m. je policija v prostorih hrvatskega tipografskega društva v Zagrebu izvršila hišno preiskavo, ker je bil atentator Cabrinovič svoj čas član tega društva in ker je sedanji predsednik Jovan Lazarevič bil svoje-' dobno zapleten v cetinjsko bombno afero.
Glasovi proti pogromom.
Nekateri dunajski listi so začeli pisati proti pogromom, ki sc v Bosni prirejajo proti Srbom. »Zeit« meni, da bi bilo nevarno razdražiti Srbe, katerih je v monarhiji preko milijona.
Srbska vlada začela sama preiskavo?
Srbska vlada je, kakor se zagotavlja, začela prostovoljno s preiskavo, da dožene, je li res, da jc bil sarajevski atentat v Belgradu zamišljen.
Nemški cesar Viljem
se pripelje v petek ob pol 12. uri dopoldne s svojim bratom princem Henrikom na Dunaj, da bo navzoč pri blago-slovljenju mrličev. Na kolodvoru sprejme v cesarjevem imenu cesarja Viljema in princa Henrika nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef. Cesar Viljem in princ Henrik izstopita na Dvoru, kamor se pripelje cesar Franc Jožef še v petek zjutraj iz Schonbrunna. Cesar sprejme Viljema in princa Henrika na Dvoru, sledi dejeuner v najožjem rodbinskem krogu, nakar se cesar Viljem pelje k na Dunaju bivajočim članom vladarske rodbine, ki jim izroči svoje posetnice. Nemški cesar odpotuje v Berolin ob pol 6. uri zvečer. Preden odpotuje, obišče najbrže prestolonasled-nikove sirote, ki se pripeljejo v petek ob pol 5. uri popoldne na Dunaj.
Srbska grozilna pisma,
Zagreb. Poslanec Horvat jc dobil grozilno pismo s podpisom: »Srbski osvetnici«, v katerem sc mu grozi s smrtjo.
Nadvojvoda o svoji zakonski sreči.
Ob nedavni priliki, ko je nadvojvoda Fran Ferdinand zastopal cesarja pri podelitvi kardinalskih baretov na Dunaju, je po oficielnih ceremonijah govoril s knežjim primasoni ogrskim dr. Ivanom Cscrnochom. Smehljaje mu je rekel: »Tudi moja žena sc živo zanima za Vaše nadpastirsko delovanje in bi Vašo Eminenco rada osebno poznala.« Dr. Csernoeh je odgovoril: »Videl sem njeno Visokost.« Vojvodinja sc je bila namreč v oratoriju udeležila cerkvenih slovesnosti. Nato je nadvojvoda z globoko ljubeznijo govoril o svoji ženi in svoji družini in pri tem je iz njegovih oči odsevala najlepša sreča; prekipevajoča čustva so ga kar poživila in rekel jc: »Emincnca, mnogokrat, sem izkusil, da so v življenju stvari, katere bi, če bi jih morali ponoviti, drugače napravili. Toda če bi se moral šc enkrat poročiti, bi storil ravno tako, kakor sem storil sedaj. Rečem Vam z veseljem, da sem od Boga blagoslovljen človek. Kadar sc po dol-
gem in težavnem dnevnem delu vrnem v krog svoje družine in vidim svojo ženo z ročnim delom, obdano od veselo se igrajočih olrok, tedaj pustim svoje skrbi pred vratrni in komaj pojmim vso veliko srečo, ki me obdaja.«
Smehljaje se jc nadvojvoda poslovil z besedami: »Sedaj gremo na manevre, toda kadar se vrnemo in bo Vaša Kminenca na Dunaju, nas morate obiskati; naš ljub gost boste. Na svidenje!«
Prestoionaslednikova zapuščina.
Prestolonaslednikova zasebna posestva so Konopište, Hlumec, ki sta vredni 20,000.000 kron, nadalje Art-stetten in posestvo Lolling na Koroškem. Posestva in umetnostni zakladi pripadajo prestolonaslednikovim otrokom. Glavni dedič jc prestolonaslednikov najstarejši sin princ Maksimilijan, ki mxi pripada Konopište. Važno je, da se glede na dodščino dožene, če jc umrl prej nadvojvoda ali vojvodinja. Usoda Konopišta se mora šele odločiti, ker tvori zdaj objekt luksusa, ki si ga je mogel lo bodoči cesar dovoliti. Prestolonaslednikova oporoka se je nahajala v oklepni blagajni praške podružnice dunajskega bančnega društva. Spisana je bila pred desetimi leti in obsega tri poznejše kodicile. Dediče bo zastopal pri zapuščinski razpravi, ki se pred jesenjo pač ne bo izvedla, dunajski odvetnik dr. Stritzl, ki je že več let pravni prestolonaslednikov zastopnik in ki je vse važne pravne zadeve v zadnjem času izvedel.
Oporoka prestolonaslednika,
Kakor se nam od verodostojne strani poroča, oporoka prestolonaslednikova ni bila deponovana pri Živno-stenski banki, marveč pri praški podružnici dunajskega bančnega društva. Ker pa se je poročalo na drugem, mestu, da je bila oporoka shranjena pri Češki industrijski banki, nastala je ta vest najbrže vsled tega, ker je zaupnik umrlega prestolonaslednika, dr. Ferdinand Tonder, predsednik Češke indu-strijalne banke, ki pa tedaj, ko jc bila oporoka napravljena, ni še imela jeklenih shramb za depozite.
Srbija in Avstrija.
Z Dunaja se poroča, da se že zato ni sklenilo podvzeti zai-adi napada na nadvojvodo Franc Ferdinanda korakov v Belgradu, ker preiskava o sarajevskem zločinu šc ni dovolj napredovala. Ker pa vodijo sledovi priprav za napad v Srbijo in ker se bo zato moral del preiskave nadaljevati na srbskem ozemlju, ni izključeno, da se bo moral tozadeven korak napraviti v Belgradu. Umevno vlada veliko ogorčenje nad belgrajsko agitacijo, ki je ustvarila razpoloženje, ki je napad povzročilo. Nečuveno je pa sedanje postopanje bclgrajskega časopisja, ki kaže, da srbska vlada ni zmožna povzročiti, da bi ti listi drugače pisali. Odločno se odklanja vsaka kritika in vmešavanje srbskih listov v naše notranje zadeve. Očitek, da se je srbski živclj v Bosni izročil hrvatskemu in muslimanskemu elementu, je nepravičen .ker so sc ravno najstrožje odredbe v Sarajevu (zdaj tudi v celi Bosni) odredile v obrambo Srbov. — Srbski brzojavni urad jc pooblaščen po vladi izdal sledečo izjavo: Srbija se z ostalim kulturnim svetom zgraža ob napadu in proti napadalcem. Čudimo se, kako je mogoče, da nemški, avstrijski in ogrski časopisi to nekvalificirano dejanje izrabljajo, da dolže in napadajo Srbijo, ki zadnji čas ni ničesar opustila, da. bi izboljšala razmerje do sosedne monarhije. Srbska vlada sodi, da ji žalosten dogodek v Sarajevu veleva, da obrača vso svojo pozornost na delovanje sumljivih elementov in odredi, če se nahajajo na srbskih tleh, stroge odredbe, da prepreči njih delovanje, v kolikor je to pri anormalnih eksaltiranih ljudeh sploh mogoče. Srbski vladi, ki vse stori, da postavi zveze med Avstro-Ogrsko in Srbijo na prijateljski temelj, so dogodki, kakršen se je zgodil v Sarajevu, ravno tako neprijetni, kakor avstro-ogrski, in ne bo, kolikor je to v njeni moči, ničesar opustila, tla pomiri duhove in da se gospodarske zveze Avstro-Ogrske in Srbije nc prekinejo radi dogodkov, za katere sc nc sme delati odgovorna Srbija in njena vlada. — Vladna »Samouprava« poroča, da so se avstro-ogrski delegati, ki so se nahajali v Belgradu radi sklepa pogajanj o odkupu orientskih železnic, vrnili na Dunaj.
»Dvanajsta je ura odbila,«
Zagreb. Zagrebška. »Hrvatska« pod tem naslovom zahteva, da »Jugoslovanska. akademija« v Zagrebu mora iz-premeniti svoje ime v »Hrvatska akademija«, srbske rede naj vsak Hrvat vrne, vse avtonomne srbske šole sc naj razpuste, sploh zahteva list radikalne izpremernbc v hrvatskih zemljah, ker
srbska agitacija je tako narastla, da je dvanajsta ura za odpor proti tej agitaciji že odbila.
Sožalje lojalnih Srbov.
Sarajevo. Glasilo dr. Dimovičeve narodne stranke »Istina« razodeva globoko žalost lojalnega srbskega ljudstva nad strašnim zločinom in ogorčenje nad njim. Ni pojmljivo, da se jc našel človek, ki je zadel dve upa-polni življenji, dve srci, ki sta tako gorko bili za blagor bosanskega ljudstva. Vse ljudstvo je globoko pretreseno in do skrajnosti ogorčeno. Srbsko ljudstvo proklinja ta gnjusni zločin.
Dvorna žalost v Rusiji.
Peterburg. Car je zapoveclal za rajnim Francom Ferdinandom dvanajst-dnevno dvorno žalost. Carici Aleksandri so veset sporočili z največjo obzirnostjo. Carica je izbruhnila v silen jok.
Glasovi srbskih listov.
Belgrad. Vsi tukajšnji časopisi se bavijo obširno v uvodnih člankih o umoru prestolonaslednika Frana Ferdinanda v Sarajevu. »Odjek«, glasilo mladoradikalne stranke, piše skrajno netaktno: Nihče ne bo radi tega toliko trpel kakor Srbi, ker naša. misel hiti k »ubogim bratom Bosne in Hercegovine«, kjer se je zgodil ta strašni čin, in kjer bo zatiranje naših bratov še hujše. Na Srbstvu monarhije leži neke vrste pro-kletstvo. Kakor navadno, se bo tudi to pol krivila vsa Srbija, ker imajo v monarhiji v zadnjem času navado, da iščejo vzroke vsem nesrečam v Srbiji. Iščejo vzrokov v revolucionarnih možganih mesto v »zatiranju in preganjanjih«. List vprašuje, če je bilo od mož, ki vladajo monarhijo, pametno, da so vodili vojvodo v Sarajevo baš oni dan, ko so Srbi praznovali svoj najsvetejši narodni praznik. Nam Srbom jc ta izbruh strasti tem neprijetnejši, ker želimo bratom vseh dežel mir in to je tudi v interesu dobrega razmerja z bližnjo monarhijo. — »Politika« poudarja, da je atentat delo posameznika (?!). Vtis jc tem večji in značenje tem pomembnejše, ker ni ka j takšnega nihče pričakoval. — »Tribuna« piše, da so vsled raznih okoliščin Srbi prišli do uverje-nja, da je bil umorjeni nadvojvoda njih »sovražnik«, a je vzlic temu krvavi sarajevski dogodek vzbudil najglobokeji vtis na belgrajsko prebivalstvo. Belgraj-čani so takoj izrekli obžalovanje nad tragično smrtjo moža, ki bi bil moral nastopiti vlado sosednje monarhije. — »Pravda« pravi, da je napravil dogodek v Belgradu najneprijetnejši utis, ker se je znalo, da se bo kakor vedno, tudi sedaj krivilo Srbijo, dasi je jasno, da se gre le za. čin posameznega revolucionarnega mladiča (!!).
Atanazij šola ni zaprt?
