Pri tržaški lanterni bo nastala sodobna marina ZKB 0 1908- Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski dnevnik SOBOTA, 17. JULIJA 2010_ Št. 167 (19.874) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ne čigav, temveč kakšen je Trst SandorTence Okrog deset tisoč ljudi na Mutijevem koncertu, tri himne na glavnem trgu in skupen poklon predsednikov Narodnemu domu in ezulom. 13. julija je Trst prijetno presenetil in postavil na glavo marsikatero klišejsko in črnobelo podobo o mestu. Nič več retorično in demagoško vprašanje čigav je, temveč kakšen je Trst. Rezultati ankete, ki jo je naročilo ezulsko združenje Venezia Giulia-Dalma-zia, dejansko podirajo mite o Trstu, ki so doma v Sloveniji, Italiji in tudi v slovenski manjšini. Če je bilo geslo Trst je naš (v italijanski različici Trieste italiana ali italianissima) razumljivo v povojnem času in v obdobju hladne vojne, je danes to prazna retorika. Trst ni od nikogar oziroma je od vseh, ki tam živijo, kot tudi od tistih, ki ga obiskujejo ali pa jim je samo všeč. Trst je pravzaprav tudi od tistih, ki ga ne marajo ali ki mislijo, da smo Slovenci v njem zatirani, in od onih, ki žal odklanjajo dvojezičnost in večjezičnost. Samo da nehamo z mitom o Trstu, s katerim naj se ukvarjajo zgodovinarji in pisatelji. Tudi Slovence, ki živimo v Italiji, se je prijel mit o Trstu oziroma razni miti o Trstu. Prijatelj iz Gorice mi je pred nekaj dnevi potožil, da se tudi med tržaškimi Slovenci uveljavlja tipična tržaška politika »del no se pol«, na Krasu (tudi med mladimi) itak marsikdo še vedno misli, da je Trst leglo fašistov. Z vseh strani so se o Trstu z leti ustvarili kalupi, klišeji in lažni miti. 13. julij ne bo čez noč spremenil stvari, pomeni pa najbrž začetek neke nove poti. Zlasti za Trst, a ne samo zanj. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - Senat jo je v četrtek dokončno potrdil Obama spravil pod streho reformo finančnih regulacij Britanski družbi BP uspelo zaustaviti iztekanje nafte v Mehiški zaliv TRST - Anketa ezulskega združenja ANVGD Ogromna večina Tržačanov podpira koncert in pobude treh predsednikov TRST - Ogromna večina Trža-čank in Tržačanov soglaša s koncertom Riccarda Mutija ob udeležbi treh predsednikov, velika večina pozdravlja skupen obisk Narodnega doma in poklon ezulom. To sta bistvena poudarka iz javnomnenjske ankete, ki jo je po naročilu ezulske zveze Venezia Giulia-Dalmazia izvedlo podjetje Alan Norman Comunicazione. Anketa je bila izvedena 8., 9. in 12. julija na vzorcu 510 Tržačank in Tržačanov vseh starosti. Voditelji ANVGD (foto KRO-MA)podpirajo politiko dialoga s Slovenijo in s slovensko manjšino, niso pa želeli komentirati stališč vladnega pod-tajnika Roberta Menie. Na 3. strani WASHINGTON - Ameriški senat je v četrtek dokončno potrdil obsežno reformo sistema finančnih regulacij, ki naj bi preprečila ponovitev finančnih kriz, kot je bila tista iz leta 2008. Demokrati zakon hvalijo, češ da gre za največji dosežek na področju finančnih regulacij od časa po veliki gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Obama bo zakon podpisal sredi prihodnjega tedna. Britanski naftni družbi BP je medtem v četrtek po 85 dneh z novim pokrovom nad vrtino uspelo zaustaviti iztekanje nafte v Mehiški zaliv. Danes naj bi bilo znano, ali gre za trajnejšo rešitev. Na 17. strani Računski sodniki o deželnih financah Na 2. strani O slovenski šoli v evroparlamentu Na 2. strani Regulacijski načrt: stališče leve sredine Na 5. strani Pretovor v tržaškem pristanišču raste Na 6. strani Rdeče morje cenejše od Gradeža Na 12. strani Sovodenjci novačijo mlade, Doberdobci brez dopusta Na 13. strani 5. CRDCE Zdravnici Ciana - Maraspin JU k »»ti rl -H1 nii 'ederazione Esercizi FARMACEUTICA Zdravila brez recepta Zdravstveni izdelki iltJNJJ.MJMimgi Avtodiagnostika Sv. KRIZ, zaa, TEL. 04D Z2D9D29 2 Nedelja, 1B. julija 2010 ALPE-JADRAN / DEŽELNI SVET - Poročilo revizijskega oddelka računskega sodišča o poslovanju v letu 2009 Deželna uprava FJK bi morala še bolj varčevati Kritike glede reorganizacije zdravstvenega sistema in zunanjih svetovalcev - Tondo kljub vsemu zadovoljen TRST - Revizijski oddelek računskega sodišča Furlanije-Julijske krajine je na včerajšnji slovesni javni obravnavi v dvorani deželnega sveta certificiral splošni deželni obračun za leto 2009, obenem pa je v revizijskem poročilu izrazil celo vrsto pomislekov glede upravljanja deželnih financ. Predsednik Dežele Renzo Tondo je bil na koncu kljub temu zadovoljen, saj je prepričan, da je politika varčevanja, ki jo je uvedel pred dvema letoma, pravilna pot. Poročevalec Fabrizio Picotti je pred uglednim parterjem, v katerem so ob predsedniku Tondu sedeli deželni odborniki, predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman in predstavniki perifernih državnih oblasti, opozoril, da je deželna uprava v bistvu napačno tolmačila vlogo, ki ji jo pripisuje statut. »Deželna uprava je v letu 2009 dala prednost neposrednemu vodenju dejavnosti in storitev, zanemarila pa je vlogo koordiniranja in urejanja finančnih sredstev, namenjenih lokalnim upravam,« je opomnil Picotti, za katerega to ni v skladu s sodobnimi federalističnimi načeli. Na končno pozitivno oceno revizijskega poročila so vplivali spoštovanje zavez pakta stabilnosti, spoštovanje ustavnih načel in omejevanje dolgov. Ena glavnih kritik je zadevala prepogoste reorganizacije upravnega sistema, uradov in storitev ter drage zamenjave na čelu posameznih sektorjev, t.i. »spoil system«, ki je v zadnjih osmih letih obremenil deželno blagajno: »Pogoste spremembe lahko privedejo do dvojnikov, povzročajo zmedo in konflikt pristojnosti.« Osrednja tarča pripomb računskega sodišča je nov deželni Slovesno branje poročila računskega sodišča v dvorani deželnega sveta kroma zdravstveni sistem, v prvi vrsti dodelitev vodilnih mest zunanjim menedžerjem, in to z zasebnimi pogodbami, »medtem ko bi bilo v trenutnem ekonomskem okviru bolj primerno iskati rešitve v okviru deželnega osebja«. Javni tožilec računskega sodišča Maurizio Zappatori je v svojem poročilu opozoril deželni odbor na problem štirih pogodb o izvedenih vrednostnih papirjih (derivatih), ki bodo potekle v letu 2013, nji- hova trenutna vrednost pa kaže na 7,2 milijona evrov izgube. »Deželni upravitelji morajo pri vodenju računov upoštevati tudi trenutno vrednost derivatov, saj je njihov negativni vpliv očiten,« je opomnil. Kritike so letele tudi na zunanje svetovalce: Dežela je v letu 2009 zabeležila na tem področju tri milijone evrov stroškov, kar je za pol milijona manj kot v letu 2008, vsota pa je še vedno daleč previsoka. Slab varčevalec je deželni svet, ki je pred meseci zvišal odškodnine za potne in druge stroške deželnih svetnikov. Predsednik Tondo je na koncu kljub številnim kritičnim opozorilom izrazil zadovoljstvo, saj so odhodki vsekakor iz leta v leto manjši, svoje upravljanje pa je primerjal s politiko gospodarskega ministra Giulia Tremontija. Glede zdravstvene reforme je dejal, da je ocena računskega sodišča zaenkrat previdna, saj učinki reorganizacije storitev še niso v celoti znani. (af) PODJETJA - Podjetje Turizem Kras prevzel postojnski podjetnik Jamo bo upravljala družba Batagel Istrabenz Turizem bo s prodajo iztržil 12,4 milijona erov - Domačini zadovoljni, ker podjetje ni prešlo »v roke tujcev« POSTOJNA - Direktor družbe Istrabenz Turizem je včeraj podpisal pogodbo o prodaji vseh delnic hčerinske družbe Turizem Kras postojnski družbi Batagel & CO. Za celotno premoženje podjetja Turizem Kras, ki ima še za 18 let sklenjeno koncesijsko pogodbo za upravljanje s Postojnsko jamo, bo Istrabenz Turizem iztržil 12,4 milijona evrov. Prodaja je bila del načrtovanega programa dezinvestiranja družbe Istrabenz Turizem, ki so ga potrdile banke upnice te družbe. Zavezujočo ponudbo za nakup Turizma Kras je sicer oddalo pet ponudnikov, ki so bili povabljeni po prvem nezavezujočem razpisu za prodajo. Med njimi so poleg izbranega podjetja Bata-gelj & Co bili še Občina Postojna, podjetje FMR iz Idrije, ljubljanski Kolosej in goriška finančna družba KB 1909, ki je pozneje odstopila od razpisa. Kot omenjeno, bo družba Istrabenz Turizem za postojnsko turistično podjetje iztržil 12,4 milijona evrov, čeprav so ob objavi zbiranja ponudb za prodaj okrožile govorice, da želijo za Turizem Kras dobiti 20 milijonov evrov. »Z novim lastnikom Turizma Kras smo delno zadovoljni in domačega lastnika pozdravljamo. Je skrben gospodar in natančen človek, zato verjamemo, da bo naložbo skrbno upravljal,« je za ljubljanski gospodarski dnevnik Finance komentiral Jerko Čehovin, predsednik društva 23. april, ki se zavzema za preoblikovanje Turizma Kras v krajinski park, ta pa bi upravljal Postonjsko jamo. »Upamo, da v posel ni šel zaradi špekulacije in bo ostal dolgoročni lastnik,« je dodal. Kot poročajo Finance, je družba Batagel v 100-odstotni lasti Marjana Batagelja in Katje Dolenc Batagelj. Lani je imela 2,5 milijona evrov prihodkov, kar je precej manj kot leta 2008, ko jih je ustvarila 7,5 milijona. Dobička je bilo lani za dobrih 100 tisoč evrov, medtem ko ga je leto prej Batagel ustvaril več kot milijon. Postojnska jama bo kmalu dobila novega upravljalca arhiv fe, BRUSELJ - Manjšine Evropska poslanca o težavah v v ■ naše šole BRUSELJ - Evropska poslanca Lojze Peterle (EPP/Nsi)in Herbert Dorfmann (EPP/Južnotirolska ljudska stranka) sta včeraj v Bruslju sprejela izjavo o podpori slovenskemu šolstvu v Italiji, ki sta jo poslala na več kot 600 medijskih hiš v Evropi, med drugim tudi v Italiji. Evropska poslanca sta v izjavi posebej izpostavila primer dvojezične šole v Špe-tru. Ob tem sta poudarila, da bi bilo potrebno v duhu medkulturnosti Evrope to šolo ohraniti. Pozvala sta, da bi šoli priznali status manjšinske šole in da se zanjo izdajo vsi potrebni normativni akti za ureditev celotnega šoloobveznega trajanja. Zahtevata tudi, da se prenehajo nacionalistične protislovenske manifestacije, ki ciljajo na dokončno zaprtje šole, italijanski politiki pa bi morali v javnosti vzpostaviti korekten odnos do dvojezične šole v Špetru v duhu medkulturnosti Evropske unije, ki večjezičnost sprejema kot obogatitev. EU bi po njunem mnenju morala tudi izkazati svojo podporo in solidarnost staršem in osebju šole. V izjavi evropska poslanca iz Slovenije in Italije sicer pozivata k zaustavitvi zapiranja slovenskih manjšinskih šol, ki so imensko zabeležene v aneksu k Londonskemu sporazumu iz leta 1954. Zavzela sta se tudi za dosledno upoštevanje pariške mirovne pogodbe, aneksa k Londonskemu sporazumu in Osimskih sporazumov, ki ustanavljajo in ščitijo slovenske šole. Poslanca tudi pozivata k celovitemu uresničevanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji iz leta 2001 in k enakopravnemu uresničevanju in spoštovanju zakonov o manjšinskem šolstvu na celotnem nacionalnem ozemlju. Peterle in Dorfmann tudi nasprotujeta, da bi glede na predvideno državno reformo italijanske ministrice za šolstvo Marie Stelle Gelmini, ki 1. septembra napoveduje združevanje višjih šol, krčenje ur pouka in ukinitev delovnih mest, slednje veljalo za slovenske šole, ki so manjšinske šole s specifičnimi potrebami. Evropska poslanca še opozarjata, da obstoj posameznih slovenskih šol ne bi smel biti več odvisen od trenutnih političnih strank ali koalicij, temveč bi morala dobiti slovenska ali dvojezična šola lastno trajno avtonomijo v okviru dežele Furlanije-Julijske krajine po zgledu juž-notirolskih nemških in valdostanskih francoskih manjšinskih šol. Italijanska država in javna uprava bi ob tem po njunem mnenju morali prenehati z večstranskim bojkotiranjem slovenskih šol z izgovori o varčevanju, na dvojezičnih območjih pa bi morali uvesti možnost učenja slovenščine tudi v italijanskih šolah. EU in Slovenijo sta Peterle in Dorfmann tudi pozvala, naj aktivno pokažeta svojo solidarnost in podporo mlajši generaciji Slovencev v Italiji, ki je po njunih navedbah najbolj oškodovana zaradi neupoštevanja njenih osnovnih pravic. VIDEM - Demokratska stranka zelo kritična do Rima in Dežele Rim ogroža posebnost FJK Debora Serracchiani se sprašuje, kje je manjši davčni pritisk, ki ga je obljubljala desna sredina VIDEM - Varčevalni ukrepi rimske vlade so za državljane nepravični in obenem močno škodljivi za Furlanijo-Julijsko krajino. V to je prepričana evropska poslanka in deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani (na sliki), po mnenju katere Rim močno ogroža toliko opevani federalizem. Namesto izpolnjevanja obljub o manjšem davčnem pritisku bomo priče novim komunalnim in lokalnim davkom, ki bodo posledica finančnih rezov deželam, pokrajinam in občinam. Demokrati so v parlamentu zaman predlagali spre- membe davčnega sistema za podjetja in odvisno delo, namesto tega bomo prihodnje leto dobili nove krajevne pristojbine, s katerimi bodo lokalne uprave krile svoje proračunske »luknje«. Evropska poslanka je tudi prepričana, da se bodo vsi ti rezi močno poznali tudi v naši deželi, ki bo po tej poti postopno izgubila svojo upravno in finančno avtonomijo. Demokratska stranka pri tem glasno očita predsedniku Renzu Tondu, da je v Rimu preveč pasivno in sramežljivo zagovarjal interese FJK, ki so zelo ogroženi. To se bo močno po- znalo že v deželnem proračunskem zakonu 2011, je dejal deželni svetnik Mauro Travanut. Senatorka Tamara Blažina je poudarila, da vladni finančno-eko-nomski manever ne nudi nobenih resnih perspektiv ženskam, posebno pa ne mladim rodovom. Senator Flavio Pertoldi je izpostavil škandal t.i. mlečnih kvot in mili-jardne globe, ki jih bodo morali plačati predvsem živinorejci iz severne Italije. Njegov kolega Carlo Pe-gorer je opozoril, da je centralna vlada s tem finančnim manevrom zadušila lokalne uprave. 3 Sobota, 17. julija 2010 TRST TRST - Javnomnenjska anketa združenja ANVGD Plebiscit za Mutija ter velika podpora poklonu v Narodnem domu in ezulom Ziberna in Codarin pozdravila dialog s SKGZ in z Budinom - Pacor grobo napadel Rumiza TRST - Ogromna večina Tržačank in Tržačanov soglaša s koncertom Ric-carda Mutija ob udeležbi treh predsednikov, velika večina pozdravlja skupen obisk Narodnega doma in poklon ezu-lom. To sta bistvena poudarka iz jav-nomnenjske ankete, ki jo je po naročilu ezulske zveze Venezia Giulia-Dalmazia izvedlo podjetje Alan Norman Comu-nicazione. Anketa je bila izvedena 8., 9. in 12. julija na vzorcu 510 Tržačank in Tržačanov vseh starosti. Kar 99,7 odst. anketirancev se je zdelo prav, da pride do koncerta ob udeležbi treh predsednikov. 93 odst. jih je menilo, da Italija, Slovenija in Hrvaška vendarle priznajo odgovornosti za zgodovinske tragedije, 78 odst. anketirancev je ocenilo, da je bil poklon treh predsednikov v Narodnem domu in pred spomenikom ezulom njihovo dolžno-stno dejanje. 89,1 odst. ljudi ve, da je moralo 350 tisoč Italijanov zapustiti rodne kraje v Istri, Reki in Dalmaciji. Vse starostne kategorije so približno enako odgovorile, le pri eksodusu se pozna, da mladi Tržačani slabo poznajo zgodovi- »Škoda za zamudo« Zastopnika ANVGD Rodolfo Zi-berna in Renzo Codarin sta prepričana, da izidi ankete nagrajujejo politiko dialoga, ki je vodilo te ezulske zveze. Ziberna je izpostavil dobre odnose s SKGZ, Co-darin pa z Milošem Budinom. »Škoda, da do takšnega srečanja ni prišlo pred tridesetimi leti«, je dejal Codarin. Narodni dom in obeležje pred železniško postajo sta bila izbrana kot simbola nekih tragedij, o katerih imajo zgodovinarji različna mnenja, meni ANVGD. Dialog slovensko manjšino ne pomeni vsiljeva ti sogovorniku nekih stališč in mnenj temveč ustvarjanje pogojev za mirn< soočenje in za skupne poglede za pri hodnost, je poudaril Codarin. Ezuli, fojbe in Slovenija Codarin je prepričan, da bo Slove nija prej ali slej doumela tragedijo, ki ji doletela Italijane v Istri. Predsedniku Da nilu Turku je daroval raziskavo rovinj skega inštituta, ki številčno opredeljuji eksodus, ter knjigo o zgodovini Italijano1 v Kopru. Spodbudno je dejstvo, da v Slo veniji vse manj uporabljajo izraz optan ti in se tudi tam uveljavlja beseda be gunci. Codarin je prepričan, da bo v Slo veniji počasi »prodrla zavest« o fojbah. Slovenci vsekakor ne zanikajo fojb, razhajanja z Italijani zadevajo le število žrtev, med katerimi so bili tudi Slovenci, menijo voditelji ANVGD. Menia, Pacor in Rumiz Codarin ne želi polemike z Robertom Menio, za katerega pomeni anketa politično klofuto. »Oba sva člana Ljudstva svobode, o nekaterih stvareh pa imava različna stališča«, je dejal. Menia po Codarinovem prepričanju nosi največ zaslug, da je Italija proglasila 10. februar za spominski dan o fojbah in eksodusu iz Istre. Brez 10.februarja pa najbrž ne bi bilo 13.julija 2010, je dodal. Na predstavitev ankete je prišel tudi predsednik tržaškega občinskega sveta Sergio Pacor. Namesto, da bi komentiral raziskavo, je žolčno napadel novinarja Paola Rumiza in njegove komentarje v Piccolu. Zbodel ga je zlasti Ru-mizev komentar dan po Mutijevem koncertu. S.T. Rodolfo Ziberna, Renzo Codarin, Sergio Pacor in Rosanna Turcinovich Giuricin na predstavitvi ankete ANVGD kroma Trije predsedniki v Trstu Ali je prav, da pride v Trstu do koncerta pod vodstvom mojstra Mutija in z udeležbo predsednikov treh držav? Odložiti 21,4 % Izvesti 78,6 % Priznanje zgodovinskih odgovornosti Ali se vam zdi prav, da Italija, Slovenija in Hrvaška priznajo zgodovinske odgovornosti za te tragedije? NE 6,5 % Izvesti poklon, ali ga odložiti? Ocenjujete, da je poklon treh predsednikov pred Balkanom in ob spomeniku eksodusu na Trgu Liberta pred koncertom dolžnostno dejanje, ali pa mislite, da ga je treba odložiti? ČEDAD - Deželni izvršni odbor manjšinske krovne organizacije SSO je glavno pozornost namenil centru Emil Komel Štoka pozdravil tržaška dogajanja s tremi predsedniki ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij se je na zadnji seji ukvarjal predvsem s slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, v uvodnem delu zasedanja pa je predsednik Drago Štoka podčrtal pomen, ki ga je predstavljal torkov obisk predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške v tržaškem Narodnem domu in pred spomenikom eksodusa pred železniško postajo, nato pa še večerni koncert »Poti prijateljstva« z dirigentom Riccardom Mu-tijem. Ti dogodki so prinesli novega vzdušja v tržaško stvarnost, kot tudi globoki sta sporočili po preseganju zgodovinskih delitev in ustvarjanju skupnih sinergij za primerno uveljavitev tega prostora v okviru Evropske Unije. SSO ima zato upanje, da bo temu simbolnemu dnevu sledilo veliko konkretnih dejanj za skupno dobro. SCGV Emil Komel sta zastopali predsednica Mara Černic in organizacijska tajnica Alessandra Schettino. V strnjenem posegu je bila podana popolna slika današnjega stanja goriške glasbene šole, ki je nastala v Gorici leta 1901 in imela svoj prvotni sedež v Trgovskem domu. Povojna obnovitev se je začela leta 1953 in je temeljila na prostovoljnem delu skupine goriških Slovencev, ki so verjeli v pomen glasbe in glasbene vzgoje pri ohranjanju in razvoju narodne zavesti. Prva finančna sredstva je šola pridobila po letu 1990. Temu je botrovala osamosvojitev Slovenije in pa priznanje s strani Dežele FJK ter odobritev zaščitnega zakona. Ta sredstva so do danes ostala v bistvu nespremenjena, medtem ko je SCGV Emil Ko-mel začel rasti in se uveljavljati v celotni goriški pokrajini ter čezmejnem prostoru. Danes je SCGV Emil Komel največja glasbena ustanova na Goriškem po številu gojencev. V letošnji sezoni je šola dosegla rekordnih 400 gojencev, ki so glasbeni pouk obiskovali na goriškem sedežu šole in pa na njenih podružnicah v Devinu, Doberdobu, Vrhu sv. Mihaela, Mirnu, Štandrežu in Ple-šivem. Za gojence je skrbelo skupno 41 uslužbencev (9 rednih in 34 honoriranih profesorjev ter 2 tajnici), med katerimi izstopa profesor klavirja Sijavuš Gadžijev, ki vodi poseben tečaj za nadarjene učence in podiplomski študij. Vedno bolj se v sklopu šolskega delovanja uveljavlja glasbeni projekt Snovanja, ki se redno odvija od leta2006, na katerem v glavnem nastopanjo gojenci glasbenega centra. Ob tem gre dodati še številna čez-mejna in deželna sodelovanja, projekt In-terreg »Musica in«, poletne tečaje, publikacije, predšolsko glasbeno vzgojo in koncertno sezono v sodelovanju z KC Lojze Bra-tuž ter Združenjem cerkvenih pevskih zborov. Glavne zasluge za razvoj šole nosi predvsem ravnatelj Silvan Krševan, ki svoje delo nesebično opravlja v skrbi le za rast in razvoj glasbene šole. Černičeva je poudarila pomembnost šole za Svet slovenskih organizacij in dejstvo, da skupaj temeljita na istih vrednotah, ki so obenem tudi gonilna sila za delovanje in razvoj. Zamejsko glasbeno šolstvo je sicer potrebno strateških reform, ki morajo sloneti na prisotnosti in delovanju na teritoriju. Predsednica je mnenja, da bi se morala dejavnost SCGV Emil Komel še bolj osredotočiti na goriški obmejni slovenski in italijanski prostor, medtem ko bi morala Glasbena Matica osredotočiti svojo dejavnost na Tržaškem in Videmskem. Saj uspeh skupin, kakor je Bodeča neža, je neposredno povezan s študijem njenih članic prav na SCGV Emil Komel. Potrebno pa bo seveda upoštevati reformo glasbenega šolstva, ki jo pripravlja italijanska vlada. Izvršni odbor je potrdil temeljni pomen SCGV Emil Komel tako za goriški prostor, kot tudi za SSO. V bodoče bo potrebno upoštevati razvoj in temu primerno poiskati dotična sredstva. Ustanovam, ki zagotavljajo narodni skupnosti kakovostno pripravo in široko vidljivost gre prav gotovo priznati tudi primerno finančno dotacijo. Izvršni odbor SSO se je na podlagi predsedniškega poročila v nadaljevanju dotaknil še nekaterih pomembnih tem. Pri tem gre izpostaviti delo, s katerim notranja komisija pripravlja predlog za prihodnost slovenske narodne skupnosti v FJK. O tem je Štoka obvestil deželnega odbornika Roberta Molinara na zadnjem zasedanju Deželne komisije za Slovence. Ob priliki je Štoka izrekel tudi priznanje odborniku Molinaru za njegovo delo, glede na to, da bo zadolžitev, ki zadeva odnose s slovensko narodno skupnostjo oktobra prevzel drugi odbornik. SSO je tudi pozitivno ocenil srečanji, ki sta jih minister Boštjan Žekš in vladni pod-tajnik Alfredo Mantica imela s slovensko narodno skupnostjo v Italiji in italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji. Dejstvo, da odnos med Italijo in Slovenijo, zaradi iskanja rešitve za sistemsko rešitev načina financiranja, postaja ustaljeno omizije je vsekakor pomemben korak naprej. SSO pri tem podpira prizadevanja, ki jih pri tem vlagata tako minister Žekš, kot tudi generalna kon-zulka v Trstu Vlasta Pelikan. Pred zaključkom je Rudi Bartaloth spregovoril o stanju v Kanalski dolini ter podčrtal predvsem problem šolske reforme, ki bo imala negativne posledice v Trbižu in okolici. Pri tem bi bilo potrebno opozoriti deželne šolske oblasti, da se ta vidik upošteva. SSO je zadovoljen z 20. letnico Drage mladih, ki je letos potekala v Mariboru in vsako leto pritegne lepo število mladih, kakor tudi gre priznanje SKPD Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana za odlično 40. izvedbo Festivala narodno-zabavne glasbe. 4 Sobota, 17. julija 2010 ITALIJA POLITIKA - Premier povabil svoje, naj ne polemizirajo s Finijevimi privrženci Berlusconi napoveduje, da bo naredil red v stranki Sedanje sodne afere naj bi bile poskus delegitimacije vlade - Bersani: Vlada ne bo trajala do konca mandata PIEMONT Pod vprašajem izvolitev Cote za predsednika TURIN - Izvolitev severno-ligaša Roberta Cote na letošnjih marčnih volitvah za predsednika deželne uprave Piemonta je pod vprašajem. Tamkajšnje deželno upravno sodišče je namreč z razsodbo, ki jo je izreklo včeraj ob 1.05 po polnoči, razveljavilo kandidatni listi »Consumatori« in »Al centro con Scanderbech«, ki sta bili v desnosredinski volilni navezi, in odredilo naj se znova preštejejo zadevni glasovi: v prid Coti naj bi prišle v poštev le tiste glasovnice (skupno jih je kakih 15 tisoč), na katerih so volivci poleg za izključeni listi izrecno glasovali za desnosredinskega predsedniškega kandidata. Sodišče je razveljavilo listi »Consumatori« in »Al centro per Scanderbech«, ker sta se predstavili brez podpisov, češ da sta že bili zastopani v deželnem svetu, kar pa ni bilo res, saj so nekateri njuni kandidati poprej v deželnem svetu zastopali druge liste. Sodišče pa se včeraj ni dokončno izreklo o tretji sporni listi z imenom »Pensionati per Cota«, katere vodja Michele Gio-vine je obtožen, da je na nezakonit način pridobil podpise nekaterih kandidatov za sprejem kandidature. O tem bodo upravni sodniki odločali 18. novembra. Usoda te tretje liste je posebno pomembna, saj je na marčnih volitvah zbrala 27 tisoč glasov, ki so bili najbrž odločilni za Cotovo izvolitev. Opozicijske sile, ki so vložile pritožbe na deželno upravno sodišče, so pozdravile razsodbo. Še posebno zadovoljna je bila le-vosredinska predsedniška kandidatka Mercedes Bresso, ki je v prejšnji zakonodajni dobi že predsedovala deželni upravi Pie-monta in ki bi se v primeru razveljavitve Cotove izvolitve lahko vrnila na svoje nekdanje mesto. Silvio Berlusconi ansa RIM - Rimsko javno tožilstvo je včeraj zaslišalo predsednika deželne vlade Sardinije Uga Cappellaccija iz vrst Ljudstva svobode v okviru preiskave o kompleksu vetrnih central, ki naj bi ga gradili na tem otoku. Osumljen je zlorabe oblasti in korupcije, podobno kot drugi obtoženci s poslancem Denisom Verdinijem na čelu. Verdini, ki je eden izmed treh koordinatorjev Ber-luscojeve stranke, je po drugi strani tudi eden izmed protagonistov afere okrog t. i. tajne lože P3. Preiskovalci so slednjo odkrili, izhajajoč iz zadeve vetrnih central. Če je res, kar se sumi, je v vladnem podzemlju delovala razvejana mreža, ki je skušala na nezakonit ali kar hudodelski način vplivati na pomembne politične, gospodarske in sodne odločitve. Sestavljali so jo poslovneži, pripadniki sodstva in politiki, služila pa je v končni fazi premierju Silviu Ber-lusconiju, kateremu so v teh krogih sicer radi pravili Cezar. Pravosodni minister Angelino Alfano je včeraj popoldne v Bruslu, kjer se je udeležil srečanja s svojimi evropskimi kolegi, pozval vse strani s sodstvom na čelu, naj ohra- nijo treznost, češ da tvegamo »lov na čarovnice«. Že na dopoldanski seji vlade je premier Berlusconi izrazil prepričanje, da gre za nov neosnovan poskus delegitimacije vlade in njega osebno. Svoje sodelavce je povabil, naj bodo »mirni«, pa tudi, naj se izogibajo polemikam z »notranjo opozicijo«, se pravi s privrženci predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Napovedal je, da se bo med poletnim premorom posvetil ureditvi razmer znotraj Ljudstva svobode, tako da bo vlada lahko začela novo sezono s polno paro. Zaradi škandalov, pa tudi zaradi notranjih trenj je vladna večina zdaj izredno šibka. To potrjujejo javnomnenjske raziskave. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Ber-sani je izrazil prepričanje, da Berlusconijeva vlada ne bo dočakala naravnega izteka mandatne dobe čez tri leta. V tem sklopu mnogi, od prvega moža UDC Pier Ferdinanda Ca-sinija do nekdanjega premierja Massima DAleme, že glasno govorijo o potrebi po ustanovitvi krizne ali prehodne vlade s široko večino. Že omenjeni minister Alfano pa je takšno govorjenje včeraj likvidiral, češ da »demokracija ni video igrica«. MIROVNE SILE - Na nevarnem območju Bala Murgaba V oboroženem spopadu s talibani včeraj ranjeni trije italijanski vojaki MILAN - Trije italijanski vojaki, pripadniki mednarodnih si-il zveze Nato, so bili včeraj ranjeni v oboroženem spopadu v bližini kraja Bala Murgab na vzhodu Afganistana. Kot je sporočilo obrambno ministrstvo, so bili italijanski vojaki zaposleni z aktivnostmi podpore afganistanskih varnostnih sil, ko je prišlo do ostrega oboroženega spopada. Izmed treh ranjenih Italijanov je eden huje poškodovan, saj je dobil strelne rane v predelu pljuč in ramena, drugi ima resnejšo poškodbo v območju dimelj, medtem ko naj bi tretji utrpel le lažje poškodbe. V spopad je bil vpleten tudi italijanski vojaški helikopter, ki je bil poškodovan. Napad na vojake je okrog 10. ure po lokalnem času izvedla skupina talibanskih upornikov. Kot je povedal obrambni minister Ignazio Larussa, je bil eden od trojice vojakov težko poškodovan, vendar ni v smrtni nevarnosti. Dodal je, da je Bala Murgab zelo nevarno območje, morda »zato, ker nas prej ni bilo tam«. Po območju se gibljejo talibani, ki se pomikajo proti severu pred pritiskom ameriških in britanskih vojakov. Cona je tako postala zelo nevarna, je dodal minister. Svojo bližino in voščila za čim prejšnje okrevanje je svojcem ranjenih vojakov med prvimi izrazil predsednik republike Giro-gio Napolitano, tako kot so storili tudi predstavniki vlade, poveljstva oboroženih sil in političnih strank. Demokratska stranka je ob tem znova opozorila na »nujnost prilagoditve razmer, v katerih delajo naši vojaki, vse večjim tveganjem, ki se pojavljajo na tem območju«. V stranki Italija vrednot pa so prepričani, da je čas za revizijo italijanske misije v Afganistanu. VREME - Danes alarm v 17 mestih Rekordna vročina pritiska na Padsko nižino RIM - Po napovedih meteorologov se bodo rekordno visoke temperature nadaljevale tudi danes, jutri pa naj bi prišlo do neviht in vsaj delne ohladitve, ki jo lahko pričakujemo tudi prihodnji teden. Nevarno visoke temperaturne špi-ce za danes napovedujejo v 17 mestih, posebno vroče pa je v mestih s celinskim podnebjem v Padski nižini. Olajšanja ni niti v hribih, kjer sonce divje pripeka, tako kot tudi ne ob morju, saj se temperatura vode bliža rekordni ravni in tako ne ohladi razbeljenega kopna. Maja zabeležili 17-odstotno rast izvoza RIM - Italijanski izvoz se je maja v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečal za 17 odstotkov in za 1,1 odstotka v primerjavi z letošnjim aprilom. Po Istatovih podatkih je to največja rast od aprila 2008. Pokritost uvoza z izvozom pa je še vedno negativna, saj se je uvoz v obravnavanem mesecu glede na lanski maj povečal za rekordnih 31,1 odstotka, glede na letošnji aprila pa za 4,4 odstotka. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je tako maja dosegel skoraj dve milijardi evrov, medtem ko je v enakem lanskem mesecu znašal 1,1 milijarde. Še ena italijanska bolnišnica noče krvi gejev MILAN - Transfuzijski oddelek milanske bolnišnice Gaetano Pini se je pridružil seznamu italijanskih bolnišnic, ki ne sprejemajo krvi istospolno umerjenih darovalcev. V bolnišnici navajajo, da so se zgolj prilagodili veljavnemu protokolu, ki prepoveduje sprejem krvi moških, ki imajo homoseksualne spolne odnose. Vzrok naj bi bila možnost okužbe z virusom HIV. RIM - Obletnica Caravaggiova dela na ogled vso to noč RIM - Ob 400. obletnici umetnikove smrti bodo galerija Borghese v Rimu in še tri rimske cerkve v noči od danes do jutri ostale odprte vso noč, da bodo lahko občudovalci tega italijanskega baročnega umetnika v njegovih del uživali tudi ob sicer neobičajnih urah. Poleg petih Caravag-giovih mojstrovin iz zbirke galerije Borghese bo v galeriji mogoče videti še štiri mojstrovine iz treh drugih vidnejših rimskih galerij, in sicer sliki Judita obglavlja Holofer-na in Narcis ter dve upodobitvi Janeza Krstnika. Vso noč bodo odprte tudi cerkve San Luigi dei Francesi, kjer hranijo slike Mu-čeništvo sv. Mateja, Sv. Matej in angel ter Poklicanje sv. Mateja, cerkev SantAgostino, kjer je mogoče občudovati Caravaggiovo sliko Madonna di Loreto in cerkev Santa Maria del Popolo, kjer je mogoče videti Križanje sv. Petra in Spreobrnenje sv. Pala. Michelangelo Merisi da Caravaggio (1573-1610) je deloval v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji. Razvil je značilen osebni slog z dramatičnimi svetlobnimi kontrasti, čvrstimi barvami in občutkom za podrobnosti. KOLUMBIJA Videmčan obsojen zaradi pedofilije BOGOTA - Paolo Pravisani, 72-let-nik iz Vidma, je prvi tuj državljan, ki so ga v Kolumbiji, raju za t. i. spolne turiste, obsodili zaradi pedofilije. Predsednik nevladne organizacije Terre des Hommes (le-ta ščiti pravice otrok) Raffaele K. Salinari je razsodbo označil kot zgodovinsko. Sodnik je obsodbo v kolumbijskem mestu Cartagena izrekel v četrtek zvečer. Pravisani, nekdanji pilot iz Vidma, je bil obtožen pedofilije, posedovanja pedofilsko-pornografskega gradiva in siljenja v prostitucijo. V letu 2009 je imel spolne odnose z mladoletnimi, poleg tega pa je plačeval polnoletne ženske, da so tudi same spolno občevale z mladoletniki, medtem ko jih je on opazoval. Sodnik bo zaporno kazen določil šele čez mesec dni, obsojeni pa bo začasno gost psihiatrične klinike. Preiskava se je začela 23. februarja lani, ko je policija vdrla v Pravisanijevo stanovanje v Cartageni. Na tleh je ležal 15-le-tni Yesid Torres, gol in na robu smrti, ob njem je bil vinjeni in skoraj goli Videmčan. Yesid je umrl v bolnici, baje zaradi prevelikega odmerka kokaina, v stanovanju pa je policija odkrila pedofilske fotografije. EVRO 1,3000 $ +1,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 16.7. 15.7. ameriški dolar 1,3000 1,2828 japonski jen 112,54 113,11 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 8,8075 39,4907 60 8140 8,6955 39,1644 59,7960 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4512 0,84535 7,4503 0,83565 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,4810 8,0530 9,4162 7,9265 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,428 1,3543 25,464 1 3420 jVICaljM llallh. estonska krona TAnnt 15,6466 280,85 15,6466 278,93 11 ICIU^CIISM ICJI II i L poljski zlot 4,0914 1,3586 4,0608 1 3201 KC11 ICIUJKI UCJlal avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4812 1,9558 1,4504 1 9558 UUIUal Jl\l 1CV romunski lev liiY*\\/CK i ifac 4,2658 3,4528 4,2585 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7091 2,2978 0,7089 2,2524 Ul a ¿.III j M 1 Cal islandska krona ti lira 290,00 1 9907 290,00 1 9695 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2276 7,2153 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. julija 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,34094 0,52563 0,73131 0,07083 0,11667 0,21500 0,568 0,840 1,095 ZLATO (999,99 %%) za kg 29,657,15€ -397,95 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. julija 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,00 - IMTTIDCI IDADA A (VI KRKA 1 1 IKA KOPER 65,31 1614 +0,68 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 147,08 -0,74 -1,80 TELEKOM SLOVENIJE 250,14 94,01 +0,08 +0,67 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,51 DELO PRODAJA - CTni -0,12 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTUARCM7 7nn NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 10,25 c: "M -1,82 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 18,11 +0,61 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 180,73 +1,03 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,32 -1,13 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. julija 2010 -1,55 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,156 84,5 1494 -1,53 -1,47 -1 52 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,56 -2,67 -1 26 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,94 3,697 -0,34 -1 11 EDISON ENEL ENI 0,936 3,607 15 28 -1,97 FIAT FINMECCANICA 9,25 -2,36 -0,32 -1 66 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,57 14,97 -1,96 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,39 1119 -0,42 -1 50 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,18 -1,74 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,697 6,445 1 95 -1,47 -2,13 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,479 12 57 +0,62 -0,10 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 26,56 -0,40 -0,71 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 36,45 6,665 0 91 -3,24 -1,41 TENARIS TERNA 14,9 -4,59 -0,60 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,09 0,11 -0,24 -1,65 -1 20 UNICREDIT 7,83 1,998 -1,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,74 $ -0,35 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. julija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 837,44 3.389,56 -0,35 -0,08 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.855,14 +0,62 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 255,00 1.508,35 +0,47 -0,86 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.352,50 -0,20 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.097,90 1.803,48 -2,52 -2,84 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.064,88 1.113,11 6.040,27 -2,88 +0,00 -1,77 -1 01 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.158,85 3.500,16 2.325,99 -2,28 -1 92 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.153,1 2.645,61 -1,86 -2 12 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.408,36 2.953,53 20.250,16 2.424,271 17.955,82 -2,86 +0,33 -0,02 -0,00 +0,26 5 Sobota, 17. julija 2010 TRST Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu REGULACIJSKI NAČRT - Levosredinska opozicija ožigosala preložitev razprave Hud političen poraz za župana Roberta Dipiazzo Po mnenju opozicije v občinskem svetu se bo moral s tem ukvarjati prihodnji župan Občinski regulacijski načrt predstavlja za župana Roberto Dipiazzo v resnici hud političen poraz, saj je des-nosredinska občinska uprava dejansko pokazala, da ni sposobna sama izdelati tako pomembnega urbanističnega načrta. Dipiazza je s preložitvijo razprave v občinskem svetu zdaj odprl novo fazo, ki pa predstavlja pot v neznano. Pri tem so najbolj oškodovani občani in predvsem tisti, ki se jih regulacijski načrt tiče posredno ali neposredno. Dejstvo je, da je državni svet zavrnil priziv občinske uprave in da se bo postopek regulacijskega načrta v septembru zelo težko nadaljeval po navadni poti. Nasprotno, bolj verjetno je, da se bo moral z novim občinskim regulacijskim načrtom ukvarjati prihodnji tržaški župan. To so poudarili predstavniki opozicije v občinskem svetu na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne na županstvu. Na srečanju so občinski svetniki levosredinskih strank ožigosali četrtkovo dogajanje v občinskem svetu in v bistvu poudarili, da je zdaj pot do sprejetja tega regulacijskega načrta zelo težka, če že ne nemogoča. O težavah župana Dipiazze in sploh des-nosredinskih zdrahah so govorili občinski svetniki Demokratske stranke Stefano Ukmar in Bruna Tam, Stranke komunistične prenove Iztok Furla-nič, Občanov za Trst Roberto Decar-li in Zelenih Alfredo Racovelli, prisotna pa sta bila tudi svetnika Demokratske stranke Tarcisio Barbo in Luciano Kakovic. Pot občinskega regulacijskega načrta je zaznamovalo preveč zapletov, je opozoril Furlanič. Ena napaka je razumljiva, toda več napak skupaj enostavno pomeni, da ni znal župan Di-piazza zbrati pravih ljudi, ker niso bili kos svoji nalogi. Pomenljivo je nenazadnje tudi dejstvo, da je župan na četrtkovi seji občinskega sveta sam povedal, da