Sarajevo, Atanazij Šola baje ni zaprt, ampak hodi prost okoli.
O atentatorju Gabrinoviču.
Reka. Nek Hrvat, ki je Cabrinoviča na Reki slučajno spoznal, pripoveduje, da jc bil zaposlen pred štirimi meseci kot stavec v Trstu. Bil je slab delavec. Na Reko je prišel lačen in strgan. Tu je pri stavcih nabral nekaj grošev in jc odpotoval peš v Belgrad. Bil je abstinent in bral veliko časnikov. Zdel se je nekoliko eksaltiran.
/ Prorokovanje madame des Thebes.
Pariz. Listi živahno komentirajo prorokovanje znane pariške vcdeževal-ke madame des Thebes začetkom letošnjega leta. Ona jc prorokovala: On, ki misli, da postane vladar, ne bo nikdar in čisto mlad mož postane vladar. Še predno poteče pol leta, postane namreč oni, ki misli, da. bo vladar, žrtev atentata. Isto pot bo hodila tudi njegova soproga, j
Zagovorniki Srbov v Franciji.
»Journal des Debats« pravi, da bi sarajevski zločin nc vzbujal internacionalnih skrbi, ako bi se v avstrijskih krajih ne opažala neka agresivna ten-denca proti Srbiji. List se čuti poklicanega opominjati Avstrijo, da se pokaže velikodušno in si pridobi ljubezen svojih skrbnih podanikov. — »Temps« hvali korektnost laškega časopisja, ki žaluje z Avstrijo vred, dasi je bil rajnik »nasprotnik Italije«. — Isti »Temps« si da iz Berolina poročati, da »po sodbi diplomacije smrt prestolonaslednika ne bo imela žalostnih posledic za monarhijo,«
Intervencija Rusije zaradi protisrbskih demonstracij?
»Matin« poroča, da namerava ruski zunanji minister Sazouov, ako ne prenehajo protisrbske demonstracije, vprašati avstro-ogrsko vlado, kaj misli ukreniti, da pogromi nehajo. To vest prinaša tudi »Pctit Parisicn«.
Vojaške časti ob pogrebu žrtev na Du« naju.
Dunajsko vojno in domobransko postajno poveljstvo jc 1. t. m. izdalo vojaške odredbe za pogreb nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje Ho« henberg. Ko sc mrliča prepeljeta z juž-nega kolodvora v dvorno župno cerkev, morata stati pri južnem kolodvoru dve pehotni stotniji in en ulanski eska-dron. V petek dopoldne, ko bo občinstvu dovoljen vstop v dvorno župno cerkev, skrbi za red en pehotni bataljon. Ko se zvečer prepeljeta mrliča na zahodni kolodvor, stopita, na zunanjem »Burgplatzu« dve pehotni stotniji in ert ulanski eskadron, ki bodo kot ambulantni špalir s pogrebom korakali. Na zahodnem kolodvoru bo postavljena ena častna stotnija z godbo.
Prestolonaslednikova rakev
v gradu Artstetten, kjer bosta poko* pana nadvojvoda Franc Ferdinand in vojvodinja Ilolienberg, je zgrajena v podobi kripte pod kapelico gradu Art-stetten v obrežno skalovje Donave* Zgradba je bila zelo težavna in draga. Rakev jc tako velika, da lahko obsega 12 krst. V rakvi že leže zemeljski ostanki mrtvorojenega prestolonaslednik vega sinčka, ki ga je povila vojvodinja po prestani težki influenci.
Jutri splošna žalost.
Jutri na dan pogreba so prepove^ dane vse gledališke predstave, vs« predstave v kinoglediščib, godba, kon« eerti, varijete in slične zabave.
Spomenik na kraju napade.
Major Piffl, učitelj v vojaškem deškem penzionatu, je pričel nabirati prispevke, da se postavi spomenik na kraju, kjer sc jc zgodil napad. Prvi izkaz zbirke že izkazuje 2000 kron.
GIBANJE PROTI CARU FERPINAN« DU V BULGARIJL
Sofija. Tu sc opaža zadnji čas zopet sovražno razpoloženje proti carti Ferdinandu. Dan na dan sc vrste po opozicijonalncm časopisju napadi nanj« Vodja socialnodcniokraške stranke Naj« čo Canov jc tc dni v »Radikalu« čara pozval, naj hitro odstopi. On da je itak samo agent Avstrije na Balkanu. Ne zahtevamo od njega glave, ampak; le, da odstopi v korist svojega sina in odide v daljnji kraj molit za svoje grehe. Car me jc — pravi Canov — klical k sebi, a jaz nc grem ter mu morem le en svet dati: Naj izgine čimprej iz Bul-garijc, dokler je še čas, ker siccr bo prepozno, ko bo ves narod kakor besen vihar proti njemu skipel. Takrat ne bo nihče mogel Koburžanu pomagati. A ta trenutek jc Miz«.
Sofija, 1. julija. Ob priliki obletnice bulgarskega napada ob Brcgalnici na srbske čete jc prišlo do velikih antidinastičnih demonstracij. Opozicio-nalni listi so izšli s črnim robom in pozivali prebivalstvo, da priredi demonstracije. Zbralo sc jc več tisoč l judi na ulicah in so hoteli iti pred sobranje. Dohodi do sobranja so bili vsi zaprti in zastraženi od policijskih kordonov. Množica je kordone predrla in prišla pred sobranje. Govorilo je več govornikov, ki so vsi označevali kralja Ferdinanda za povzročitelja nesrečne vojne s Srbijo, s katero vojno jih jc kralj pripravil ob vse sadove zmag proti Turčiji. Množica je nato udrla pred kraljevsko palačo, kjer je prišlo do antidinastičnih demonstracij. Naposled se jc četam le z največjo težavo posrečilo pregnati množico, ki jc že na več mestih predrla kordon. Mnogo oseb je bi-
lo ranjenih, mnogo aretiranih.
ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA,
Praga. 30. t. m. sc jc vršila konferenca bivših čeških deželnozborskih] poslancev pod predsedstvom Svehle, ki se jc pečala s predlogom nemških državnih poslancev na Češkem glede sklicanja parlamenta in izvolitve odseka, ki naj bi proučil češko-nemška vprašanja. Soglasno se je sklenilo vztrajati pri zahtevi, da se mora istočasno z reformo deželnega reda urediti tudi jezikovno vprašanje na Češkem in da mora istočasno z eventuel-nim državnozborskim odsekom zborovati tudi poseben odsek, ki bi ga v to svrho izvolil češki deželni zbor. V ta namen naj bi sc razpisale nove volitve za češki deželni zbor. Odgovor čeških strank jc predsednik Svehla brzojavno sporočil grofu Nostilzu. — O včerajšnjem posvetovanju se od češke parlamentarne strani poroča šc sledeče: Drugega ni bilo pričakovati, kakor da so češki poslanci tudi sedaj vztrajali na svojem stališču: Brez dc--iclncga zbora ni državnega zbora! Češki poslanci so pripravljeni pritrditi nemškemu predlogu v toliko, ako se istočasno da tudi deželnemu zboru prilika za rešitev češko-nemškega spornega vprašanja pred edino veljavfiim
forumom. Za to pa je treba, da se razpišejo nove volitve za češki deželni zbor, ki bi se naj potem sklical k zasedanju. V tej smeri se morajo gibati sanacijski načrti in samo na ta način bo mogoče priti do pozitivnega rezultata. Enostranska rešitev sedanje parlamentarne in deželnozborske krize je z ozirom na stališče čeških strank nemogoča. Češke stranke so pripravljene sodelovati pri vsaki akciji za rešitev krize. Z ozirom na sedanji notranjepolitični položaj pa momentano ni mogoče doseči pozitivnega rezultata sanacijske akcije. Mogoče bomo stali jeseni pred novo situacijo, v kateri se bo s skupnimi močmi prizadetih faktorjev posrečilo doseči to, kar se ni v palači Nostitzevi dvakrat zbranim zastopnikom strank. — Z ozirom na sklep čeških poslancev je smatrati sporazumnostim akcijo začasno kot ponesrečeno, a velja pa vendar kot preloženo na jesen.
ALBANIJA.
Albanska vlada je sklenila ministra Turtulipa in Mufida poslati v Italijo k Essad paši, da bi pri vstaših v prilog kneza interveniral. Prenk Bib Doda je pobegnil v Leš, ko je prej razpustil svoje čete. Zbežal je kakor da bi bil izgubil glavo. Prenk Bib Doclove topove so prepeljali v Drač. Iz južne Albanije dohajajo samo skrajno neugodna poročila. Vstaši so pod poveljstvom Grkov zasedli Premeti. Nizozemski častniki so pobegnili v Valono. Dunajski krogi so tudi, kakor se zdi, pustili pasti kneza in izjavljajo, da bi, če knez odstopi, prevzela vlado Albanije kontrolna komisija.
UNIJA SRBIJE IN ČRNE GORE.
Berolinski srbski poslanik izjavlja, da združitev Srbije in Črne gore ni mogoča in da je tozadevno poročilo »Figarovo« fantastično.
Dnevne novice.
-f Prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič je
prejel za izraženo sožalje cesarju povodom smrti prestolonaslednika in njegove soproge sledečo zahvalo: Nj. c. in kr. Veličanstvo se Vaši Prevzvišenosti najprisrčneje zahvaljuje za sožalje, izraženo tudi v imenu duhovščine ljubljanske škofije in vsega katoliškega ljudstva. — Po najvišjem ukazu baron Schiessl.
-f Deželni glavar dr. šusteršič se
je odpeljal sinoči z brzovlakom v nujnih deželnih zadevah na Dunaj.
— Ponedeljkovo posebno izdajo, v
kateri so ponatisnjena tudi vsa poročila iz nedeljske prve posebne izdaje in katero smo takoj isto dopoldne ob 10. uri oddali na pošto za vse preč. župne urade na Kranjskem v treh izvodih in vsem razprodajalcem po Slovenskem, a je glasom informacij nekateri še do danes niso sprejeli, prilagamo v današnji številki vnovič v celoti za vse naročnike.
+ še sedaj klerikalizem preganjajo. Sinočni »Narod« še ob smrti prestolonaslednika besediči in pisari o klerikalizmu. Pripoveduje, »da se je cerkvena kamarila postavila kakor zid med pokojnega prestolonaslednika in neklerikalno prebivalstvo v državi.« Da je nadvojvoda »zastopal z veliko odločnostjo klerikalno stališče«. Da je bil prestolonaslednik »zelo naklonjen klerikalnim stremljenjem«. In nazadnje grenko vzdihuje »kje bi bil še klerikalizem, da ga ni prestolonaslednik s tako vnemo podpiral«. Tudi o umrli njegovi soprogi pripoveduje, »da so imeli pri njej duhovniki prvo in zadnjo besedo«. Tako hoče »Narod« med liberalci narediti utis, cla je bil pokojni nadvojvoda nokak eksponent avstrijskega »klerikalizma«, ki ga »Narod« tako srdito preganja po naši domovini. Tako hoče kaliti spomin moža, ki je bil nasprotnik brezverstva in podpira tel j vsega katoliškega življenja in verskega gibanja! Žalostno in netaktno, da bolj ne more biti! Omenjamo, da je tudi »Neue Freie Presse«, ki sicer kaže veliko žalost., žc včeraj v svojem uvodniku začela rajnikovo versko mišljenje napadati.