jim ne zaupa več in da si ne prevzame več odgovornosti za storjene napake. Opozicija je vsekakor po eni strani zadovoljna s preložitvijo, ker to daje upanje, da se lahko regulacijski načrt izboljša. Toda preveč je bilo zgrešenih izbir, kot je bila že na začetku »tajnost« novega regulacijskega načrta. Občani o tem niso smeli nič vedeti in jasen je bil vtis, da se skuša kaj skrivati. Da nekaj res ni bilo v redu, dokazuje zdaj tudi preiskava sodstva, ki raziskuje podrobnosti v zvezi s Padriča-mi in s parkiriščem na Opčinah. O dogajanju se je spraševala tudi občinska komisija za prozornost, zdaj pa je prišla tudi razsodba državnega sveta... Dejstvo je, da so posledice razsodbe zdaj neznanka in so možne vsaj tri variante. Prva (in morda najbolj verjetna) je, da bo izničen ves postopek in bo treba začeti vse znova, in to na osnovi nove deželne zakonodaje. Druga možnost je, da bo regulacijski načrt delno še veljaven (v tem primeru so neveljavni vsi akti, ki so sledili predstavitvi geološke študije) in bo treba zato uvesti nekatere spremembe. Tretja možnost, v katero upajo nekateri v desni sredini pa je, da se lahko postopek nemoteno nadaljuje. Ugotovitev levo-sredinskih občinskih svetnikov je bila, da je zdaj natrpana agenda prihodnjega župana. Na sosledico »čudnih dogodkov«, ki so zaznamovali ves postopek tega regulacijskega načrta, je opozoril Ukmar. Že lani je prišlo do dveh zamud. Do prve v zvezi s posredovanjem dokumentacije (ali zloglasnih CD) rajonskim sosvetom. Do druge pa z objavo regulacijskega načrta na občinski deski, ki so jo morali zaradi pomanjkanja nekega dokumenta ponoviti. Dalje so letos SKP - V Italiji so že zbrali več kot milijon podpisov za referendum Proti privatizaciji vode V Trstu 3.000 podpisov - Kmalu zbiranje podpisov za zakonski predlog za uporabo alternativnih energetskih virov Proti privatizaciji vode je v Italiji oddalo svoj podpis več kot milijon ljudi. Od teh je bilo 3.000 podpisov zbranih na Tržaškem, dobro tretjino pa jih je zbrala Stranka komunistične prenove. Rezultate zbiranja podpisov sta predstavila včeraj pokrajinski tajnik in občinski svetnik SKP Iztok Furlanič ter ob- činski svetnik Marino Andolina, ki sta naglasila zelo dober odziv občanov. Ti so pokazali veliko zanimanje za to vprašanje, sta povedala in izrazila upanje, da bodo prizadevanja za prireditev ustreznega referenduma zdaj uspešna. Na srečanju, na katerem je bil govor tudi o regulacijskem načrtu (o tem poročamo po- sebej) sta Furlanič in Andolina napovedala skorajšnjo zbiranje podpisov za nov zakonski predlog za uporabo alternativnih in okolju prijaznih energetskih virov. Pobudniki ciljajo na vsaj 70 tisoč podpisov, namen predloga pa je upoštevanje svetovnih in evropskih dogovorov, kot je Kjotski sporazum. zagotavljali, da se bo začela urbanistična komisija ukvarjati z regulacijskim načrtom v začetku maja, medtem ko je načrt priromal v komisijo šele mesec kasneje. Temu so sledili še bolj čudni politični manevri. Prej je kar polovica občinskega odbora glasovala proti regulacijskemu načrtu. Nato je Severna liga vložila v občinskem svetu resolucijo z zahtevo, da se postopek začne znova, skupščina pa je resolucijo tudi sprejela. V četrtek zvečer je bilo še pred začetkom seje občinskega sveta jasno, da bodo nekateri iz vrst desne sredine zahtevali preložitev razprave. Ukmar se je zato včeraj vprašal, ali je slučaj, da je prišlo do razsodbe Državnega sveta in da je bil Dipiazza primoran preložiti razpravo. Ali pa je župan nasprotno izkoristil razsodbo za dokončen umik regulacijskega načrta, ker bi drugače doživel še hujši političen poraz, in s tem odprl pot v neznano? Aljoša Gašperlin APrimorski ~ dnevnik SPOROČILO Stališče vodstva SSk o torkovih dogajanjih Slovenska Skupnost pozitivno ocenjuje tržaški obisk predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške ob priliki koncerta prijateljstva maestra Riccarda Mutija. Nadvse pomembno je, da so vsi tri predsedniki stopili pred Narodni Dom in se poklonili ter tako priznali gorje, ki ga je storila fašistična Italija nad našo manjšino z dvajsetletnim terorjem. Zgodilo pa se je na obletnico dogodka, katere se je SSk že pred časom redno spominjala. Požig Narodnega Doma je bil vnaprej organiziran, kot dokazuje istočasno opustošenje gospodarskih objektov in odvetniških pisarn - od katerih le bivša Vilfanova še deluje -, in je predstavljal samo napoved likvidacije več tisoč društev in podjetji ter ropanja slovenskega narodnega in zasebnega premoženja, piše v izjavi tržaški tajnik Peter Močnik. »Dvajsetletno preganjanje slovenskega naroda, z uradnim etničnem čiščenjem s strani državnega režima in aparata, pa ne more biti istoveteno s pojavom povojnih pobojev, ki so se pripetili v naših krajih in ki ostajajo vsekakor tragičen in nasilen dogodek, kot ga je točno uokvirila medvladna zgodovinska komisija v svojem znanem poročilu. V danem kontekstu je pa razumljiv poklon osebam, med katerimi niso bili samo Italijani, ampak tudi Slovenci in Hrvatje, ki so zapustile svoje kraje po letu 1945. Lepo bi bilo, ko bi se spominjali tudi eksodusa Slovencev iz naših krajev, ko so prešli pod italijansko upravo leta 1918«. Obisk treh predsednikov na simbolnih mestih po Močnikovem mnenju še ni sprava, čeprav predstavlja pomemben korak k spravi med tu živečimi narodi. »V evropski tradiciji sprava ima drugačen pomen in pozna drugačne postopke, kot sta dokazali Nemčija in Češka. Upajmo, da bo do tega kdaj prišlo tudi pri nas. Nedvomno je tržaško ozračje danes boljše kot v preteklosti, saj je omenjeni obisk verjetno spravil v ropotarnico zgodovine osebe kot je vladni podtajnik Roberto Menia. Slovenska Skupnost zato sedaj pričakuje, da bodo italijanske oblasti na državni in krajevni ravni spoštovale manjšino in izvajale njene pravice. Kar bi bil jasen in praktičen korak na poti sprave«. SEVERNA LIGA - Predstavili eno izmed glavnih točk volilne kampanje za župansko mesto »Preveč tujcev v naših šolah« Fedriga: Preveč tujcev v razredu vpliva negativno na vzgojo otrok - Serracchiani: To spominja na fašistično revijo La difesa della razza Tiskovna konferenca poslanca Severne lige Fedrige in občinskega svetnika Ferrare kroma V tržaških vrtcih in jaslih je preveč priseljencev, to pa škodi vzgoji in normalnemu razvoju italijanskih otrok. Zato je nujno uvesti mejo za število tujcev v razredih in ne sme biti na skupno deset otrok več kot treh tujcev. To sta poudarila poslanec Severne lige Massimiliano Fe-driga in občinski svetnik Maurizio Ferrara včeraj na tiskovni konferenci, na kateri sta tudi poudarila, da bo boj proti priseljencem na tržaških šolah ena izmed glavnih točk volilne kampanjo za župansko mesto. Ferrara je poudaril, da je namen Severne lige zaščita italijanskih družin. V vrtcih in jaslih je preveč otrok priseljencev, je naglasil Ferrara, po mnenju katerega so očitno italijanski otroci zaradi tega v veliki nevarnosti. Ferrara se je baje ustrašil podatkov občinske uprave, da je število tujcev ponekod višje od števila Italijanov. Zato je treba tuje otroke premakniti v druge strukture oz. jih razporediti drugače, je menil Ferrara. Navsezadnje, je dodal Fedriga, »psihološke študije dokazujejo, da preveč tujcev v razredu vpliva negativno na vzgojo in izobraževanje otrok«. To ni le neverjetno s političnega vidika, to je predvsem pretresljivo s človeškega vidika, je ligaško pobudo kasneje ožigosala evropska poslanka Debora Serracchiani. »Rasistične kvote« za otroke v jaslih so nesprejemljiv predlog, je poudarila deželna tajnica Demokratske stranke, »psevdo-znanstveno« izvajanje Fedrige pa spominja izključno na fašistično revijo La difesa della razza. 6 Sobota, 17. julija 2010 TRST / PRISTANIŠČE - Po podatkih Pristaniške oblasti za letošnji maj Pristaniški pretovor nadaljuje letos začeto rast Maja je bil večji za 13,5 odstotka v prvih petih mesecih pa za 9 odstotkov NAVTIKA - Družba Italia Navigando prejela 30-letno koncesijo Pri tržaški lanterni bo v dveh letih zrasla nova sodobna marina Območje, na katerem bo do poletja 2012 nastala nova tržaška marina kroma V tržaškem pristanišču se je tudi maja nadaljevala rast pretovora, ki se je v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečal za 13,5 odstotka. Po podatkih Pristaniške oblasti se je pretovor v letošnjih prvih petih mesecih glede na enako lansko obdobje povečal za 9 odstotkov, kar pomeni, da je bilo pretovorjenega milijon in pol ton blaga več, in sicer 19,1 tone, proti lanskim 17,5 tone blaga. Maj je bil sicer glede pristaniškega pretovora najboljši mesec, saj so zrasli vsi kazalniki. Razsutih tekočih tovorov je bilo za 6 odstotkov več kot maja lani, trdih razsutih tovorov pa za 49 odstotkov več, predvsem na račun premoga. Različnega blaga v paletah so maja pretovorili za 40 odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu. Na področju prometa z ro-ro ladjami in trajekti se je povečalo tako število tovornih vozil, ki so jih v petih mesecih našteli 85.948 (v enakem lanskem obdobju jih je bilo 68.787), kot količina blaga na tovornjakih, ki ga je bilo 2,2 milijona ton (v enakem obdobju lani 1,7 milijona). V tem sektorju je bila rast 29-odstotna. Za dobrih 12,5 odstotka se je maja povečal tudi pretovor kontejnerjev, s čemer je bila potrjena rast od začetka leta. Pristaniška oblast ob tem navaja, da gredo proti koncu dela za novo železniško povezavo sedmega kontejnerskega pomola, ki bo omogočila večjo učinkovitost terminala. Trstu se obeta še en navtični pristan. Na sedežu tržaške Pristaniške oblasti sta namreč njen predsednik Claudio Boniciolli in pooblaščeni upravitelj družbe Italia Navigando Spa Andrea Ripa di Meana podpisala pogodbo o podelitvi koncesije za območje v bližini lanterne, imenovano Porto Lido. Italia Navigando, hčerinska družba nacionalne agencije za pridobivanje naložb in razvoj podjetja In-vitalia, sicer naslednice nekdanje agencije Sviluppo Italia, si je postavila cilj, da do poletja 2012 zgradi na tem območju sodobno marino. Podpis koncesijske pogodbe je rezultat razpisa Pristaniške oblasti, izvedenega pred tremi leti, na katerem je zmagala Italia Navigando, ki je pred tem dosegla dogovor z ladjedelniškim podjetjem Nuovo Arsenale Cartubi, ki ima prostor ravno na tem območju. Družbi sta se dogovorili ta takojšnjo postavitev baznega delovišča za prestrukturiranje celotnega kompleksa. Družba Italia Navigando je bila ustanovljena leta 2002 za spodbujanje ULICA SALATA Avtomobil v pešca Avtomobil znamke Ford je včeraj dopoldne povozil pešca, ki se je huje poškodoval, posebno silovit je bil udarec v glavo. Zgodilo se je ob 10.45 na križišču med ulicama Sala-ta in Baiamonti, dobrih sto metrov pred predorom Foraggi. Avtomobil ford fiesta van (tovorna različica fie-ste) je po navedbah tržaške občinske policije v križišču podrl pešca, ki se je znašel pred vozilom. V trčenju oziroma pri padcu se je 67-letni G. A. močno udaril v glavo in prsni koš. Služba 118 je ponesrečenca prepeljala v katinarsko bolnišnico, vendar ni bil v življenjski nevarnosti. ii* •• «iv • Upiranje in pridržanje Miljska karabinjerja sta v noči na petek ob 3.30 v Ul. Forti ustavila 20-letnega Hrvata iz Pulja, ki je bil junija izgnan iz Italije. Ker se jima je nasilno uprl (enega karabinjerja je poškodoval), sta ga pridržala. razvoja mreže italijanskih turističnih pristanov. Deluje v partnerstvu z lokalnimi ustanovami in zasebnimi podjetniki, projekte pa izvaja prek namenskih družb, ki so ustanovljene za obnovo in upravljanje obstoječih marin, ki jih prevzame, ali pa kapitalsko vstopi v že operativne družbe. »Ponosni smo, da lahko po treh letih prizadevanj startamo s to krasno pobudo, ki krona naša dolgoletna prizadevanja za zmago na razpisu za koncesijo območja (ki je javno dobro, op.ur.) na kopnem in na morju, ki ga je pred časom objavila Pristaniška oblast,« je podpis koncesije z zadovoljstvom komentiral Andrea Ripa di Meana. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli pa je izrazil oceno, da bo tridesetletna koncesija omogočila rekvalificiranje »tega za mesto dragocenega območja«. Oba sta tudi prepričana, da bo imela nova marina spodbujevalne učinke ne le na turi-stično-navtične dejavnosti, ampak tudi na ureditev vsega omočja v zaledju pristaniške lanterne. SESLJAN - Kraja Ponoči vlomili v beli kiosk V noči med četrtkom in petkom so bili tatovi dejavni na se-sljanski obali. Neznanci so s silo odprli vrata belega kioska z imenom On The Road, drugega izmed štirih poletnih lokalov na območju parkirišča sesljanskega pristana. Tatovi so vdrli v kiosk in odprli blagajno, iz katere so po informacijah devinskih karabinjerjev odnesli petsto evrov. Škodo bo poravnala zavarovalnica. Dogodek preiskujejo karabinjerji. Tatovi z bogato bero Med soboto in torkom, ko stanovalcev ni bilo doma, so tatovi vlomili v neko stanovanje v Ulici Alpi Giulie, na območju Judovca (Altura). Vdrli so skozi glavna vrata, v stanovanju pa izmaknili zapestni uri znamk Armani in Dolce&Gabbana, denarnico, mobilna telefona in zlati ogrlici. Plen znaša tri tisoč evrov. TRŽAŠKO NABREŽJE - Protest Vlada »zabodla« policiste v hrbet Sindikat COISP odklanja varčevalne ukrepe - Solidarnost odbornika Sbriglie Pred nekdanjo ribarnico na tržaškem mestnem nabrežju so si mimoidoči sinoči radovedno ogledovali kartonasto podobo policista z nožem v hrbtu. »Italijanska vlada je izdala policijo,« so trdili policisti, ki so z zastavami sindikata COISP, letaki in celo z motečim južnoafriškim trobilom vuvuzela demonstrirali proti varčevalnim ukrepom (na posnetku Kroma). Na letaku sindikata, ki prireja podobne protestne shode po vsej Italiji, piše, da se Berlusconijeva vlada sploh ni držala predvolilnih obljub, saj je po poveličevanju teme varnosti naposled usmerila vso pozornost v boj proti policistom in sodnikom, ki vodijo preiskave proti skupinam pohlepnih politikov in podjetnikov. Vse mora potekati v tišini, da bodo kradli v miru - to je po mnenju sindikata COISP sporočilo politike v zadnjih mesecih. Vladni ukrep, ki ga obravna- vajo v parlamentu, predvideva korenito krčenje sredstev. Plače policistov bodo štiri leta nespremenjene, agenti bodo sami krili potne stroške za spremljanje tujih državljanov do meje, napredovanja se v prihodnjih letih ne bodo odražala v višjih plačah itd. »Morda nekateri mislijo, da imamo policisti bajne plače. To sploh ne drži. Povprečen policist, ki skrbi za red in varnost in ima zato veliko odgovornost, prejme za naduro 10 evrov bruto, ob praznikih pa 12 evrov bruto na uro,« je razložil Maurizio Iannarel-li, deželni tajnik sindikata. Sinoči je policistom s svojo prisotnostjo izrazil solidarnost tudi direktor tržaškega zapora in tržaški občinski odbornik za varnost Enrico Sbriglia. Sindikat COISP bo še naprej protestiral, v načrtu so tudi odmevnejše pobude in ni izključeno, da bo sindikat v kratkem zahteval odstop kakega ministra. (af) Repen danes raj za samokolnice Mladinski krožek KD Kraški Dom prireja danes tretje tekmovanje samo-kolnic Karjola Challenge. Na repen-skem trgu se bodo zbrali ljubitelji sa-mokolnic, ob 14. uri bo steklo vpisovanje. Tekmovanje je namenjeno tako odraslim kot otrokom, mladi do 14. leta se bodo pomerili na posebnem poligonu. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri, ob 20. uri bo nagrajevanje, sledil bo »ples s karjolo«. V Cerovljah pesmi iz prve svetovne vojne Društvo Zenobi vabi na večer, posvečen italijanski in slovenski pevski tradiciji iz prve svetovne vojne. Večer bo drevi ob 20.30 v Klarčevi hiši v Cero-vljah, ob vznožju Grmade. Vodil ga bo Roberto Todero, s petjem bodo v začetek prejšnjega stoletja goste popeljali pevski zbori Costumi Bisiachi, Kraški dom in S. Ignazio. »Slano« kopanje v miramarskih vodah Na območju miramarskega parka je morje čisto kot solza, hladno in prijetno. Kopanje pa je v zaščitenih vodah prepovedano, na kar opozarjajo napisi in pregrade. 44 in 37 let stari italijanski turistki iz okolice Coma sta se pred dnevi v poletni pripeki kljub prepovedi odločili, da se bosta osvežili v miramarski vodi. Okrog 13. ure, ko je bila vročina neznosna, sta preskočili ograjo, položili brisači na plažo in šli plavat. Tržaška mestna redarja, ki sta to opazila, sta ju denarno kaznovala, kršiteljici sta morali plačati vsaka po 206 evrov kazni. Na območju mira-marskega morskega parka sta poleg kopanja prepovedana plovba in seveda ribolov. Obnova signalizacije Od ponedeljka do petka (ob ustreznih vremenskih razmerah) bodo v Tere-zijanski četrti obnavljali talno prometno signalizacijo. Delali bodo od 21. do 6. ure, in sicer: v ponedeljek in torek ponoči na ulicah Roma, Geppa, Galatti, Milano in Valdirivo ter na Pon-terošu, v sredo na ulicah Mazzini, Fil-zi in S. Spiridione, v četrtek na ulicah Imbriani in Reti, v petek pa na ulicah XXX. oktobra, Lavatoio, Mercadante, Zonta, S. Lazzaro in Torrebianca. Kraška občina: pojasnilo V zvezi s člankom o predstavitvi predloga referenduma o ustanovitvi nove kraške občine, ki smo ga objavili v četrtek, nas je poklical član pripravljalnega odbora Dario Vremec in nas opozoril na po njegovem manjšo napako v zadnjem odstavku, kjer pišemo, da bi o referendumu »glasovali občani obeh kraških okrožij in občani Občine Trst, ker pa predlog predvideva tudi združitev občin Zgonik in Repentabor, je v pristojnosti deželnega sveta, da se odloči za določeno izbiro tudi v slučaju negativnega izida referenduma.« Gospod Vremec nas je opozoril na deseti odstavek 17. člena deželnega zakona št. 5 iz leta 2003, ki ureja vprašanje referendumov in zakonskih predlogov na ljudsko pobudo. Tam med drugim piše, da v primeru, da se del ozemlja neke občine priključi drugi občini, na referendumu glasujejo tako volilci ozemlja občine, od katere se predlaga odcepitev, kot volilci občine, h kateri se želi omenjeno ozemlje priključiti. To je prav primer, ki zadeva pobudo o novi kraški občini, pravi Vremec, tako da ne pride v poštev možnost, da bi na referendumu glasovali vsi volilci v občini Trst. Poleg tega Vremec opozarja tudi na 19. člen istega zakona, kjer tudi piše, da morebitni negativni izid referenduma ne preprečuje drugih zakonskih pobud deželnih svetnikov, obenem je za uspeh referenduma potrebno, da se doseže večina izraženih glasov v vsaki od zainteresiranih občin. / TRST Sobota, 17. julija 2010 7 ENERGETIKA - V Trstu posvet družbe Sogin o jedrski energiji kot skupnem dobrem Jedrska energija kot jamstvo energetske neodvisnosti in varnosti Trst lahko postane pomembno središče - Kritično o apriornem zavračanju - Tudi o sodelovanju s Slovenijo Jedrska energija ni nekaj apriorno slabega, Italija jo potrebuje, da postane energetsko neodvisna in varna, Trst pa utegne v okviru italijanske jedrske politike postati pomembno središče. To je sporočilo včerajšnjega popoldanskega posveta na temo Jedrska varnost je javno dobro, ki ga je v prostorih hotela Savoia Excelsior v Trstu priredila italijanska državna družba za upravljanje jedrskih obratov Sogin, na njem pa so poleg komisarja le-te Frances-ca Mazzuce spregovorili kar dva vladna podtajnika - Stefano Saglia z ministrstva za gospodarski razvoj in Roberto Menia z ministrstva za okolje - dalje predsednik Državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS Iginio Mar-son, direktor državnih laboratorijev v Le-gnaru Giovanni Fiorentini in tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Na posvetu je podtajnik Saglia opozoril na več dejavnikov, ki jedrsko energijo povezujejo z javnim dobrim, kot so povečanje energetske varnosti neke drža-ve,prispevanje, skupaj z obnovljivimi viri energije, k zmanjšanju odvisnosti od ogljikovodikov in zagotavljanje energetske neodvisnosti. V razgovoru z novinarji pa je Saglia dejal, da kar se tiče možnosti gradnje jedrskega obrata v Furlaniji-Julijski krajini, bodo lokacije znane prihodnje leto, vse ostalo so samo glasovi, ki jih je more ne potrditi ne zanikati. Vsekakor bo pri tem imela besedo tudi nastajajoča Državna agencija za jedrsko varnost, ki naj bi z delom začela že poleti, medtem ko je italijanska vlada pripravljena sodelovati pri morebitni krepitvi slovenske jedrske centrale pri Krškem, vendar od slovenske vlade pričakuje nekoliko več navdušenja. Saglieva stališča je poudaril tudi Menia, ki je tudi opozoril na nedavno podpisani slovensko-italijanski sporazum o jedrski varnosti, osredotočil pa se je predvsem na kulturni aspekt in pri tem izrazil skepso do »ozko ideološkega pogleda na odnos med človekom in okoljem,« ki je po njegovih besedah povzročil veliko škode in privedel do apriornega nasprotovanja jedrski energiji. Gre za mite, ki jih je treba razbliniti s širjenjem znanja, je dejal Menia. Mazzuca je orisal delovanje družbe Sogin, ki je bila ustanovljena leta 1999 za upravljanje italijanskega jedrskega potenciala ter skrbi za osem obratov, ukvarja pa se tudi z razgradnjo opuščenih obratov in skladiščenjem odrabljenega jedrskega materiala. Družba načrtuje ustanovitev nacionalnega tehnološkega parka s skladiščem in laboratoriji, ki bi lahko nastal tudi v Trstu, saj tu delujejo številne znanstvene in raziskovalne ustanove, poleg tega obstaja volja po ponovnem zagonu industrije, Trst pa je tudi pomembno stičišče Evrope. Inštrumenti za dobro načrtovanje jedrskih obratov in skladišč obstajajo, je dejal Marson, ki je skupaj s sodelavcem Dariom Slejkom orisal delovanje inštituta OGS glede ugotavljanja potresne varnosti na območju Tržaškega zaliva, kjer že približno tisoč let ni bilo močnih potresov. Fiorentini pa je poudaril predvsem potrebo po usposobitvi nove generacije znanstvenikov, izvedencev in strokovnjakov na področju jedrske energije, ki je pomembna za opravljanje kompetentnih izbir ter za to, da se Italija izogne ne samo energetskemu, ampak tudi tehnološkemu suženjstvu. Prireditelje srečanja je tudi zanimalo, kako na vprašanje jedrske energije gleda Katoliška cerkev. S tem v zvezi je nadškof Crepaldi poudaril predvsem cerkveni družbeni nauk, ki izbire jedrske energije apriorno ne zagovarja, prav tako pa je ne obsoja kot zgrešeno, ampak jo vključuje v skupno odgovornost človeštva za gradnjo napredka ob spoštovanju ne toliko okolja kot pravic ljudi. Cerkev pa vsekakor zagovarja izključno koriščenje jedrske energije v miroljubne oz. civilne, ne pa v vojaške namene, čeprav se zaveda, da je meja zelo negotova, zato se zavzema za izboljšanje tran-sparentnosti in predvsem za rešitev na področju osebne etike in profesionalne deon-tologije tistih, ki se ukvarjajo z znanstvenim raziskovanjem. Ivan Žerjal Jedrska energija skupaj z drugimi obnovljivimi viri lahko pomembno prispeva k zmanjšanju odvisnosti od ogljivodikov in k zagotavljanju energetske neodvisnosti, so menili udeleženci posveta kroma SINDIKAT - Po odpustih v tovarni družbe FIAT v kraju Pomigliano Javni sestanek sindikata Fiom za razpravo z občani in politiki Javno srečanje sta predstavila pokrajinski tajnik Fiom-Cgil Stefano Borini in član pokrajinskega tajništva Cgil Antonio Saulle FESTIVAL Prihodnji teden dnevi arhitekture Prihodnji teden bodo v Trst začeli vabiti dnevi arhitekture, ki bodo uokvirjeni v prvo izvedbo festivala Piazza dell'Architettura (Arhitekturni trg), ki bo na različnih prizoriščih potekal med 24. julijem in 7. avgustom. Pobudo pripravlja tržaška Zbornica za arhitekturo, planiranje, prostor in konservacijo v sodelovanju z občinskim odborništvom za kulturo, namenjena pa je pregledu sodobnih arhitekturnih trendov ter predstavitvi poklica arhitektov in njihovih projektov širši javnosti. Več o pobudi smo izvedeli na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu tržaške občine, kjer je zbrane uvodoma nagovoril župan Roberto Dipiazza, ki je pohvalil poklic arhitektov, opozoril pa je tudi na neprimerne zgradbe in trge, ki rastejo v Trstu. Predavanja, razstave in druženja arhitektov, teoretikov in publicistov, bodo rdeča nit našega festivala, je včeraj povedal predsednik omenjene zbornice Andrea Dapretto, ki je ob tem še dodal, da bosta osrednji prizorišči bivša ribarnica in muzej Revoltella. V sklopu dnevov arhitekture se bo zvrstilo veliko dogodkov, med številnimi dogodki pa so organizatorji posebej opozorili na razstave in konference, na katerih bodo ugledni mednarodni strokovnjaki spregovorili o krajinski arhitekturi, projektiranju bivališč, poklicu arhitektov v Evropi itn. Dogajanje bo popestrilo tudi deset razstav, od katerih bodo osem razstav postavili v prostorih bivše ribarnice, dve pa bosta na ogled v muzeju Revoltella, pri pobudi sodelujejo tudi tri ugledne arhitekturne fakultete, predavalo pa bo kar 20 mednarodnih gostov. Dogajati se bo začelo v petek, 23. julija, ko bodo ob 19. uri v prostorih bivše ribarnice uradno odprli Arhitekturni trg. V soboto, 24. julija, se bo dogajanje preselilo v muzej Revoltella, kjer bodo ob 11.30 odprli razstavo Archiprix 2010. Na istem prizorišču bodo 29. julija podelili priznanje, poimenovano po velikem furlanskem arhitektu Marcellu D'Olivo. Priznanje bo prejel projekt, ki bo najbolj prepričal žirijo, za nagrado pa se poteguje 90 italijanskih in tujih arhitektov, ki so realizirali projekte v naši deželi. Naj kot zanimivost povemo, da bodo v sklopu arhitekturnega festivala svoja vrata na stežaj odprli tudi nekateri tržaški arhitekturni biroji, ki bodo širši javnosti predstavljali arhitekturne realizacije zadnjih let. Če potegnemo črto pod rečeno, naj še povemo, da je podrobne podatke o bogatem koledarju prireditev mogoče dobiti tudi na spletni strani http://piazzadel-larchitettura.wordpress.com. (sč) Vodstvo pokrajinskega sindikata kovinarjev Fiom-Cgil se bo prihodnjič sestalo na srečanju, ki bo odprto za vse. Srečanje bo konec julija, nanj pa bo sindikat povabil lokalne upravitelje in politike, s katerimi namerava poglobiti nekatera vprašanja o delu in delavskih pravicah, ki so v Italiji vedno manj zajamčeni, pa čeprav je kazalo, da so delavske pravice dosegle najnižjo raven v prejšnjem stoletju. Pobudo sta predstavila včeraj na tiskovni konferenci pokrajinski tajnik panožnega sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini in član pokrajinskega tajništva sindikata Cgil Antonio Saul-le. Sindikat se je za pobudo odločil po zadnjih dogodkih v tovarni družbe FIAT v kraju Pomigliano D'Arco, v kateri so pred kratkim odpustili tri delavce. To je bil dodaten napad na pravice delavcev, sta naglasila, vodstvo družbe FIAT pa je povzdignilo pogajalsko problematiko na splošno problematiko odvzemanja od ustave zajamčene pravice do izražanja. Po spornem zakonskem predlogu, ki omejuje uporabo prisluškovanja v sodnih preiskavah in prepoveduje objavo njihovih prepisov v medijih, sta FIAT in Confindustria ob molku vlade zdaj udarila po temeljnih pravicah delavcev in občanov, sta še poudarila Borini in Saulle. OPČINE - Cerkev sv. Jerneja Mladi pevci iz Varšave V goste jih je povabilo domače slovensko otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad Neobičajno glasbeno doživetje je v četrtek pričakovalo številne obiskovalce, ki so napolnili cerkev sv. Jerneja na Opčinah, da bi prisluhnili petju enega od zborov, ki bodo tekmovali na letošnji izvedbi mednarodnega tekmovanja Seghizzi. Domače slovensko otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad je poskrbelo namreč za pravo redkost kot je nastop deško-fantov-ske zasedbe z gostovanjem odličnega zbora iz Varšave. Navdušenje župnika, gospoda Franca Pohajača, ki je poudaril izjemnost dogodka, je bilo povsem upravičeno, saj je nastop mladih gostov prikazal razsežnost otroškega zborovskega petja, katere ni lokalnih ali vsekakor bližnjih primerov. Združitev deških in fantovskih glasov daje skupinskemu zvoku poseben čar, saj gre za redko „mešano« zasedbo, v kateri imajo višje lege edinstveno in neprimerljivo barvo deških sopranov, nižje pa svežino mladinskega vokalnega izraza. Celovečerni koncert je nastal v sklopu 8. festivala Seghizzinregione v sodelovanju z goriškim zborovskim društvom Seghizzi. Kakovost glasbene ponudbe je v tem okviru skoraj zajamčena, saj gre za skupine, ki so že prestale predhodno selekcijo in so maksimalno strenirane, saj bodo v prihodnjih dneh kljubovale tekmovalnim nastopom. Preko petdesetčlanski poljski zbor ima za seboj dvajsetletno tradicijo pod vodstvom zborovodje in univerzitetnega docenta Krzysztofa Kusiel-Moroza in je nastal v akademskem okviru; njegovo resno in kakovostno delovanje potrjujejo redna sodelovanja z najuglednejšimi državnimi glasbenimi inštitucijami kot sta Filharmonija iz Varšave in Poljska državna opera. Življenjepis potrjujejo tudi dejstva, saj je zbor prepričal z natančnostjo izvedb, vokalno pripravljenostjo in muzikaličnostjo, s programskimi izbirami pa je ponudil zanimiv prikaz svoje narodne literature. Varšavski pevci so najprej predstavili delo dveh renesančnih, dvornih skladateljev, ki sta velikega pomena za poljsko glasbeno zgodovino, to sta Mikolaj Gomolka in Waclaw z Szamotul. Oče poljske opere Stanislaw Moniuszko pa je bil zastopan s tremi skladbami iz nabožnega in posvetnega opusa, predvsem pa s pravo glasbeno „epo- pejo» litanije Ostrobramske. Obsežna romantična skladba s klavirsko spremljavo je zazvenela ubrano, vokalno enotno in izvedbo je dodatno olepšal biser solistične točke. Isti deček je s krepkim in kristalno čistim zvokom izvedel tudi solo part skladbe Panis angelicus Cesarja Francka. V francosko izjemo programa je spadala tudi prozorna Duruflejeva Ubi caritas. Zbor ni pozabil niti na največjega narodnega junaka kot je Friderik Chopin, katerega je izvedel dve melodiji v ljudskem tonu iz njegovega manj znanega ne-klavirskega opusa. Doseči disciplinirano, enotno in učinkovito petje s skupino, kjer so člani stari od 8. do 20. leta, je nelahka naloga, ki jo je zborovodja izpeljal strokovno, prisrčno in zelo prepričljivo, na pomembni osnovi medsebojnega zaupanja, saj sledi od začetka pevski formaciji vsakega člana, kar omogoča tudi harmonično spojitev vokalnih izrazov starejših in mlajših. Zbor je doživel objem pozorne publike, ki je z dolgimi aplavzi izrazila svoje zadovoljstvo, da se je seznanila s čarom profesionalno izoblikovanega otroškega petja. (ROP) 8 Sobota, 17. julija 2010 TRST VREME - Visoke temperature in vlaga tudi včeraj mučne Pasjo vročino naj bi danes ali jutri prekinila burja in dež Gospod na levi se je ohladil kar v morju pred Velikim trgom, spodaj gneča pri pipi na Trgu sv. Antona kroma Tudi včeraj so visoke temperature in vlaga mučile Tržačane in prebivalce okoliških naselij, na Krasu je bilo občutiti nekaj stopinj razlike. Vremenoslovci pa napovedujejo, da bosta danes ali najpozneje jutri zmerna burja in dež nekoliko ohladila ozračje in prekinila obdobje pasje vročine. Tržaško zdravstveno podjetje je sporočilo, da so preventivni posegi preprečili hujše posledice vročine med priletnimi občani. Prostovoljci in zdravniško osebje so približno 12 tisočim osebam nudili pomoč na domu, tako da v bolnišnicah niso zabeležili večjega števila pacientov. Dežela FJK je aktivirala brezplačno telefonsko številko 800-007800, osebje, ki nudi informacije za kljubovanje vročini, odgovarja sedem dni v tednu od 9. do 19. ure. Posebno številko 1500 za koristne nasvete je uvedlo tudi ministrstvo za zdravstvo (od 8. do 20. ure). Visokim temperaturam (v mestu ves čas krepko čez 30 stopinj) oziroma klimatskim napravam je podjetje AcegasAps pripisalo včerajšnji rekord porabe električne energije. Ob 13. uri so tehniki registrirali 149,6 megavata, kar prekaša četrtkovih 147 megavatov in predstavlja eno višjih stopenj v zgodovini podjetja. Ravno okrog ure kosila je v palači deželnega sveta na Trgu Oberdan zmanjkala elektrika: marsikdo je ostal nekaj minut zaprt v ustavljenem dvigalu. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 17. julija 2010 ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 12.41 in zatone ob 23.31 Jutri, NEDELJA, 18. julija 2010 MIROSLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 31,5 stopinje C, zračni tlak 1015,7 mb raste, 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 28,1 stopinje C. [13 Lekarne Sobota, 17. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Lungomare Vene-zia 3 - Milje (040 274998). Proseška ul. 3 - Opčine (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 - Milje. Proseška ul. 3 - Opčine (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Mt Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.00, 20.00, 21.50 »Toy Story 3 (3D)«. ARISTON - 18.00, 20.00 »II complean-no«. Poletna arena: 21.15 »Invictus«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Predators«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.10, 17.15, 18.35, 19.45, 21.20, 22.00 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 16.00, 17.10, 18.00, 18.30, 20.00, 21.15, 22.20 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - 16.45, 21.00 »About Elly«; 18.45 »Il concerto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un microfono per due«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il padre dei miei figli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 20.20, 22.00 »Fratellanza - Brotherhood«; 18.40 »Che fine ha fatto Osama Bin Laden?«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mora v ulici Brestov«; 15.40, 18.20, 21.00, 23.50 »Mrk«; 16.20, 18.50 »Iron man 2«; 21.00 »Mati in hči«. KOPER - PLANET TUŠ 11.10, 13.30, 15.50, 18.10 »Shrek za vedno 3D«; 11.20, 13.50, 16.20, 19.05, 21.35, 23.59 »Mrk«; 17.10 »Nowhere Boy - Zgodba o Johnu Lennonu«; 12.20, 16.35, 18.55, 21.15, 23.35 »Pisma Juliji«; 11.50, 14.10, 19.20, 21.40, 23.59 »Pre-datorji«; 21.00, 23.10 »Morilci«; 13.00, 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Odrasli«; 12.10, 16.10, 18.20, 20.30, 22.50 »Ulični ples 3D«. LJUDSKI VRT 21.15 »Robin Hood«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; bi fDJiEi smasaau I L* TN ft T HU (9 A OUdA EDDO, EDDE Dl zj:j(lil ODptJE KlCflKOV Ott IB, 00 licit« kerneEuro* Da zc.QO ZLflTNK TRuBA OUČA Caanp zoob U H.Cfl TRJBA5KA SKUPINA DEJ SE N ilTAO PGQaPGßÄ? OaOJKl, ČEVAPC1ČI, PLJESKA VICE, tn o s+a L £ aaLKsnsKE spECiaiit EtE na ¿aFtu Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Toy Story 3«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Solomon Kane«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pre-dators«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »The Twilight saga: Ec-lipse«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 20.50 »Toy Story 3 (3D)«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.10 »Predators«; Dvorana 4: 17.30, 20.15, 22.10 »Un microfono per due«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.00 »Solomon Kane«. H Čestitke Dolgo pot poljubčkov pošiljamo iz Doberdoba do Opčin naši super noni MAGDI za njen rojstni dan! Sofia in Aleksander. Vedno dobra, lepa in mlada si, ostani taka še vse neskončne dni. Vse najboljše draga mama! Eva, Martin, Veronika, Peter, mož Zoran in vsi ostali. NERINA in EDVINse danes veselita, ker 50 let poroke slavita. Na večerjo sta nas povabila, da bi ta dan čim bolj slovesno proslavila. Naj danes poročna melodija zaigra samo za vaju dva, mi pa bomo zraven pomagale in vse od sebe dale. Tvoja mladostna dekleta! Danes se svoje 20. pomladi veseli naš dragi MATIJA. Želimo mu naj polno gozdnih sadežev nabere in svoji pisani družbi postreže. Vse, kar si sam najbolj želi, naj se mu izpolni. »Bog vas živi« mu pojemo ŽPS Treb-če in vsi, ki ga imamo radi. Te dni je praznoval okrogli 40. rojstni dan dragi BORIS REBULA. Vse najboljše in obilo zdravja in sreče mu želijo vsi od SKD Vigred. HI Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci 14. Tel. 040-229199. DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu. Toči belo in črno vino ter nudi domačo slanino. Tel. 040231865. DRUŽINA KOŠUTA je odprla osmico, Križ 422. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040220605. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel. št.: 040-200634. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu št. 292. Tel. št. 040-225305. MILIČ je odprl osmico v Repnu 49, tel. št. 040-327104. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040 - 299806. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI. SALOMON je odprl osmico v Rupi. Tel. 0481-882230. V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 -208987. Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Danes praznuje okroglih 90 naša bivša pevka Anica Zahar Še veliko sreče, zdravja in veselja ji želi SKD Slovenec Draga Anica Zahar ob visokem življenjskem jubileju vam iskreno čestitamo in si želimo, da bi še naprej skupaj prepevali Bogu v čast in ljudem v veselje. Pevci cerkvenega pevskega zbora iz Boršta Najina roditelja Nerina Drasič in Edvin Švab praznujeta danes 50-letnico poroke. Iskrene čestitke! Mojca in Mitja z družinama Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik / TRST Sobota, 17. julija 2010 9 Organizacije iz Bazovice vas prijazno vabijo na tradicionalni Vaški praznik Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ANSAMBLA NI IN VENERA Delovali bodo dobro založeni kioski! SAGRA na PROSEKU •Danes ples z ansamblom OASI •Jutri ob 18.30 nastop GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK, sledi ples z ansamblom Ml Kalamari in specialitete na žaru S Izleti SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo 30. letnice pobratenja s P. D. Integral (LJ). Proslava bo na Planini pri jezeru v nedeljo, 18. julija. Avtobus bo odpotoval s Trga Oberdan ob 6. uri, iz Opčin izpred hotela Daneu ob 6.15. Tržaški planinci se bomo peljali do itare Fužine in nadaljevali peš do Planine Blato in do Koče pri jezeru. Informacije in vpis na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-413025 (Marinka). KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z ZKB na Opčinah, v nedeljo, 25. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos ikupnost južno koroških kmetov prireja v Železni Kapli. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 25. julija, enodnevni avtobusni izlet v Dolomite in sicer na jezero Misurina z vzponom s sedežnico na Col de Var-da. Informacije in vpisnina na tel. št.: 040-200782 Frančko ali 040-226283 Viktor. SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. tedni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. □ Obvestila NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici (št. 224 - TS, tel. 0403773677, 336-6867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. Vodeni ogled ob 18.30. V prostorih poteka razstava slikarke Donatelle Bartoli »Natura & Cultura«. FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro: danes, 17. julija, ansambel Oa-si; nedelja, 18. julija, koncert God-benega društva Prosek, sledi ansambel Mi; sobota, 24. julija, ansambel Happy Day; nedelja, 25. julija, ansambel Souvenir; sobota, 31. julija, ansambel Venera; nedelja, 1. avgusta, ansambel Souvenir. GUČA NA KRASU - roštiljada z najboljšimi trubači iz Guče, danes, 17. in nedeljo, 18. julija, na prireditvenem prostoru v Praprotu. Nastopili bodo Orkestar Dejana Petroviča, Orkestar Elvisa Ajdinoviča, Dej še'n litro, Orkestar Bojana Rističa, Orkestar Ekre-ma Mamutoviča in Orkestar Bojana Krstiča. Organizatorja prireditve, ki spada v festival »Glasba brez meja 2010«, sta Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika in Srbsko društvo Vuk Karadžič iz Trsta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v izmenah: julija: danes, 17. in 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsur-fa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; info@yccupa.org; www.yc-cupa.org. MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM prireja danes, 17. julija, praznik Karjola Challenge 2010. Začetek tekmovanja ob 16. uri na repenskem trgu (vpisovanja ob 14. uri). Zmagovalce čakajo bogate nagrade, prijeten popoldan, poln smeha in zabave. Vabljeni vsi, mladi in odrasli! DEUTSCH LERNEN - LEICHT GEMACHT! V poletnih mesecih vam nudimo tečaje ali individualne lekcije nemškega jezika za vse starosti in stopnje z usposobljeno pedagoginjo iz Avstrije. Info: Slomedia, Ul. Polonio 3, tel. št. 040-3476031 od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 19. do 23. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; info@yccupa.org; www.yc-cupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 19. do 30. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo odhod na dvotedensko taborjenje v Ruše v ponedeljek, 19. julija, iz Sežane. Zbirališče na avtobusni postaji v Sežani ob 7.30, odhod ob 8.00. Prihod v Sežano v ponedeljek, 2. avgusta, ob 18.30. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras prireja na dvorišču krajevnega urada Kino na prostem. V torek, 20. julija, film »In-victus« (resnična zgodba o Nelsonu Mandeli). Začetek ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo filme predvajali v Kulturnem domu na Proseku. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo v juliju vadba potekala le ob torkih (20. in 27. julija) od 19. do 21. ure, kot običajno, v prostorih Trubarjeve dvorane na niž- ji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 23. julija, ob 18.00 obisk vinske kleti Zaro pri Izoli. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju - Špa-diči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. OBČINA DEVIN NABREŽINA je spet odprla duri Centra NetPoint v Grudnovi hiši v Nabrežini. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti. Urnik: torek in četrtek od 9. do 13. ure do četrtka, 29. julija. Vpišete se lahko ob urah odprtja centra. Info: g. Fabris - Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte. Tel. št. 040-2017372, fax: 040-201307, e-pošta: fabris@co-mune.duino-aurisina.ts.it. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131 - tel. 040-212289. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo T rk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne (teorične in praktične) tečaje. Nudita jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Potrebna sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Razred optimist - od 6 do 10 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 23. avgusta do 3. septembra. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040422696; fax 040-4529907; tpkcntsire-na@libero.it. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. IS Prireditve ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega Mladinskega orkestra Intercampus danes, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. SKD VIGRED vabi v sredo, 21. julija, ob 21. uri v Šempolaj na dvorišče Štalce, (v primeru slabega vremena v notranjosti), na ogled slovenskega filma »Pod njenim oknom«. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 22. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. OBČINA REPENTABOR s prispevkom tržaške pokrajine priredi koncert glasbenega tria »Etnoploč«, v soboto, 24. julija, ob 20.30 na Tabru. Vljudno vabljeni. S Poslovni oglasi GOSTILNA NA KRASU išče prijazno natakarico/ja ob koncih tedna. Tel. 348-7751973. ZNANA GOSTILNA na tržaškem Krasu išče novega gostilničarja/ko. Interesenti pokličite 333-5849682 od 16. do 19.ure. S Mali oglasi ENOSOBNO STANOVANJE v stolpnici v centru Nove Gorice oddam za daljše obdobje; opremljeno, takoj vse-ljivo. Tel. št.: 346-6825988. NA PROSEKU oddajamo v najem z avgustom opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, balkon, parkirišče in samostojno ogrevanje). Tel. št. 333-1129574. PRODAM orodje za izdelavo vina. Tel. št.: 040-226276. PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Poklicati tel. št.: 333-1890739. PRODAM MOTOR aprilia pegaso 650, letnik 2002, v odličnem stanju. Cena 1.800,00 evrov. Tel. št.: 348-4487012. PRODAM belo in rdeče vino, domače proizvodnje. Tel. 331-4331079. PRODAM leseno kuhinjo (kostanj) staro 7 let, mere 375x180, komplet z jedilnim kotom in vsemi gospod. aparati. Zelo lepo ohranjena. Tel.: 349-5196951 ali 0408327134 ob večernih urah. SIMPATIČNO SIVO MUCKO podarimo ljubitelju živali. Tel. št.: 040-213701. V SEŽANI dajem v najem novejše stanovanje s parkirnim mestom v garaži. Klicati od 19. do 21. ure na tel. št. 00386-40247715. Prispevki V spomin na drago mamo Rosando daruje Silva 250,00 evrov za KD Ivan Grbec v Škednju, 250,00 evrov za Dom Jakoba Ukmarja, 250,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo, 250,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo in 250,00 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco. V spomin na drago teto Rosando darujeta Sonja in Tonči 300,00 evrov za Etnografski muzej v Škednju. Namesto cvetja na grob drage tete Rosande darujeta Tatjana in Marijan Bednarik 120,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V drag spomin na teto Rosando darujejo Paolo, Annamaria in Stefano Panjek 125,00 evrov za Dom Jakoba Ukmarja v Škednju. Namesto cvetja na grob gospe Ro-sande darujeta Nadja in Livio 20,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Milo Purič in Anito Re-becchi daruje družina Soban (Col), 40,00 evrov repentabrski sekciji VZPI-ANPI za postavitev zastav ob priliki 1. maja. V spomin na Milo Purič, daruje družina Škabar (Repen 184), 20,00 evrov repentabrski sekciji VZPI-ANPI za postavitev zastav ob priliki 1. maja. Namesto cvetja na grob dragega Umberta Geca daruje Alessio Čok 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 20-letnici smrti nepozabnega moža Josipa Guština daruje Jožica 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na dragega svaka Pepija Guština ob 20-letnici smrti daruje Rožeta 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na 20-letnico smrti Pepi-ja Guština daruje svak Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. Ob 20-letnici smrti strica Pepija Guština darujeta Tamara in Zvon-ko 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Nina Vidalija daruje Marija Križmančič 20,00 evrov za SKD Grad od Banov. V spomin na drago mamo Kristino Mahnič daruje hči Majda na dan njenega rojstnega dne 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini, 15,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik in 15,00 evrov za MoPZ upokojencev iz Brega. Ob priliki poroke darujeta Anita in Tarcisio 100,00 evrov za cerkev na Pesku. + Zapustila me je moja draga mama Rosanda Godina vd. Gasperčič Žalostno vest sporoča hčerka Silva sedem dni po pogrebu, kakor je sama želela. Sv. maša zadušnica bo v torek, 27. t.m., ob 17.00 v cerkvi pri Sv. Jakobu. Za teto Rosando žalujejo družine Gasperčič, Bednarik, Panjek in Ercigoj Tiho se je poslovila gospa Rosanda Godina Gasperčič. Hčerki Silvi, dolgoletni tajnici našega društva, in ostalim svojcem izražamo globoko sožalje. Vsi pri Slovenskem dobrodelnem društvu Ob smrti drage mame ROŽE KORADIN vd. ŽERJAL izrekamo sinu Ervinu in vsem svojcem iskreno sožalje. Tamburaški ansambel in KD F.Prešeren priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Mala kraljestva Otroška soba se skupaj z razvojem in rastjo otroka prilagaja prav njemu. Ni pomembno samo, da je soba opremljena funkcionalno, ampak tudi, da bo otrok v njej užival. Zato otroke, ko imajo dovolj let, aktivno vključite v opremljanje njihovega malega kraljestva. Če se bo v njem dobro počutil, bo zadovoljen in kreativen. Soba za odrasle služi primarno spanju. Soba za otroke pa se zdi vse prej kot spalnica, čeprav velja, da otroci spijo več kot odrasli. V globokem spanju se namreč sprošča rastni hormon, kar pomeni, da otroci s spanjem dejansko rastejo. Spanje pa je izjemnega pomena tudi za pomnjenje, eno osnovnih mentalnih aktivnosti v zgodnjih razvojnih fazah otroka. V različnih starostnih obdobjih izgledajo sobe posameznika drugače. Ne samo, da se z leti spreminjajo okusi, spreminjajo se tudi potrebe in želje in s tem jasno tudi oprema. Soba za dojenčka ne potrebuje veliko pohištva. Seveda brez zibke ali posteljice, previjalne mize in kakšnega predalnika ali omare ne gre. Odveč ne bo niti udoben stol ali počivalnik, od koder boste otroka, ko boste želeli, med spanjem lahko mirno opazovali. A šele z rastjo otroka se njegova soba začne dopolnjevati z opremo, ki jo potrebuje otrok za prijetno bivanje in ustvarjanje in ne vi. Neostri robovi pohištva Otroške sobe morajo biti varne, zato je smiselno, da se že pri načrtovanju posvetite kakovostni opremi in primernim materialom. Za dojenčka je smiselno, da ima, ko se začne sprva plaziti, kmalu pa tudi delati prve korake, mehka tla. To je namreč prostor, ko bo malček preživel ure in ure ob spoznavanju sveta skozi igro. Velikokrat bo padel, preden bo korak stabilen. Strokovnjaki pravijo, da je najbolj primerno, da so tla lesena, s preprogo z nežnimi motivi ali tapisom. Ne pozabite, da je primerno, da tapis redno menjavate. Ker se bo tudi malček velikokrat na hitro želel postaviti na noge, poskrbite, da bodo robovi pohištva čim manj ostri. Če se le da, montirajte pohištvo na stene, kolikor visoko je možno. S tem ne bo varna le malčkova glava, otrok bo za igro imel tudi več prostora. Ne pozabite zaščititi električne vtičnice. Otroška soba ni odlagalnica Otrok raste, zato pri izbiri pohištva skušajte oceniti katero bo vsaj nekaj časa lahko »dihalo« z otroci. Ne izbirajte otroške sobe, ki je všeč vam. V izbiro vključite otroka, opazujte njegovo navdušenje ali nezainteresiranost pri posameznem modelu in se skušajte skupaj odločiti. Velja pravilo, da se izogibamo nekakovo-stni opremi in predvsem, da je opreme le toliko, kolikor je otrok v določenem starostnem obdobju resnično potrebuje. Bolj kot luksuzna oprema v sobi, je pomembno, da otrok sobo dojema kot zatočišče. V njem si sčasoma ustvari svoj red in svoja pravila. Če se zgodi, da otrok za svoja ustvarjanja potrebuje manj prostora, kot mu ga omogoča soba, pazite, da njegove sobe ne spremenite v odla-galnico vam nepotrebnih predmetov. Odtisi v lesu Ker je otroška radovednost brezmejna, pri spoznavanju sveta otroci uporabljajo vsa čutila. Ni jim dovolj, da stvari vidijo in slišijo, mnogokrat jih želijo, vsaj v nekaterih življenjskih obdobjih, tudi okušati. Ne gre za to, da bi otroci zgrizli kot mize, se pa lahko zgodi, da bodo na kakšnem kosu pohištva vidni odtisi zobkov. Otrok pač preskuša okolja okoli sebe, saj na ta način najbolj intenzivno spoznava svet, ki ga obkroža. Zato strokovnjaki opozarjajo na posebno pozornost, ki jo velja omeniti, ko izbirate materiale pohištva otroških sob. Pazite torej, da so barve nestrupene in predvsem da, tako kot laki, ne vsebujejo škodljivega formaldehida. Strokovnjaki svetujejo, da naj bodo stenske barve brez svinca, na vodni osnovi ali akrilne, za katere je značilno, da se hitro sušijo. Primernost pohištva za otroško sobo izkazujejo posebni certifikati o neškodljivosti lesa. Svetloba Strokovnjaki svetujejo, da so zavese, ki naj ne bodo iz sintetičnih vlaken, čim bolj svetle, tako da je prostor čimbolj naravno osvetljen. Težke in temne zavese niso primerna izbira, tudi če se sicer skladajo z vašo predstavo o usklajenosti otroške sobe z ostalimi prostori. Glede svetilk velja upoštevati nasvet, da je stropna luč močna, glede na velikost prostora pa se lahko odločite še za eno ali več stenskih svetilk. Nove obveznosti, nova oprema Z vstopom v šolo je treba sobo opremiti s pisalno mizo s predalnikom, večjo garderobno omaro in z nekaj policami. Nanje bo šolar odlagal spominke iz šole in izletov, šolske izdelke, priznanja in medalje s šolskih tekmovanj. To je obdobje, ko bodo šolarja začeli obiskovati sošolci, I ß&> PROIZVODNJA Sil , — — , IN INSTALACIJA MULL I KLEPARSTVA MARIO MUCCI S.R.L. Ulica A. Gregorčič 20:2 - 341 70 GORICA Tel. 0481/21928 * Fax G481/5246£7 inio@muccjlattonene.com»www.muctilsEtonerie-com priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 spočiti in prehlajeni. Upoštevajte tudi nasvet strokovnjakov, da naj ima otroška postelja poleg odeje tudi nadvložko, ki omogoča optimalno temperaturo v vseh pogojih. Barvna mavrica Skorajda običajno je, da je barva dekliške