-j- Shod v Begunjah. Na praznik sv. Petra in Pavla je imel č. g. poslanec župnik Piber pri nas po popoldanski službi božji v občinski pisarni političen shod. Udeležba je bila prav zadovoljiva. Pred shodom je g. župnik Kleindienst omenil grozni zločin — napad na prestolonaslednika in njegovo soprogo v Sarajevu. Potem je razložil g. poslanec, Piber v jasnem, poljudnem govoru različne postave zadnjih let v korist kmetov, kakor postavo o pašnikih, ograjah, cestni zakon itd. Natančno in zelo obširno pa je razložil dežel, finance ter nove davke. Poslušalci so z največjim zanimanjem sledili govorniku. Marsikateri napačni pojem sc jc razjasnil.
Če bi bili Begunjci bolj poznali poslanca Pibra, bil bi pri nas Kržišnik pri zadnjih deželnozborskih volitvah pošteno propadel. Čeravno je bilo na shodu tudi nekaj ljudi nasprotnega mišljenja, vendar ni poslancu uikdo ugovarjal. Zahvala, katero je izrekel koncem zborovanja g. poslancu domači župnik, je šla vsem iz srca.
-;- Izjava. »Slov. Narod« me je podlo napadel, češ, da sem ga s člankom o jugoslovanskem nacionalizmu denun-cirul. Zares ne vem, kako bi ga bil de-nunciral. Jaz sem so le čudil, da je »Slov. Narod/, smešil moj »jugoslovanski čredo«, listi čredo, ki mu je dal sedaj tudi njegov pokrovitelj, dr. Ivan Tavčar, v zadnji, žalni seji mestnega sveta tako živega izraza. Lojalno pa iz-povedam, da me »Slov. Narod« gotovo ne bi bil smešil, ko bi bil mogel pre-videti dogodek, ki je le par dni pozneje s krvavim bleskom osvetlil globoko res-nobo mojega članka. Kar se tiče gnusne »Narodove« notice, odgovarjam le to: V naši družini sva dva brata, oba duhovnika in profesorja bogoslovja, in en popolbrat, ki je pravkar zvesto do-služil cesarja in si tudi sedaj v Ameriki s poštenim delom služi pošten kruh. Če se pa kdo iz sorodstva po svetu izgubi, za to ne morem biti jaz odgovoren. Ker romantični in obenem hudobni ton notice tako zelo spominja na pisavo mojega rojaka dr. Tavčarja, bi ga, če je on v zvezi z notico, le spomnil, kako tenkočuten je bil vedno on, ako se je kdo doteknil njegove rodbine. Njegova čast, bi človek mislil, bi zahtevala, da bi bil tudi sam honeten do drugih ali ne? »Slov. Narod« bo pa s takim bojem le vedno iznova dokazoval, kako podel je ves liberalizem. — Dr. Aleš Ušeničnik.
+ Liberalno učiteljstvo. Vsakdo ve, da je S. L. S. združila z novim šolskim zakonom izdatno zvišanje učiteljskih plač. Ravno te dni se zopet deželni glavar pogaja z vlado na Dunaju, kako bi pospešil sankcijo šolskega zakona in tako ustregel učiteljskim za-Ijam. In kaj dela liberalno učiteljstvo? Čujmo: Liberalni učitelj piše v »Narodu« pod naslovom »klerikalci in učiteljske plače«: »Črna kanalja je res nesramna ... Samo učiteljem nič pribolj-ška. Tako mislijo klerikalci, da bodo lepo spravljali tiste tisočake, ki jih država daje iz davka na žganje za učiteljske plače. To je bil od začetka namen cele akcije s šolskim zakonom in žal, da se proti temu ne da nič storiti. Edino vlada bi mogla na klerikalce pritisniti. Učitelji pojdejo s posebno de-putacijo prosit ministra, naj kaj stori. Mi pa smo mnenja, da naučni minister ne bo mogel pomagati. Za slučaj pa priporočamo učiteljem, naj gredo k ministrskemu predsedniku in k finančnemu ministru protestirat, da bi vlada kaj odpisala od izgube pri dež. užitnin-skem zakupu. Ta izguba znaša 195.000 kron. Država daje iz davka na žganje deželi veliko denarja, a ker se ta denar porablja za druge namene ne za učiteljske plače, naj se država odškoduje s tem, da od izgube pri užitninskem zakupu nič ne odpiše.« Tako pisanje liberalnega učitelj stva si bo morala pač zapomniti naša deželnozborska delegacija. Pa tudi šolska oblast bo morala revidirati svoje stališče napram učitelj-stvu in si staviti vprašanje, ali je gotov del učiteljstva sploh vreden, da izvršuje visoke naloge ljudske vzgoje. Ta stan bo treba izčistiti!
-f- Brezmejno lalotstvo. »Magyaror-ssag«, glasilo Justha, piše, da so sarajevskega zločina krivi Srbi, Hrvati in Slovenci in da so Slovenci že 1 e -t a 1906., ko se je prestolonaslednik vozil v Dalmacijo, poizkušali dvorni vlak na progi Ljubljana — Trst v zrak zagnati ! To si upajo Madjari, oziroma list one neodvisne stranke, ki je že neštetokrat rebelirala proti svojim zakonitim kraljem! To so nasledniki onih, ki so zagrabili za orožje proti cesarju Francu Jožefu! Podla svojat!
-j-Iz zavoda sv. Stanislava. Podpisano vodstvo naznanja, da se bodo sprejemale prošnje učencev, ki žele vstopiti v II. ali III. gimnazijski razred, od 4. do 12. julija. —- Vodstvo kn. šk. zavoda sv. Stanislava.
+ Izvržek laškega liberalnega časopisja. Niso še izročili materi zemlji zemskih ostankov prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove blago-dušne družice vojvodinje Hohenberg, katera sta postala žrtev pogubne bel-gra.jske propagande, že sc oglaša italijansko liberalno časopisje, katero hoče s hudobnim namenom naprtiti strašni atentat v Sarajevu celemu Jugoslovan-stvu, osobito Hrvatom. Glasilo puljske italijansko-liberalne kamore Giorna-letto je bilo včeraj radi nekega takega članka 1 onfiscirano. Konfiskacija pa ni mnogo pomenila, ker sc je izvršila šele potem, ko je bila izdaja po mestu
že skoro razprodana in je bila konfiskacija zato skoro popolnoma brezpredmetna. Če se je zgodilo to od strani poklicano oblasti nalašč ali če gospodje uiko počasi berejo, tega ne bomo preiskovali.Najodločneje pa moramo protestirati proti temu, da se nad vse žalosten in za vso Avstrijo pretresljiv dogodek v Sarajevu podtika celemu ju-goslovanstvu in to od lista, katerega pripadniki Se rtanes slavijo Oberdanka, in katerega pripadniki so poslali svoj čas, ki še ni prav daleč, k pogrebu Oberdankovko zastopnika one puljske mestne občine, kateri jo bil listič »Gior-naletto« najbližji. List, kateri zastopa stranko, koje glavni kontingent tvorijo Mazzinijanci, Garibaldovci, Oberdan-kovci in regnikoli, naj molči in njegovi uredniki naj raje premišljujejo, komu je pripadal Luchcni, Bresci in drugi, taki banditi.
+ Jožefa Turka gasilska zveza in uradni list. V nedeljo je imela liberalna gasilska zveza, ki ji dično načeluje Jožef Turk, svoje zborovanje na Viču. To ni nič hudega. A presenetilo nas je, da je uradni list »Laibacher Zeitung« z velikanskim navdušenjem poročal o tej slavnosti, prinesel na dolgo in široko govore in poročila in zabavljanje proti deželnemu odboru, ki je vendar enkrat pokazal gasilstvu pravo pot, po kateri seveda organizacija gospoda Jožefa Turka ne mara hoditi. Ali se uradni list z vednostjo vlade tako urejuje? Mi moramo pač odločno zahtevati, da se v uredništvu uradnega lista naredi že enkrat red!
—	Bratom notranjskim Orlom naznanja pripravljalni odbor za I. zlet notranjskih Orlov v Št. Peter, da se je ta prireditev vsled žalostnega dogodka v Sarajevu odložila na še nedoločen čas.
—	Učiteljske vesti. Na štirirazred-ni ljudski šoli v Šmartnem pri Litiji je razpisana učiteljska služba. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 1. avgusta 1914,
—	Obesil se je tik svojega doma tovarniški delavec Jernej Kocjanec s Koroške Bele. V soboto zjutraj so ga našli visečega na bezgu. V smrt so ga gnale gospodarske razmere, veliko je pripomoglo tudi žganje.
—	Spodnja Idrija. Dne 30. jun. t. 1. se je poročii Anton Rejc, predsednik tukajšnjega »Orla«, z Nežiko Bajt, članico Marijine družbe. Bilo srečno! — Deželni odbor je dovolil 2500 K podpore za zgradbo krniške ceste. — Snuje se akcijska družba za vpeljavo električne razsvetljave po vasi. Vodno moč prepusti gospod župan na svojem posestvu.
—	V nedeljo ima občinski odbor izredno sejo, da izreče svoje ogorčenje nad po-ldi mčinom, ki se je dogodil v Sarajevu.
—	Imenovanje. Finančna svetnika dr. Rudolf Sajovic in dr. Fran Eller sta imenovana za ministerialna tajnika v finančnem ministrstvu.
—	Iz sodne službe. Sodni kancelisti Franc Vogrinc v Novem mestu, Franc Voršič v Kočevju, Albin Perhavec v Postojni, Franc Sbrizaj v Ribnici in Mihael Luznar v Škofji Loki so imenovani za oficijale.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Clevelandu je umrl A. Smrdel, star 32 let, doma iz Selc pri Slavini. — Umrl je v Clevelandu A. Oražem za sušico v starosti 34 let. Doma je bil iz Strug pri Ribnici, kjer ima mater in sestro. V Ameriki je bival devet let. Zapušča soprogo in tri otroke.
—	Umrl je v Clevelandu Rud. Primožič, ki se je nahajal dve leti in pol v bolnišnici v Warrensville. Pokojni je bil doma iz Strug pri Ribnici in je bival v Ameriki 13 let. — V Colliirvvoodu je umrla Marija Gregel v starosti 52 let. Doma je bila iz Brežic, Štajersko. Zapušča pet sinov in dve hčeri. — V Big Pineyju je umrla Marija Planinšek. Rojena je bila v Savinjski dolini na Spod. Štajerskem.
LjiiftDSke novice.
lj Izvrševalni odbor S, L. S. za Ljubljano se je danes po deputaciji pod vodstvom g. dež. poslanca dr. Vinko Gregoriča poklonil deželnemu predsedniku ekscelenci baronu Schwarzu in ga prosil, naj blagovoli vzeti nazna-nje izraze najglobokejše žalosti ob priliki grozne katastrofe, katera je zadela Najvišjo vladarsko hišo in celo državo. Deputacija ga je prosila, naj te izraze najglobokejše žalosti obenem z zatrdilom neomejene udanosti in zvestobe do presvitle osebe vladarja in cele vladarske hiše tolmači na Najvišjem mestu, kajti namen politične organizacije S. L. S. ie utrjevati in spopolnjevati državno idejo med Slovenci. Ako smo do sedaj to storili, hočemo očigled delovanja razdirajočih elementov, svoje dolžnosti napram državi šc podvojiti.
+ Velika slavnost v spomin 500-letnice vstoličenja zadnjega kneza v slovenskem jeziku, ki bi se morala vršiti v nedeljo, 5. julija v Ljubljani, se jc v znak žalosti za umorjenim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom preložila na nedoločen čas.
! Pred nedeljsko manifestacijo Slovenske Ljudske Stranke, 5. julija, bo v frančiškanski cerkvi sveta maša za pokojnini nadvojvodom prestolonaslednikom in njegovo soprogo. —. Začetek svete maše ob pol 10. uri dopoldne. Po sveti maši se vrši ob 10. uri shod v »Unionu«. Društva naj pridejo k žalni maši z žalno, črno ovitimi zastavami.
lj Oklic županov. Jutri v petek dne 3. julija, ob 4. uri popoldne bodeta v dvorni župni cerkvi na Dunaju slovesno blagoslovljeni trupli Njegove cesarske in kraljeve visokosti blagopokojne-ga prestolonaslednika Franca Ferdinanda ter njegove blagopokojne soproge Zofije vojvodinje Ilohenberške. Vabim cenjene trgovce ljubljanske, da imajo v znak globoke žalosti mesta Ljubljane v tem času, ko se vršijo pogrebni obredi, to je od 4. do 5. ure popoldne, svoje trgovine zaprte. — V Ljubljani dne 2. julija 1914. — Zupan: Dr, Ivan Tavčar, 1. r.
lj Zadnja pot umorjenega prestolonaslednika po naši zemlji. Po s solzami zvestih Slovencev poškropljeni zemlji so vozili danes trupli prestolonaslednika Franc Ferdinanda in njegova soprogo mimo Ljubljane na Dunaj* Danes pred 14 leti sta odpotovala nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova; soproga na ženitovanjsko potovanje, in danes so vozili njujini trupli skozi špalir plakajočega ljudstva kot žrtvi vzvišenih, lepih ciljev. Ljubljana in ljubljanska okolica sta se visokima mrtvecema poklonila na način, ki je vsemu svetu pričal o resnično globoki žalosti, ki pretresa te dni vse prave Slovence. Od Brezovice dalje mimo Viča doli do ljubljanskega južnega kolodvora je stal ob progi gost špalir ljudstva. Od Brezovice clo Zaloga so članice slovenskih katoliških izobraževalnih organizacij posule celo progo z rožami in drugimi cvetlicami. Ko je vlak vozil mimo Viča, so zadoneli s strelišča v tivolskem gozdu streli. Ob celi progi je stala tiha množica, ki se je odkrila, ko je vlak vozil mimo. Ob progi je stalo v žalnih oblekah tudi polnoštevilno delavstvo c. kr. tobačne tovarne. Z Viča nam o sprejemu poročajo: Ginljiv in pretresljiv je bil trenutek, ko je naša župnija izkazala zadnjo čast pokojnemu prestolonasledniku Franc Ferdinandu in njegovi blago-pokojni soprogi Zofiji. Zvonovi v zvoniku so naznanili župljanom, da je vlak z dragocenimi trupli že v naši župniji. Občinstvo, mlado in staro, je kar obdalo, zlasti na prelazih in vrtovih, vso progo. Na prevozih je bila proga posuta s cvetkami. Duhovščina, šolska mladina z zastavo je v gostem špalirju s črnimi zastavicami izkazala zadnjo čast pokojnima. Belo oblečene deklice s črnimi trakovi so bile na prevozih. Nebroj gorečih sveč so navzoči nažgali pri prihodu vlaka v znak, naj sveti večna luč njima, katerima je zverinska roka ugasnila zemeljsko luč. Ves ta sprejem in slovo od visokorod-nih cesarskih pokojnikov živo priča o vdanosti župljanov do habsburške hiše. — Ko se je vlak pri bliža val Ljubljani, so zadoneli po vseh ljubljanskih cerkvah zvonovi pokojnikoma, kot. zadnji pozdrav. Občinstvo se je že celo uro pred prihodom vlaka zbiralo ob železniški progi. Po vseh ulicah in cestah, ki vodijo k južnem kolodvoru in progi južne železnice, je bilo polno občinstva, na tisoče in tisoče, ki jo hitelo izkazat zadnjo čast pokojnikoma. Lahko rečemo, da se jc. večina Ljubljane udeležila žalostnega sprejema pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Ilohenberške. Vsi vozovi in tramvaji, ki so vozili proti južnemu kolodvoru, so bili polni ljudi.
Ob progi mimo Laternfa novega drevoreda in Bleiweisove ceste se je na obeh straneh zbralo na tisoče in tisoče ljudstva, ki so tvorili nepretrgan špalir. Navzoča je bila tudi šolska mladina II. in III. mestne deške šole z uči-teljstvom ter gojenci salezijanskega zavoda. Posebno polnoštevilno je bila udeležena II. mestna deška šola z zastavo, ovito v žalne trakove. Opazili smo, da so bili šolski otroci večinoma v temnih oblekah z žalnimi trakovi. Gojenke »Mladike« so bile zbrane na balkonih, obrnjenih proti progi. Vse svetilke ob progi so gorele in bile črno ovite. Točno ob naznanjeni uri je privolil dvorni vlak z nesrečnima žrtvama. V prvem vozu, ki je imel odprta stranska vrata, smo opazili več oseb v uniformah. V enem nadaljnjih voz se je videlo goreče sveče, oziroma svetilke,
— Zlasti mnogobrojno je bilo občinstvo pri železniškem prehodu ob Dunajski cesti, kjer so bile postavljene zastave društev, združenih v Slovenski krščan-sko-aocialni zvezi. Bilo je tu deset naših ljubljanskih zastav. Zastavam, ki so bile zavite v črno blago, je na-čelovala zastava S. K. S. Z. Mnogo članic S. K. S. Z. je stalo tu z gorečimi svečami v rokah. Občinstvo je sprejelo vlak molče, z odkritimi glavami. Na premnogih krajih jc metalo občinstvo tudi pred železniški vlak cvetlice na zadnjo pot ljubljenega pokojnega prestolonaslednika in soproge. Med ljudstvom se jc splošno opažala potrtost, premnoge oči so se zarosile s solzami, ko je peljal vlak mimo Dunajske ceste, kjer so bile postavljene zastave S. K. S. Z., so se zastave globoko priklonile.
Na ljubljanskem južnem kolodvoru so se na peronu zbrali načelniki uradov z uradniki, na čelu jim deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz, duhovščina v cerkvenem ornatu na čelu ji prevz. gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič, deželni odbor, častniki tukajšnje garnizije, ljubljanski občinski za-stop, mnogoštevilne deputacije, mnogo črno oblečenih dam itd. Ko je dvorni vlak privozil po s cvetjem posutem tiru, se je vse odkrilo. Bil je pretresljiv prizor, pri katerem so jokali celo možje, ki že desetletja niso imeli solze v očeh. Ljubljanski knezoškof se je podal k zaprtemu vozu, v katerem sta sredi gorečih krst ležali krsti prestolonaslednika in njegove soproge ter ju blagoslovil. Bogoslovci so zapeli »Beati mortui«. V posebni voz za vence so položili vence: deželni zastop venec s trakovi v deželnih barvah, občinski zastop dva venca z belozelenimi trakovi, Slovenska krščanskosocialna zveza velik, krasen venec s cesarskimi in slovenskimi trakovi črno ovitimi ter z napisom: »Zvesta slovenska katoliška organizacija — žrtvama avstrijske in katoliške ideje.« Ko je prestolonaslednikov višji dvorjan zapazil velik venec naše organizacije, pravo umetniško vrtnarsko delo, je pristopil k deputaciji in vprašal, kdo je poslal ta venec. Ko se mu je odgovorilo, da slovenske katoliške organizacije, stisnil je roko nosaču venca in pričel ganotja ihte ti.
Ko je vlak odpeljal dalje, stala je množica nekaj trenutkov, ne da bi se gnila. Nato se je tiho in nemo razšla. Na vseh obrazih si čital globoko resnost. Tiho so ljudje stopali na železniško progo in jemali rdeče cvetke s proge seboj za spomin. Dalje ob Martinovi cesti je istotako napolnilo občinstvo vsak kotiček. Ob Martinovi cesti so stale gojenke Lichtenthurna s črnimi flori na rokavih, gojenci Marijanišča z rožami v rokah. Ko je vlak vozil mimo, so metali gojenci v mrtvaški voz x'ože. Od južnega kolodvora do sosedne občine je stala velika množica ljudstva, da še enkrat pozdravi ljubega prestolonaslednika in njegovo soprogo. Ob progi pri Mostah je bil zastopan tudi celokupen občinski odbor, na čelu župan. Tudi šolska mladina z gospodom šolskim vodjem ter drugim šolskim osobjem je prišla pozdravit, motajoč v znak žalosti cvetice na vozeči d jriv . lak.
Tudi dalje proti Zakgu je občinstvo sprejelo železniški vlak	.pli ljubljenih pokojnikov čim najdoslojnej-še. To je bilo na primer ob železniški progi od .Zaloga nazaj proti Ljubljani do konca Studenca vse polno občinstva. Delavstvo v vevški papirnici je imelo pi*osto, da je moglo izkazati zadnjo čast pokojnikoma. Ljudje so sprejeli vlak praznično oblečeni, odkriti, nemo. Mnogi, mnogi so se jokali ginjenosti. Ondi je stala ob progi duhovščina iz Device Marije v Polju, ki je podelila cei'kveni blagoslov, mladina, županstvo, naša društva. Do tu je bila, kakor že omenjeno, proga vsa posuta s cvetjem. Tudi na nadaljnji progi po Kranjskem je bil žalni sprevod prava manifestacija ljudske ljubezni do prestolonaslednika in do idej, katere je zastopal, nekaj tako veličastnega in prisrčnega, da jc tudi vse osobje dvornega vlaka kar najbolj ganilo.
Iz Št. Petra na Krasu smo dobili poročilo: Dvorni vlak je dospel ob določenem času. Nemo jc zrla vlak velika množica ter se molčeč odkrila. Na kolodvoru so čakali okrajni glavar Pilsho-fer, skoro vsa duhovščina trnovske in postojnske dekanije, Slomškova zveza skoro korporativno z načelnikom Gradom, župani iz Št. Petra, Trnovega in drugih krajev, požarne brambe, Orli, šolska mladina z zastavo, zastopniki posojilnic, vsi prosti uradniki, črno oblečene žene z gorečimi svečami so naplavile globok vtis, kolodvorske svetilke so črno prepreženc in prižgane.
Od dragih krajev nam prihajajo poročila, da je množica klečala ob progi in molila, tudi na mnogih gričih so klečali ljudje in molili. Na kolodvorih ob progi so se povsod klanjale zastave
društev S. K. S. Z. sredi neštevilnega ljudstva.
lj Vojaška žalna maša na Kongresnem trgu. V soboto dopoldne ob pol 9. uri bo na Kongresnem trgu za pokojnega prestolonaslednika in njegovo soprogo sv. maša, katere se udeleži tukajšnje vojaštvo.
lj Ljubljanske šole in smrt prestolonaslednika. Nelc dunajske ampak tudi ljubljanske šole so se takoj prvi Šolski dan po smrti spominjale prevzviše-nega blagopokojnega prestolonaslednika in njegove soproge. Na II. mestni deški ljudski šoli so že v torek po vseh razredih vpletli v pouk nad vse tragično smrt in vzbujali ljubezen do sivolasega cesarja in vse cesarske rodovine.
lj Iz deželne bolnice. Povodom smrti Njegove c. in kr. Visokosti prestolonaslednika Nadvojvode Franca Ferdinanda in Njegove gospe soproge Zofije pl. Hohcriberške se je vršila v tukajšnji bolnici slovesna sv. maša za-dušnica, ki ji je prisostvoval kot zastopnik deželnega odbora, deželni odbornik dr. Ivan Zajec, dalje vodja zavoda, deželni zdravstveni tajnik dr. Fran Dolšak, primarji dr. V. Gregorič, dr. Ivan Jenko, dr. Alfred pl. Valenta, dr. I. Robida, dr. Fr. Derganc in dr. J. Stoje s svojimi asistenti in sekundarji, dalje uradništvo zavoda z nadupravite-ljem G. Nebenfuhrerjem na čelu, službeno osobje, mnogo usmiljenih sester s sestro prednico Leopoldino Hoppe in končno mnogo bolnikov.
lj Na Rakovniku bo v petek, dne 3. julija ob pol 7. uri zjutraj slovesna peta sv. maša de Requiem za pokojnega Nj. c. in kr. Vis. presv. gospoda nadvojvoda Franca Ferdinanda, pod katerega pokroviteljstvom je salezijanski zavod vzrastel. V zavodu so se tudi odpovedali vsi že prej določeni izleti z godbo na čelu, ki se prirejajo vsako leto koncem šolskega leta. Na zavodu vihra od nedelje črna zastava.
lj Romanje iz Ljubljane h Gospej Sveti se je vsled žalosti po prestolonasledniku moralo zopet odgoditi.
lj Inkorporacija občine šiške k Ljubljani. Danes se je izvršila inkorporacija občine Sp. Šiška k Ljubljani. Uradni akt se je začel ob pol 10. uri do-poldne.Deželo sta zastopala dež. odbornik dr. Pegan in dež. komisar di\ To-mažič, vlado okrajni glavar Chron, ljubljansko občino župan dr. Tavčar in mag. ravnatelj dr. Zamik, občino Sp.' Šiško pa je zastopal bivši župan Seidl. Tako je sedaj Sp. Šiška združena z Ljubljano.
lj Odlikovanje. Davčni nadupravi-telj Adolf Ruda v Ljubljani je povodom svoje upokojitve imenovan za cesarskega svetnika.
lj Krojaška zadruga v Ljubljani je izreklo najglobokejše sožalje nad podlim činom, ki ga je izvršila nespametna roka v Sarajevu, ter obenem preloži svojo 251etnico, ki bi se moralae praznovati dne 5. julija t. 1. na nedoločen čas.
lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Pečar, posestnica, 55 let. — Janez Ah-čan, dninar, 62 let. — Marija Mantel, delavka, 68 let. — Frančiška Baštolc, mestna uboga, 68 let.
lj Razstava risarskih del. Na c. kr. učiteljišču bodo razstavljena risarska dela gojencev in gojenk dne 2. in 3. julija od 8. do 12. in od 3. do 7. ure.
lj Semenj. Na včerajšnji semenj so prignali 1188 glav, in sicer: 375 konj, 213 volov, 96 krav, 32 telet in 442 prašičev. Kupčija je bila zelo živahna, posebno z volmi.
lj Prve slive. Danes so prinesli na trg prve slive in jih prodajali tri za dva vinarja.
lj Petrov semenj za kože se bo vršil v ponedeljek dne 6. julija t. 1. in sicer kakor navadno' v skladiščih tvrdke »Balkan« trg. sped. in kom. del. dr. Dunajska cesta št. 33.
Primorske vesli.
p Volitve v Istri. V laških mestih jc pri deželnozborskih volitvah za mestno kurijo potrebna ožja volitev v Izoli in sicer med socialistom Z e r -z e n o n o m in krščanskim socialcem Mar c hi o. Prvi je doli 267 glasov, Marchio 188, liberalec 167. V Pulju je v bojnem okraju pri ožjih volitvah razmerje sledeče: F a b r o 258, Stihovič 375, Morari od mornariške stranke 148, socialist 42. Pri ožjih volitvah bo torej odločila mornariška stranka.
BURNI PROTESTI SLOVENSKEGA DELAVSTVA PROTI RENJIKOLOM.
Trst. V nedeljo dopoldne jc priredila Narodna delavska organizacija pri sv. Jakobu velik protestni shod proti nameščanju renjikolov v podjetjih, katerim oddaja država nabavo predmetov za vojno mornarico. Shod je bil zelo buren, zlasti ko se jc konstatiralo, da je vlada na interpelacijo slovenske-
ga delegata dr. Korošca v zadnjem de-legacijskem zasedanju dala povsem neistinit odgovor, zatrjajoča, da so oni v Tehničnem zavodu nameščeni renji-koli že davno vsi postali avstrijski državljani. Nastali so burni in viharni prizori, zlasti med govorom tajnika Brandnerja, ki je pohvalno omenjal nastop delegata dr. Korošca, a je obenem konstatiral, da je vlada dr. Korošcu odgovorila na podlagi poročila ravnateljstva Tehničnega zavoda, ki je izjavilo, da so že vsi oni pred sedmimi leti v službo sprejeti Italijani pridobili si avstrijsko državljanstvo. V proti-dokaz, da to ni res, je navajal govornik točno statistiko, glasom katere je • v vseh tovarnah Tehničnega zavoda zaposlenih 95 neavstrijskih -državljanov, po večini renjikolov. Omenil je, da je v ladjedelnici pri sv. Marku nameščenih stalno 49 in pri sv. Andreju 45 renjikolov. Policijski komisar je moral govornika večkrat prekiniti. Delavstvo je bilo zlasti še zato zelo razburjeno, ker se je v zadnjem času, odkar je začela italijanska narodno - obrambna družba »Unione economica nazionale« s svojim tajnim in zahrbtnim delovanjem, pojavila zelo številna brezposelnost med slovenskim delavstvom. Shod je sprejel resolucijo, v kateri slovenski delavci odločno protestirajo proti temu, da bi se renjikoli v Tehničnem zavodu pridobili avstrijsko državljanstvo, in je pozval državne poslance za energično intervencijo pri vladi.
PROCES ŠIMEK KONTRA »NARODNI LISTY«.
Praga. Danes se je pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava o tožbi dunajskega redakterja Emila Šimeka proti odgovornemu uredniku »Narodnih Listov«, dr. Ser-vacu Hellerju zaradi razžaljenja časti, ker so »Narodni Listy« predbacivali Šimeku, da je za časa obstrukcije narodnih socialcev pri vladni predlogi o vojaških služnostih stavil dvornemu svetniku Greifu ponudbo, da prenehajo narodni socialci z obstrukcijo, ako se jim izplača 350.000 K. Obtoženec dr. Servac Heler je pri zaslišanju izjavil, da bo doprinesel dokaz resnice. Toda ravno z dokaznim postopanjem se je dognalo, da je bil celo dr. Kramaf, voditelj mladočeške stranke, čegar glasilo so »Narodni Listy«, za časa narodnosocialne obstrukcije dobro informiran, da ni bil tožitelj v nobeni zvezi s ponudbo vladi, kar je tudi razvidno iz izpovedb ministrskega predsednika grofa Sturgkha in dvornega svetnika Greifa. Pri razpravi sta se tudi prebrali protokolirani tozadevni izjavi grofa Sturgkha in dr. Kramafa. Iz izjave grofa Sturgkha posnemamo: Jeseni leta 1912. je prišel k ministerijal-nemu svetniku Greifu nai-odnosocialni poslanec dr. Šviha, ki je izjavil, da prenehajo narodni socialci z obstrukcijo, ako se gotove določbe v načrtu vojaških zakonov izpremene in cla na razpolago večja vsota. Vest o tej ponudbi sem vzel na znanje, ne da bi nanjo reagiral. Kolikor se spominjam, je šlo za vsoto, presegajočo 100.000 K. Čez nekaj dni se mi je poročalo, da jc omenjenega uradnika vprašal telefo-nično urednik Emil Šimek, če je do-tičnemu uradniku že znan odgovor ministrskega predsednika v zadevi ponudbe poslanca dr. Švihe. Tudi to vest, ki po vsebini ni nudila nobenega povoda za mnenje, da bi Šimek veclel kaj o denarni zahtevi dr. Švihc, sem vzel na znanje, ne da bi reagiral. Pozneje se mi je sporočila želja dr. Švihe, da želi osebno govoriti z menoj o navedeni zadevi, a tej želji nisem ugodil. Parlamentarna situacija se je pozneje razvila tako, da se od moje strani posredno ali neposredno v kritičnem času ni vršilo nobeno posredovanje z ob-strukcijsko stranko. — Grof Sturgkh končno konstatira, da se niti direktno, niti indirektno ni ničesar plačalo na-rodnosocialni stranki od strani vlade, ker bi tako postopanje ne bilo združljivo z njegovimi nazori. — Iz zapisnika o zaslišanju ministerialnega svetnika Greifa na Dunaju posnemamo, da urednik Šimek ni posredoval zaradi narodnosocialne obstrukcije ter je samo vprašal, ali je ministrski predsednik že odgovoril na ponudbo dr. Švihe, ne da bi omenjal denarnega zneska. — Dr. Kramaf je pri zaslišanju pri preiskovalnem sodniku izpovedal na zapisnik, da se je za časa narodnosocialne obstrukcije govorilo v parlamentu, da bodo narodni socialci prodali svojo obstrukcijo. Govoril je o tem z grofom Stiirgkhom, ki zadeve ni prikrival in jc celo povedal, da so narodni socialci urgirali za odgovor. Na vprašanje, če jim bo kaj dal, je odgovoril grof Sturgkh: »Tem ne dam ničesar!« Od dvornega svetnika jc tudi zvedel, da ga je urednik Šimek telefonično vprašal, če so zahteve narodnih socialcev
že rešene. Ne ve pa, ali je govoril šimek tudi o denarju, kakor tudi ne ve, če je vedel, da narodni socialci zahtevajo pri svojih pogajanjih denarja.
Praga. Proces urednika Šimeka proti odgovornemu uredniku »Narodnih Listov« dr. Hellerju se je končal s častno izjavo dr. Hellerja. Vsled tega je sodišče proglasilo oprostilno razsodbo.
PROTI KONGREGACIJAM NA FRAN* COSKEM.
Pariz. Ministrski svet je sklenil zapreti 15 kongregacij, ki ne delujejo na polju javne blaginje in zadnjih 127 kongregacij skih šol.
PORAZI ŠPANCEV V MAROKU. 300 DO 400 MRTVIH IN RANJENIH.
Madrid. Iz španskega Maroka se poroča o bojih med španskimi četami in prebivalstvom. Španci so bili poraženi ter so imeli 300 do 400 mrtvih in ranjenih. Med mrtvimi je menda tudi neki podpolkovnik. Podrobnejših vesti o boju, ki se je vršil pri Tedericu, še ni. Znano je samo toliko, da so neko večjo špansko četo napadli vstaši.
Zadnje vesli.
ENAJST ARETACIJ ZARADI SOKRIVDE.
Sarajevo. Dozdaj je zaprtih in osumljenih tako direktne krivde kakor krivde, da so atentatorja na cesti ščitili, 11 oseb.
SRBSKI DIJAŠKI SHOD V EELGRADU PREPOVEDAN.
Belgrad. Srbska vlada je shod, ki so ga napovedali srbski akademiki v protest zoper protisrbske izgrede v Bosni in na Hrvaškem, prepovedala.
OSTRE KRITIKE ZOPER ARANŽMA POGREBA.
Dunaj. Razen »Reichspošte« tudi »Arbeiter-Zeitung« ostro kritikuje način, kako so se določile pogrebne slovesnosti. »Arbeiter-Zeitung« dolži gotove dvorske kroge, da so zavoljo rajnice, ki je bila »samo grofica«, odredili nadvse pi*eprost pogreb. »Niti spričo smrti se ne pozablja španska etiketa.« Graja se, da so se razen nemškega cesarja vsi ostali odklonili pod pretvezo, da je dvorska kapela pretesna, kakor da bi drugih cerkva ne bilo.
NEMŠKI CESAR SE POGREBA NE UDELEŽI I
Potsdam. Nemški cesar je radi in« dispozicije nakrat odpovedal svojo ude« iežbo pri pogrebu.
ZAKAJ NE PRIDE NEMŠKI CESAR K POGREBU PRESTOLONASLEDNIKA.
Dunaj. Vzrok, cla ne pride nemški cesar na Dunaj k pogrebu pokojnega prestolonaslednika in soproge, je v njegovi indispoziciji.
OTROCI SE NE UDELEŽE POGREBA.
Dunaj. Otroci rajnikov se vlecl prevelike razburjenosti ne Tideleže pogreba, ampak pridejo šele v soboto na Dunaj.
KAJ PRIPOVEDUJETA NAPADALCA PRINCIP IN CABRINOVIČ.
Sarajevo. Napadalec Princip je izpovedal, da se ne boji smrti, na katero je bil že pripravljen. Bombo in denar je dobil od belgrajskega trgovca Mika Cikaloviča ter je nameraval izvršiti napad na prestolonaslednika že za časa manevrov. Ta manera se mu pa ni po-srebila, ker jc bilo preveč orožnikov. Na napad se je pripravljal več tednov. Umoril jc nadvojvoda, ker je smatral za nesrečo, ako bi nastopil vlado, ker jc nameraval okupirati Srbijo, kakor je bila okupirana Bosna in Hercegovina. Po izvršenem atentatu se je nameraval zastrupiti in si je tudi preskrbel strupa, a je steklenico s strupom izgubil. Princip se brani vživati hrano. Včeraj so mu morali izdreti en zob, ker je bil ranjen, ko so ga po atentatu prijeli. Iz Belgrada je došlo na naslov Principa pismo, v katerem se mu čestita k posrečenemu napadu, ki mu ga pa seveda niso izročili. — Preiskovalni sodnik dr. Pfeifer je izjavil, da je preiskava dognala, da je obstojala zarota, ki pa ni socialističnega ali terorističnega značaja, temveč je bila zasnovana na podlagi nacionalističnih idej. V stanovanju Principa so našli 1000 K denarja in sicer v zlatu. — Državni pravdnik Šva-ra jc izjavil, da je čabrinovič priznal, da so jo dalje časa pripravjlal za napad, ker je smatral pokojnega prestolonaslednika za glavno oporo starega režima. — Aretirali so zopet 11 Srbov, ki so jih razdelili v tri skupine. Prvi trije so sokrivi udeležbe pri napadu, drugi trije so obtoženi sovednosti, ostali pa so atentat odobravali.
MANIFEST CESARJEV NA NARODE.
Dunaj. Ob prestolonaslednikovem pogrebu izide manifest, cesarjev na avstrijske narode. V proklamaeiji se bo cesar spominjal vrlin prestolonasledni-kovih in omenjal nadvojvoda Karola Franca Jožefa kot prestolnega agnata.
POGREBNI OBREDI NA DUNAJU.
Dunaj. Pogrebnih slovesnosti, ki se vrše jutri ob 4. popoldne v dvorni žulini cerkvi in blagoslovljenja trupel se udeleže cesar, princ Henrik pruski, nadvojvode Albrecht, Filip Albrecht, Albrecht Eugen, lTlrik virtemberški, princ Alfonz burbonski in njegova soproga.
KONDOLENČNI IZJAVI GOSPOSKE ZBORNICE IN DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj. Cesar jc sprejel sožalni izjavi obeh predsednikov državnih zbornic z odkritim zadovoljstvom ter je naročil ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu, naj izreče zborničnima predsednikoma za ta ponovni dokaz vdanosti njegovo milostno zahvalo.
VARUH OTROK POKOJNEGA PRESTOLONASLEDNIKA PRI CESARJU.
Dunaj. Danes je bil sprejet v avdi-jenci pri cesarju varuh otrok pokojnega prestolonaslednika in njegove soproge, grof Jaroslav Thun.
PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE V TUZLI.
Sarajevo. V Tuzli se je ljudska jeza obračala predvsem proti poslancu Sto-janoviču. Hišo so popolnoma demolirali. Stojanoviča je le policija obvarovala. pred najhujšim.
PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE V DALMACIJI.
Zader. V Opuzenu in metkoviškem okraju so se vršile demonstracije proti Srbom. Pravoslavna cerkev je bila močno poškodovana. Oblasti so storile vse potrebno, da se ponovni izgredi preprečijo.
SOŽALNI IZJAVI ČEŠKE IN NEMŠKE UNIVERZE V PRAGI.
Praga. Včeraj je rektor nemške Univerze, dvorni svetnik Rauchberg v spremstvu prorektorja profesorja Zey-neka in štirih dekanov Hildenreinerja, Grosserja, Meyerja in Steinherza pri namestniku knezu Thunu izrazil so-žalje nemške univerze povodom sarajevskega zločina. Istotako je tudi de-putacija češke univerze pod vodstvom rektorja Vejdowskega izrazila namestniku sožalje češke univerze vslecl groznega zločina, ki se je zgodil v Sarajevu. Namestnik knez Thun je obema deputacijama izrazil svoje ogorčenje ter obljubil sporočiti vladarju sožalje.
FRANCOSKE SIMPATIJE ZA SRBSTVO.
Pariz. Listi obširno poročajo o protisrbskih izgredih, ki jih odločno obsojajo kot neprimerni odgovor na žalostne dogodke. »Temps« ceni škodo, ki so jo utrpeli Srbi, na nad dva milijona kron, in obžaluje, da so se oblasti uda le maščevanja željnim klicem gotovih »klik«.
PRIHOD TRUPEL V TRST.
Trst. Prenos trupel rajnikov od bojne ladje »Viribus Unitis« na zemljo in potem na Južni kolodvor se je ob udeležbi vseh slojev prebivalstva razvil v impozantno žalno manifestacijo za nesrečne žrtve grdega atentata. Že v zgodnjih jutranjih urah je zasedla veetisoč-glava množica obrežje kakor tudi vse ladje v pristanišču. Na rivi San Carlo jo bil velik prostor, v kojega sredi sta bila dva črno-zlato drapirana odra. Levo od odrov so bili generali, admirali, častniki z mornariškim poveljnikom Hausom, desno namestnik prin Hohen-lohe, vse državne oblastnije, župan s svetovalci, vse uradništvo in trgovska zbornica. Na obeh straneh rive jc bilo postavljeno velikansko število društev in deputacij industrije, paroplovbe, trgovine, financ itd. Za. katafalkom je bila postavljena vsa katoliška duhovščina in duhovščina ostalih konfesij. Na čelu sta bila škofa dr. Karlin in Pe-derzolli. Za tem je stala mornariška, čast. stotnija. Trg so obkrožali srednješolci. Po pol osmi uri zjutraj sta. se v bojno zastavo zaviti krsti od bojne ladje na črnooviti deski spravili na tender. Med salutom topov in zvonenjem zvonov so mornariški podčastniki krsti prenesli na suho in dvignili na odra. Čete so prezentirale puško, nakar je med ponovnim salu lom topov škof dr. Karlin trupli z veliko asistenco blagoslovil. Nato se jc razvil dolg sprevod. Krsti sta sc dvignili na dva šestero-vprežna galavozova, pred njima se jo vozilo sedem težko naloženih voz z rožami, nato vsa duhovščina. Sledili so namestnik, mornariški poveljnik, župan, admirali, generali, uradniki, društva itd., končno dve vojaški stotniji. Na obeh straneh jc stala za špalirjcin
pehote, pomorščakov, finančnikov, državnih in mestnih stražnikov ter ognje-gascev gosta množica, ki je v tihi žalosti odkrita, pustila sprevod pasirati. Na cestah so gorele svetilke, s črnino ovite. Trgovine so bile zaprte. Ob pol 10. uri jc sprevod dospel do črnodrapiranega južnega kolodvora. Mornariški-podčastniki so krsti nesli na peron. Častna stotnija bosanskega polka je izkazala truploma čast. Krsti sta se dvignili v vagon, ki jc bil prirejen kot. kapelica, in tam postavljeni na katafalka., nakar je škof Pederzolli trupli zopet blagoslovil. Nato so se vrata plombirala. Spremstvo rajnikov je stopilo na vlak, ki se je ob tričetrt na 10. uro odpeljal, pozdravljali od ginjenc množice.
NAMERAVANI IZGREDI PROTI PROTI SLOVENCEM?
Trst, »Edinost« piše: »Opozarjamo naše ljudstvo na dejstvo, da se je tekom včerajšnjega dneva z vso resnostjo raznašala po mestu vest, da mislijo znani laški poulični pobalini po končanih pogrebnih svečanostih uprizoriti protislovenske demonstracije, to se pravi, izgrede z napadi na naše ljudi in našo last. Varnostna oblast jc opozorjena na to. Pozivljemo naše ljudstvo, naj se vzdržuje vprav vsega, kar bi moglo dati tudi najmanjši povod za kake neljube dogodke, pač pa naj varuje edino le sebe in svojo last!
SMRT GENERALA,
Dunaj. Armadni inšpektor fzm. Leithner je včeraj umrl.
RUMUNSKO-BULGARSKI KONFLIKT.
Bukarešt. (Uradno.) Ko so včeraj delavci zaznamovali novo rumunsko mejo, je bulgarska obmejna straža oddala več strelov na rumunske vojake. En Rumun je bil ubit, drugi ranjen. Prefekt v Silistriji je odredil preiskavo.
V DRAČU.
Drač, Izvzemši par strelov pri pred-stražah sta minula noč in današnji dopoldan mirno pretekla.
NESREČA.
Bolcan. Vojaški intendant Viktor pl. Kal se je ponesrečil, ko se je peljal z vozom in se ubil.
POLICAJ USTRELIL DIJAKA.
Karlsruhe. Predvčerajšnjim ponoči jc 20 dijakov razgrajalo po mestu, vsled česar so morali posredovati policaji, ki so dijake odvedli na stražnico. En dijak je nekemu policaju izbil zapisnik iz rok in ga tudi večkrat udaril s pestjo. Policaj je potegnil sabljo, medtem pa so planili nanj tudi drugi dijaki. Policaj je potegnil revolver in oddal tri strele na dijaka Burck-Buch-lerja iz Barra na Alzaškem. Ranjeni dijak se je zgrudil na tla in je včeraj v bolnici umrl.
EKSPLOZIJA V SOLNIH JAMAH V WIELICZKI.
Krakov. V solnih jamah v Wie-liczki je več delavcev kopalo rov, po katerem naj bi dohajal v rudnik svež zrak. Razstreljcvali so z dinamitom, pri tem pa so eksplodirali nabrani plini in so bili ranjeni štirje delavci. Ker so sc tudi vnele vnete opore, so takoj vse ukrenili, da bi sc ogenj ne razširil. Pri tem pa se je zgodila druga eksplozija, pri kateri sta bila dva delavca lahko ranjena. Inžener Wlodarczyk je ušel smrti na ta način, da sc je vrgel na tla in počakal, da so zgoreli plini.
VELIKI IZGREDI PROTI PEKOM V
MADRIDU.
Madrid. Sklep pekov, zvišati cene krutiu, jc povzročil velike izgrede. Številne ženske, oborožene s sekirami in kladvi, so demonstrirale po mestu ter razbijale izložbe pekov. Mnogi peki so se branili z revoverji v rokah. Končno je morala posredovati policija, pri čemur je došlo do krvavih spopadov in je bilo mnogo oseb aretov&nih. Razburjenje prebivalstva narašča in je pričakovati nadaljnjih izgredov.
Koroške novice.
k Zahoniec pri Ziljski BSsIrici, V
bel jaški bolnišnici je umrl po operaciji g. Valentin Kriegl, krojaški mojster in tajnik posojilnice v Ziljski Bistrici, star 39 let. Bil je vzgleden katolik in zaveden narodnjak, ki si je s svojo marljivostjo in varčnostjo pridobil lepo premoženje, ki ga je v svoji oporoki razdelil deloma med sorodnike, deloma v dobrodelne in narodne namene. Volil jc: narodnemu skladu v Celovcu 100 K, učiteljskemu domu v Celovcu .>00 K. Marijini družbi na Ziljski Bistrici 50 K, izobraževalnemu društvu istotam 50 K, salezijanski družbi 2000 K za vzgojo dveh mladeničev. Spomnil sc je tudi župnijskih revežev. Pokojnika so prepeljali iz Beljaka v Zithomec, kjer sc jc .vršil pogreb tako
veličastno, da kaj takega Bistrica na Zilji še ni videla. Pokojnik je bil pa tudi splošno priljubljen in pri naših organizacijah izredno delaven. Slava njegovemu spominu!
Štajerske novice.
š Ormož. Na shodu dne 21 pr. mes. so govorili poslanci Meško, Brenčič in dr. Korošec. Obnesel sc je zelo dobro. Udeležilo se ga je nad 200 ljudi, ponaj-več pa seveda kmetov iz okoliških občin. Navzočih jc bilo deset županov, mnogo občinskih odbornikov in drugih uglednih mož iz ormoške okolice. Shodu je predsedoval ugledni posestnik Tom. Korpar iz Oslušovcev, ki jc tudi načelnik ormoške posojilnice. Iz poročila gospodov poslancev smo posneli, da jc vse njihovo delo ter ves njihov neumorni trud in napor posvečen v dobrobit kmečkega ljudstva. Navzoči zbo-rovalci so sprejeli soglasno resolucijo, da izrekajo svojim poslancem iskreno zahvalo in zaupanje. Poslanca dr. Korošec in Brenčič sta si končno ogledala škodo, ki jo je povzročila Drava ob zadnjem deževju v občinah Cvetkovci in Trgovišču. Tudi sta obljubila storiti potrebne korake na pritožbo okoliških občin zaradi pon cm če vanj a okr. sod-nije pri sodnih cenitvah.
š Šmartno pri Velenju. Tu se je vršil dne 21. pr. mes. občni zbor naše »Slovenske Straže«, ki ga je vodil č. g. dekan Rotner iz Škal. Podal je poročilo o delovanju podružnice in zlasti naznanil, da je častita duhovščina ob 5001et-nici vstoličenja zložila za »Slov. Stražo« 500 K. Poslanec dr. Verstovšek je v na-vduševalnih besedah označil pomen in delovanje »Slovenske Straže«. Vršile so se volitve v odbor, v katerem so zastopane vse župnije cele dekanije. Razpravljale so se domače šolske zadeve in so govorili o tem predmetu gospod župan Skaza, č. g. dekan Rotner, č. g. župnik Cizej in g. poslanec. G. župnik Cizej opozarja po zborovanju navzoče na ostudne napade liberalcev na poslanca dr. Verstovšeka, kateremu so navzoči priredili burne ovacije.
š Pravda Pišek—Lobnik se je končala s popolno zmago g. državnega poslanca Pišeka.
š Zopet dva uboja. Iz Ptuja se nam poroča: V eni zadnjih noči so prišli fantje Jože Šterbal ter brata Janez in Martin Toplak iz vasi Verst.je vasovat, v Spubljo. Tam sta prišla skupaj z 12 fanti iz Bukove. Pričel se je seveda takoj prepir, iz katerega sc je razvil pretep. V pretepu je bilo več pretepačev ranjenih, Jožeta Šterbala pa. je eden z nožem sunil v prsi ter mu predrl srce, všled česar je bil Šterbal na mestu mrtev. Orožniki so precej fantov zaprli. Drugi večer so pa prišli drugi fantje v Ptuj k sodniji in so hoteli zaprte fante osvoboditi. Sodnik Breznik je, ko jc za to namero zvedel, dal takoj poklicati orožnike in vojake, da so ti preiskali okolico. Med tem časom pa so surovine že pobegnili. — Na hrvaško-štajerski meji se je te dni v gostilni Belina zgodil drug slučaj uboja. Par Štajercev je tam ubilo s poleni nekega Hrvata iz Svetlina. Ubijalce so že zaprli.
š S češnje padel in se ubil, V Slatini pri Braslovčah je obirala češnje £neka, SOletna Marija Praprotnik. Na drevesu ji je spodrsnilo in je padla na tla ter si zlomila hrbtenico. Bila je kmalu nato mrtva.
š Utonil jc te dni neki hlapec v Arc-Iinu pri Vojniku. Bil je precej vinjen pri sušenju krme. Zašel je v neko vodo in utonil.
š Samoumora. V Zidanem mostu se je ustrelila 211etna hčerka strojnika Julijana K a m m e r d i e n e r j a v srce. Bila je takoj mrtva. Vzrok samoumora je baje nesrečna ljubezen. — V Poheri pri Jamzu se je ustrelil 221etni Andrej F r e i n d 1, sin čevljarskega mojstra. Sarnouinor je baje izvršil vsled strahu pred neko kaznijo.
Nečuven zločin v Sarajevu bo v podrobnostih popisan in obrazložen v posebni knjižici, ki izide v par dneh v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki bo obsegala obilo slik in tudi natančen življenjepis pokojnega prestolonaslednika in njegove plemenite soproge. Knjižica bo na razpolago za malenkostno ceno in sc naročila že sedaj sprejemajo.
— Obširni vozni red, v katerem so obsežene vse železniške proge v slovenskih deželah ter tudi tuje, proge, s katerimi so domače zvezane, jc ravnokar izšel v zalogi Katoliške Bukvarne< v Ljubljani. Z voznim redom jc združen tudi koledar ter zaznamek za razne notice, ki obsega več praznih listov finega papirja. To je naj-obširnejši ip najnatančnejši slovenski vozni red, ki bo vsakemu kot praktična žepna knjižica izborno služil. Ker služi vozni red v prvi vrsti reklamnim namenom, se mu jc
določila izjemno nizka cena, ki znaša samo 10 vin. za broširan in 30 vin. za elegantno v platno vezan izvod s predalom za razne papirje. S to ceno ogromni stroški ne morejo biti nikdar pokriti. Vozni red se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani,
Mnenje gosp. dr. M. Neuwirteha
v Mariboru« Gosp. J. S e r r a v a 11 o
Trst,
Na vaše vprašanje vam potrjujem, da predpisujem vaše železnato kina vino Serravallo kakor okrepčilo' za želodec in oslabelost, že več let. Tudi otroci ga radi pijejo.
M a r i b o r, 7. septembra 1911.
D r. N e u av i r t ti«
t
Potrti globoke žalosti naztianjamo sorodnikom, prijateljem iu znancem pretužno vest, da je naš predobri, iskreno ljubljeni soprog' in oče, gospod
Josip ftočevar
posestnik
danes zjutraj ob l.uri po dolgem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v petek, dne o. julija, ob 6. uri zvečer iz biše žalosti v Spodnji Hrušiei na pokopališče k Božjemu grobu v Štepaujo vas.
Priporočamo ga v molitev!
Spodnja Hnišioa, 2. julija 1914.
Globoko žalujoči ostali.
T
Južnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubi oče, stari oče in stric, gospod
Josip Eenda
posestnik, trgovec in gostilničar
po kratki in mučni bolezni 29. junija v 65. letu svoje starosti za vedno v Gospodu zaspal.
Zcmski ostanki dragega pokojnika se. preneso iz hiše žalosti na domače pokopališče, dne 1. julija ob 'i. uri popoldne.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Plužna pri Bovcu,
dne 29. junija 1914.
2189
h\m ostali.
(Brez posebnega obvestila.)
Tržite cesie.
Cene veljajo za jO kg.
Budimpešta, 2. julija 1914.
Pšenica za oktober 1914 ...	1264
Pšenica za april 1915.....12 97
Rž za oktober........9'23
Oves za oktober.......T'57
Koruza za julij 1914 . ... .	7"39
Koruza za avgust 1914 . . . .	7 "54
Koruza za maj 1915.....727
Sf^kenpferfiMHiJtas Mlečno milo
Bergmann & Co., TeSiu ob Vabi
io slejkoprej neobhodno pol robno za rocijonalro acgovnnj« kožo iu lepote. Vsaki'(lan pohvalni'-'!?.
Dobi so povsod i 60 visi.	T»t
Dr. E. Siajmer
:;: i i: i: i:•: i •::!:: ; i::;;'• • • ■ : "■':::t':: • :::: •: i:::::: t::: i ne ordmira
do 15. avg.
h bANA 1ORTUM • EMONA j
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI.
•PORODNIŠNICA.	,
(n LJUBLJANA • Komenbkega-UUCA- 4 \ [^z^miPRriARiJ-DR-FR.DERGANC1
Izjava.
Podpisani sem po naključju izvedel, da se nahaja moje ime na lepakih med odborniki za napovedano narodno romanje v Lurd. Z ozirom na svojo starost kakor tudi z ozirom na obilo druzih poslov žal ne morem sprejeti tega brez moje vednosti naklonjenega odborniškega mesta ter isto z zahvalo odklanjam.
Podjetju samemu pa želim najboljšega vspeha.
V Ljubljani, 2. julija 1914.
2190
Iv. N. Roger star.
cesarski svetnik.
VINO
je zelo poceni, ker je še mnogo starega in se bliža novo. Kdor ga želi naročiti, naj se obrne na 2103
dno Maljavac, RoMstra.
Neka obitelj išče v kakem manjšem mestu ali selu
sobo z oskrbo
Ponudbe pod „Gozd v bližini 2176" na upravo našega lista.
Dij aki
iz boljših hiš se sprejmejo na zračno stanovanje, izborilo hrano in strogo nadzorstvo. Stari trg St. 34, II. nadstropje, desno.	2185
Kdor kdor kdor kdor
ta
želi svojo sedanjo negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, išče dobrega in lahkega postranskega zaslužka,
uživa ugled in zaupanje pri svojih prijateljih in znancih,
se ne plaši pred akvizicijskim poslom, če se mu dobro izplača, naj nemudoma sporoči svoj naslov pod: ..PoStni predal 47", Ljubljana.
1876
Sedem
dobro ohranjenih, skoraj novih, okusnih po 38—63 lil držečih, se zavoljo opustitve trgovine takoj po ceni proda. Kje izve se v trgovini F. M. Regorschek a v Ljubljani, Stritarjeva ulica 3.	2147
Sprejme se pošten 2161 2
mizarski pomočnik
kateri zna stavbinsko in pohištveno delo in en krepek
deček
dobrih starišev pri Avg. Primožiču, mizarskem mojstru v Trži ču, Gorenj.
Išče se
2143
strojnik
Plača po dogovoru. .Naslov pove upravništvo pod štev. 2143.

iiiiiiiMtmiiiiiiiiiiinn: □
□□□□DDoaaaao
QP IIIIMMIltttlilltllllllllljl
O:
S5
U fiiiiiiiiiiniitii
□	I
g 1 priporoča vsem Ljubljančanom In gostom i dežele \ g
§| najboljši zajtrk |
□	= kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka- iS p j kao, čaj, tlne likerje in najlinejše pecivo.
3319 : O
DD................................................................................□□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
pri Ogleju
Kakor prejšnja leta jo hiša duhovniškega podpornega društva »Pio Sovvegno« na razpolago tudi letos mesoca junija, julija in avgusta odpočitka in razvedrila potrebnim duhovnikom. Cena za hrlmii in pnstrp/ho jp gol n zmerna. - Pojasnila daje predsedništvo »Plo Sovvegno« v Coricl (Corte S. llario 7.)
Proda se
2158
enonadstropna vila
z vrtom in sadnim drevjem na najlepšem prostoru v bližini Ljubljane za vsako trgovino pripravna, za 25.500 K. Poizve se pri upravništvu pod štev. 2158.
v ■ m
Zanesljiv
z dobrimi spričevali se sprejme takoj v pivovarni »Union« Spodnja Šiška. 2195
^iitiiiiiiiniiiNHitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii:
| 1. vrsta K 5 50
5 2. vrsta K 6'50
Št. 12572.
Razglas
Jutri, v petek, dne 3. julija ob 4. uri popoludne bodeta se v dvorni župni cerkvi na Dunaju slovesno blagoslovili trupli Njegove cesarske in kraljeve visokosti blagopokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda ter njegove blagopokojne soproge Zofije vojvodinje Hohenberške.
Vabim cenjene trgovce ljubljanske, da imajo v znak globoke žalosti mesta Ljubljane, v tem času, ko se vršijo pogrebni obredi, to je od 4—5 ure popoludne, svoje trgovine zaprte.
V Ljubljani, dne 2. julija 1914.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar.
Dopusuje se slovenski, ž
• •
priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnih zajamčeno pristnih belih in rdečih vin. Vino pelinovec izborne kakovosti. Nizke cene. Vzorci na razpolago.
Štev. 895/pr.
Razpis
Služba
| Nikaka prevara!	|
|	Ne zamenjavajte z enakimi ponudbami!	§
|	lfstl razdelimo1 30.000 parOV ff	S
s	delavnih, elegantnih čevljov na zadrgo i/, najboljšega	5
|	trpežnega usnja z dobro podkovanimi podplati, ka-	-
g	kor kažo slika, za dober glas našo tvrdke. 1'lača so	=
s	samo delo t. J. K 6'60 za 1. vrsto moških ali žen-	=
S	zkih čevljev. i. vrsta moških ali ženskih čevljev na	=
S	zadrgo za nedeljo in pruzniko z višjimi petami par	=
S	sa K 6-60. Pošljemo vsakomu po želji. Zamena do-	5
-	voljena, torej nilsak riziko! Po povzotju pošljo pri	H
S	o. kr. trgovskem sodišču protokolirauii razposi-	=
=	ljalnioa čevljev
i Franc Hnann, Dunaj ll„ Moisgasse 3/10 R. i
Vašo priporočilo nam prineso korist. Tisočo priznalnih pisem. Krščanska svotovua tvrcLka.
1598 i
a.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novemmestu je izpraznjeno mesto mlekarja z letno plačo 900 K in prostim stanovanjem s potrebno kurjavo in svečavo.
Mlekar mora biti zvežban v molži, v strežbi živine in v mlekarskih delih in mora v teh delih učence navajati.
Ako je mlekar oženj en, dobi tudi žena primerno delo in zaslužek.
Službo je takoj nastopiti.
S krstnim in domovinskim listom, z zdravniškim in nravnostnim spričevalom ter 7. dokazili o praktičnem vežbanju in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje je vložiti do 15. julija 1914, pri ravnateljstvu kranjske kmetijske šole na Grmu.
Od deželnega odbora kranjskega
~< 1111111111111111 M 111 ■ 1111 M i ■ ■ 111..........................................
Za mirno stranko se išče za avgustov termin
stanovanje
z dvema sobama in če mogoče tudi s kopalno sobo. Ponudbe z navedbo stanarine naj se pošljejo na upravništvo „Slovenca" pod šifro: Stanovanje 11/2180.	2iso
TJrezplaene
naučim vsakega fotografovati, kdor kupi pri meni (2066)
fotografični aparat.
fote-
manufaktura in drogerija
zaloga fotografičnih aparatov in potrebščin
LJUBLJANA
Selenburgova ul. 5.

V Ljubljani^ dne 3.0 junija 1914.
Glasouir
prav dobro ohranjen, potem
s 60 ploščami in polifon s 50 pločevinastimi ploščami, je prav po ceni na prodaj. Kdor se za to zanima, naj se oglasi pri trgovcu Mihaelu Omahen v ViSnjigori.	2150
Št, 12001.
Mestna občina ljubljanska oddaja ponudbenim potom
zsrndfio Si. PtfcrsKegu mostu v IjiiiHjnni.
V smislu predpisov sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem kuvertu z napisom „Ponudba za zgradbo Št. Peterskega mostu v Ljubljani" do 10. julija do 12. ure opoldne pri mestnem stavbnem uradu Lingarjeva ulica št. 1, II. nadstropje, soba št. 3.
Predno še poteče ta rok, je položiti pri mestni blagajni vadii, znašajoč 5 o/0 ponudbene svote ; ponudnik, kateri dobi zgradbo, mora tekom 8 dni po oddaji dela zvišati imenovani znesek na kavcijo, ki mora znašati 10o/o ponudbene svote. Podlage in pripomočki za razpis oziroma za ponudbeno obravnavo so do preje oqieDjenega dneva na vpogled v mestnem stavbnem uradu, soba št. 3 v uradnih urah od 9.;—12. ure.do? poldne ; ravnotam se dobe proti plačilu 25 K razpis, stroškovnik, splošni in posebni pogoji in podrobni načrti. Proti plačilu nadaljnih 25 K se onemu, kateremu bo delo oddano, elaborat spopolni.
01'ertu je priložiti:
1.	Ponudbo.
Glede roka izvršitev del se opozarja na določbo posebnih pogojev.
Za slučaj, da ponudnik ni opravičen stavbo samostojno izvrševati, mora v ponudbi navesti ime in bivališče svojega usposobljenega zastopnika, kateri bode imel odgovorno vodstvo pri zgradbi.
2.	Stroškovnik in
3.	potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik položil vadij.
Ponudbo in priloge je pravilno Ijolekovati, ter oskrbeti s podpisonj podjetnika, in, če je treba, s podpisom tvrdkinega pooblaščenca, oziroma odgovorne^ voditelja zgradbe.
Podjetnik mora v stroškovniku vstavljene enotne cene, za katere ponuja prevzeti izvršitev del, izpisati tudi z besedami.
Mestna občina si pridržuje pravico oddati zgradbo mostu ne glede na višino ponudene svote.
2116
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. junija 1914.
Razpis.
Za zgradbo deželnih cest Novi Breg - znamenje pri Mi vasi in Trnovec-Stari Breg v cestnem okraju Kočevje
na 89.000 K ozir. 18.000 K proračupjena dela in dobave se bodo oddale potoni javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalnega zneska naj se predlože do 18. julija t. 1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom „Ponudba za prevzetje cestnih zgradb Novi Breg - znamenje pri Gorenji vasi in Trnovec-Stari Breg.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kod vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pu-pilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih listih kranjske dežele.
Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 20. julija ob 1. uri popoldne v Gorenji vasi (Brunnvvirt) še ustmena zmanjševalna licitacija, pri kateri se bodo oddali posamezni oddelki teb cest. Cesta Novi Breg - znamenje pri Gorenji vasi je razdeljena na 3 oddelke po 2660 m, 2985 m in 3455 m. Cesta Trnovec-Stari Breg tvori en oddelek zase v dolžini 2000 m.
Pri ustmeni obravnavi za delne proge je od vsakega ponudnika položiti 100 K vadija, kateri se bo ako bo odobrena ponudba, popolnil za varščino na 10 °/0 pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po napredku dela.
Deželni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali sploh vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu,
O deželnega odbora kranjskega,
21'8
v Ljubljani, ?3. junija 1914.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani.
(Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti.
2056
SO
Dvorazredna trgovska šoSa za dečke.
V.pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 lfet in dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole.
napi"! v
srednje ali meščanske šoje.
Odhodjio izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini.
Dvorazredna trgovska šolaza deklice,
V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole.
Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje se bo vršilo v soboto, 4. julija 1914, od 9. do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov.
• K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj priijeso seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Ostala pojasnil^ daje tudi pismenim potom
Ljubljana, junija 1914.	ravnateljstvo.
i
frSir.	01 BOiin BJiSliepaiO 'BUB!|qtih '.jijnf y 'a(a?ap ai|suaAO|s ou?n( bz ndojSBZ ud
Bd !|B 'tu}suijujsuiej}i a ujjbaoi ud n>(!zal liias^uaAOis a ajjjnaa ui aajozA ajfBAamBz |B(i!5odzBj au as asiiuiBAud bjm iBuajuiBfBz Bq?ajjsod Bupijos •(ajdpii aopbiuom oooi a3[jbu|a 06 P° aajuapjais bz i^kbuib^ ,	, ,	Jis(anaD|Bn nfjs(ioq
-fon saj os aa* 'b^subos 'sicxtiao ap nnaj 'Blijmaji 'uaBnnanN osgaaaiiiaijiA Mafiniziojr, 'BfiJ?s&if joo nj?sunujswaaH a 'tf AONIS NI ¥lH3NI3H9 ¥ D ao^bihbz •qoja ncnjBAO} muAojaAS a 3J15EIKBZ -qojd omafncinji \W" :oljiaA p?i auiAobij ausaiBM
-i|ap 'aJuaDads ■ BUJA 9UIA0ČU] 'P)[ dA]d 'BOfUBdlUBS 'BJfGllBo^ *£jl48>fl| <JUJBA01 <i(JBU.lB}J3'"J
•aDnajnijnoif zajg
THE
Vera
American Shoe
za gospode in dame
§
i
I
i E
S
i
s
Mad£by
BIce&Batcblss
Boston. Mass. U.$<A»
i
S— ' r—. V--:^	vr.
mIm Krnite fllitl
_ ,	.	,	...... w
i) .1 >

Zunanja naročila 1127 obratno
cene urez Konkurence Velika zaloga damskih in otroških slamnikov v najnovejših oblikah vseh vrst ter športnih čepic Popravile se sprejemom
Priporočamo domačo solidno tvrdko
ŽŽIffflli il* I
Zalnl Klobuki vedno v zalogi
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih^	Cene za gospode........K 14-, 17'—, 20 —
^•^^■rli^^cr	^^^^ » - 4ame........... 12 —. 15'_"1
m	W	W	. . dečHe 36/39 ........ 10—, \2r-
je v zalogi lastne tovarne	v^ZČLSfc^Sjmp ^ ^ otroke.........^ «-a» »-^g—^—
PETER MZ\M & K^ LJOBLJflHfl NA BREGU.	Garantirana kakovost po teli cenah. Cenejše vrste oŠ kron 1*50 naprej
Gorski ali lovski čevlil „WHTTERPR00F" nsnle. HepremoflJIvi. { H ::::::::::::: * 20-
" V moške in imke samo
170

•fr-
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Oostinčar, državni poslanec,