sobe roza in barva fantovske sobe modra. Kar pa naj ne bo nujno opravilo. Mogoče je pa boljša izbira zelena ali katerakoli druga barva. Omejevanje pri izbiri barv res ni potrebno, seveda pa pazite vsaj toliko, da barva ni toliko kričeča, da bi motila bivanje in ustvarjanje v njej. In nikar se ne jezite, ko se bo na kateri od sten znašla kakšna čačka. Za otroka to ni čačka, ampak risba. Koloniji čačk pa se lahko izognete, če otroku sobo opremite s tablo, na kateri dnevno nastajajo nove umetnije, tako da prostora za vedno nove zgodbe ne zmanjka. Skorajšnja brezmejnost izbire barv velja tudi za pohištvo v sobah tako otrok kot mladostnikov. Igrače bodo najbolj na varnem in tudi najbolj pospravljene, če boste sobo otroka opremili z nekaj zabojniki enoličnih ali različnih barv. Otroška energija ustvarjalnosti omogoča, da Kotiček za posedanje V mladostniških letih že prihaja do izraza osebnost posameznika, zato bodite posebej pozorni na izražanje njegovega oziroma njenega okusa in mu pri izbiri opreme skušajte ugoditi in ga ne kritizirati. Ne samo, da potrebuje mladostnik že večjo posteljo, v vse več mladostniških sobah boste videli kotiček za posedanje, kjer se, ko tako želi, lahko uči, pogovarja s prijatelji ali preprosto posluša glasbo ob prebiranju dobre knjige. Ko gre za barvo sobe mladostnikov, je zaradi pregovorne občutljivosti v tem obdobju še toliko bolj pomembno, da jih vključite v izbiro. Tudi če je vaše lično urejeno stanovanje odeto v belo, upoštevajte želje mladostnika. Le v barvi, ki so jo sam izbral, se bo najbolje počutil in bo najbolj kreativen. Nič zato, če bo čez mesec želel barvo zamenjati. Z nekoliko iznajdljivosti in ob nevisokih stroških za barvo, si lahko spreminjanje barv sten sobe skupaj z mladostnikom spremenite v prijetno sodelovanje. Mladostnik vam bo hvaležen, vi pa ne boste razočarani. ga od junakov iz risanke, ki je vašemu malčku najljubša. Ker gre za prenosljive predmete, so tovrstni predmeti z leti lahko zamenljivi. Ni potrebno, da ste privrženci feng shu-ia, da verjamete, da je pohištvo lahko več kot le oprema stanovanja. Še toliko bolj pomembna je izbira primernega pohištva, ko gre za otroke, ki svet začenjajo spoznavati v ožjem okolju, kar njihova soba je. Kljub temu, da je pri izbiri opreme smi- selno upoštevati želje in muhe najstnikov, velja splošno pravilo, da naj bo pohištvo v pravem razmerju do prostora, v katerem se nahaja. Pohištvo ne sme preprečevati svetlobi, da pride skozi okno v prostor. Prav večnamensko pohištvo naj bi po načelih feng shuia bilo primerno za otroško sobo. Tovrstno pohištvo namreč spodbuja fantazijo in na ta način podpira oblikovanje otrokove osebnosti. zato je smiselno, da sobo opremite tudi s kakšnim dodatnim stolom. Posebno pozornost pa ne pozabite posvetiti izbiri stola, na katerem bo vaš učenec sedel, ko bo reševal domače naloge. Pomembno je, da izbere stol, ki omogoča sedenje, kjer kot, ki se med sedenjem tvori pri kolenu, znaša 90 stopinj. Stol naj bo opremljen z regulacijo višine sedežnega in naslon-skega dela, ima naj rokonaslone, kolesa pa naj bodo gumirana. Največje zadovoljstvo boste dosegli, če boste šolarja vprašali za model in barvo sobe, v kateri bo prebil nekaj naslednjih let ali z večino opreme, v spremenjenih postavitvah in z dopolnitvami, desetletje in več. Pri izbiri postelje upoštevajte nasvete poznavalcev, da naj bo ta močna, iz naravnega lesa, a brez ostrih robov. Za manjše otroke pritrdite na posteljo varnostno ograjico, saj si boste s tem prihranili marsikatero skrb. Enako velja tudi za šolarje v prvih letih šolanja, če uporabljajo pograde. Žimnica naj bo kakovostna, enako velja za vzglavnik. Strokovnjaki priporočajo anatomskega, saj bo vrat le z njim v primerni legi. Raziskave kažejo, da predstavlja prav otrokom spanje največ težav, zato posebno skrb posvetite izbiri primerne posteljnine. Vedite, da le naravni materiali omogočajo aktivno dihanje. Otroci se med spanjem zaradi slabih odej velikokrat odkrivajo. Posledice niso prijetne, zjutraj se otroci prebudijo ne- je omara denimo rdeča, miza pa modra. Stol je na primer lahko v kombinaciji dveh barv ali pa zopet zberete popolnoma drugo barvo. 1 2 Sobota, 17. julija 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - V potovalnih agencijah večinoma zadovoljni s turistično sezono GORICA - SSk Na počitnice kljub recesiji, Za okrožja in dvojezičnost Rdeče morje cenejše od Gradeža potrebna enotnost Goričane mika Grčija zaradi poletov iz Ljubljane - Krize ni občutiti niti na Tržiškem Družine iz goriške pokrajine se bodo med letošnjim poletjem kljub krizi in recesiji odpravile na dopust, pri izbiri turističnih destinacij pa bodo izredno pozorne na ceno in kakovost po-nujanih storitev. V goriški turistični agenciji Spada Viaggi so povedali, da se Goričani letos v glavnem odločajo za tedensko letovanje ob Sredozemskem morju. »Največ povpraševanje je po grških otokih, saj je njihova ponudba poceni, a je vsekakor kvalitetna. Poleg tega so odlično povezani z letališčem v Ljubljani, tako da so zelo lahko dosegljivi,« pravijo pri agenciji Spada Viaggi in pojasnjujejo, da je veliko povpraševanja tudi za križarjenja po Sredozemlju in za počitnice na Rdečem morju, saj so le-te veliko cenejše od enotedenskega bivanja v Gra-dežu. Gospodarska kriza naj ne bi veliko vplivala na izbire Goričanov, ki se po besedah uslužbenke agencije Spada Viaggi raje odločijo za nekajdnevne počitnice, kot da bi se popolnoma odrekli potovanju. »Letos vlada veliko povpraševanje za italijansko obalo. Ob njej doživljajo velik uspeh tudi Balearski otoki in križarjenja po Sredozemlju. Letošnja novost so razne ture po Turčiji, veliko povpraševanja pa je tudi za Dubaj in za Bližnji vzhod,« so povedali v agenciji Appiani in pojasnili, da se Goričani v glavnem ne odpravljajo več na dvotedenske počitnice, kvečjemu so daleč od doma do desetih dni. »V letošnjem poletju se naše stranke najraje odločajo za grške otoke in za Sardinijo, medtem ko smo občutili manjši upad pri izbiri evropskih prestolnic,« pravi uslužbenka turistične agencije Scarpette rosse in potrjuje, da so se počitnice Goričanov skrajšale. Za daljše obdobje se odloča le, kdor se napoti v Združene države Amerike. Najbolj razširjena vrsta počitnic čez lužo je tako imenovana oblika "fly and drive'. To pomeni, da ob prihodu v ZDA, čaka obiskovalce avtomobil, s katerim se je nato mogoče svobodno voziti po ameriških cestah. Kljub številnim tovarnah v težavah ne občutijo krize niti potovalne agencije v Tržiču. »Posledice ekonomske krize so bile hujše lani, ko se je število strank bistveno zmanjšalo, letos pa njihovo število ponovno narašča. Tržičani v glavnem odhajajo na dopust v tujino, čeprav doživljajo pozitiven trend tudi italijanska obalna mesta,« pravijo v tržiški agenciji No GORICA - Promet V ponedeljek odprtje nove povezovalne ceste V Gorici bodo v ponedeljek odprli novo cesto, ki povezuje Ulico Terza Armata in Tržaško ulico. Sočasno bodo zaradi obnovitvenih del za obdobje treh mesecev zaprli Ulico Stuparich, ki naj bi jo prenovili do 19. oktobra. Med trimesečnim gradbenim posegom bo veljal dvosmeren promet na novi cesti med Ulico Terza Armata in Tržaško ulico, kar bo omogočilo pretakanje vozil med pomembnima prometnicama. Da bo vožnja čim bolj varna in da bodo imeli vozniki čim manj težav, bodo namestili številne nove cestne znake, ki bodo avtomobile usmerjali v pravo smer. Poleg tega na novi cesti bo veljala omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro, poleg tega pa bodo označeni trije prehodi za pešce. Ko se bo zaključila prenova Ulice Stu-parich, bo nova povezovalna cesta postala enosmerna. Po njej bo mogoče voziti izključno iz Ulice Terza Armata v smeri Tržaške ulice. Istočasno bo postala enosmerna tudi Ulica Stuparich, zato pa pri hotelu Nanut bodo morala zaviti v desno vsa vozila, ki bodo prihajala s štandreškega krožišča. V ponedeljek si bo novo povezovalno cesto ogledal goriški župan Ettore Romoli. Obisk v eni izmed goriških turističnih agencij bumbaca Stop. Podobne podatke so posredovali tudi v agenciji Progetto Viaggi. Na začetku leta so zabeležili velik upad prijav v primerjavi s prejšnjimi leti, s prihodom poletja pa se je trend spremenil. Največ povpraševanja vlada za Sredozemlje, za katerega se odloči približno dve tretjini družin, za katere je Italija odločno predraga. Nazadnje so tudi pri turistični agenciji Universal Viaggi z letošnjim poslovanjem zadovoljni. »Letos smo zabeležili velik porast števila prijav, največ povpraševanja pa je za tujino. Najbolj priljubljeni cilji so Španija, Grčija in Združene države Amerike. Tudi povpraševanje za italijanska obalna mesta je letos v porastu v primerjavi s prejšnjimi leti,« so povedali v agenciji Universal Viaggi. Prebivalci goriške pokrajine se torej kljub gospodarski krizi težko odpovejo počitnicam, med njimi pa ni bilo skoraj nikogar, ki bi se odpravil v Južno Afriko na ogled svetovnega nogometnega prvenstva. V domala vseh turističnih agencijah so povedali, da za tovrstno potovanje ni bilo velikega zanimanja. (av) GORICA - Po obisku finančne straže Župan zahteval notranjo preiskavo »V teh dneh sem od občinskega tajnika izvedel, da finančna straža vodi preiskavo v zvezi z javno dražbo za enega izmed prenovitvenih posegov v športni dvorani Palabigot. Baje preiskujejo, kako je tehnični urad izvedel javno dražbo, kar je seveda storil v popolni avtonomiji, kot se dogaja za vse podobne postopke. Vsekakor je bil izvajalec del izbran z maksimalno transparentnostjo, ne glede na to pa sem že zahteval, naj se opravi notranja preiskava v zvezi z dogodkom.« Tako je včeraj poudaril goriški župan Ettore Romoli, potem ko je v javnost pricur-ljala vest o obisku finančne straže na županstvu. Finančni stražniki so se v prejš- njih dneh pogovorili z vodjo tehničnega urada Ignaziom Spanojem in občinskim tajnikom Robertom Capobiancom, saj naj bi na podlagi prisluhov ugotovili, da naj bi se nekaj dni pred javno dražbo uslužbenca tehničnega urada pogovarjala s predstavnikom gradbenega podjetja, ki je bilo kasneje izbrano za izvajalca del. Župan je včeraj napovedal, da bo pozval vodjo tehničnega urada Spanoja, naj se s pristojnim sodnikom dogovori za čim prejšnji začetek obnovitvenih del v športni dvorani Palabigot. Objekt namreč pušča; če ne bo v kratkem prišlo do popravila, bi voda lahko povzročila veliko gmotno škodo. GORICA - Levičarske stranke in gibanja na poti sodelovanja S poenotenjem do liste Ciljajo na skupen nastop na prihodnjih pokrajinskih volitvah kot tudi na trajnejše povezovanje Goriška levica skuša strniti svoje vrste s ciljem morebitnega skupnega nastopa na prihodnjih pokrajinskih volitvah kot tudi trajnejšega povezovanja. »Gre za poskus povezovanja vsega, kar je levo od Demokratske stranke, nedvomno pa so k vzpostavitvi prvih stikov prispevale tudi govorice o krčenju števila volilnih okrožij, kar pomeni, da bo potrebno višje število glasov za izvolitev vsakega svetnika,« pojasnjuje pokrajinski in goriški občinski svetnik Marko Marinčič. Po njegovih besedah so se v zadnjih letih zvrstili razni poskusi povezovanje levice - Mavrična levica, Levica in svoboda, tokrat pa je pobuda za vzpostavitev sodelovanje prišla od posameznikov, ki so bolj kot v politiki angažirani v civilni družbi. »Preverjamo pogoje za oblikovanje skupne liste za pokrajinske volitve. Kakšna bo in kdo bo k njej pristopil, je še stvar dogovarjanja, saj se zaenkrat še ne pogovarjamo o simbolih in znakih,« pravi Marinčič in pojasnjuje, da so do- slej že imeli tri srečanja. »Vzdušje je bilo vseskozi zelo pozitivno. Zaznati je bilo pristno željo po povezovanju, seveda pa bodo morale tudi stranke opraviti svoje interne postopke in preverjanja pri morebitnem sodelovanju,« ugotavlja Marinčič in razlaga, da so se dosedanjih srečanj udeležili predstavniki Levice, ekologije in svobode, Stranke komunistične prenove, goriškega Foruma, ki se ponuja kot model povezovanja, pa tudi raznih gibanj in krajevnih organizacij. »Prisotni so bili tudi predstavniki iz Vileša, Doberdoba, Krmina in Šta-rancana, več pa je bilo tudi posameznikov, ki nastopajo v lastnem imenu. Gre za osebe, ki so uveljavljene v kulturnih in drugih prostovoljskih organizacijah in bi rade prispevale k poenotenju levice,« poudarja Marinčič. Po njegovih besedah se bo postopek povezovanja še nadaljeval, prej ali slej pa bodo morali odločiti, če naj gre sodelovanje v smeri tradicionalne večstrankarske liste ali pa v smeri bolj odprte občanske liste. Ne glede na to so vsekakor že odločili, da bodo organizirali področna tematska srečanja po posameznih občinah. »Skupina je neformalna in odprta, vsak se ji lahko pridruži, nedvomno pa je zamisel zanimiva za volivce, ki so razočarani nad Demokratsko stranko zaradi njene politične linije in hkrati tudi nad levico, ki je bila v zadnjih časih razdrobljena in neuspešna,« pojasnjuje Marinčič. Poleg njega so bili na prvem sestanku med drugim prisotni še pokrajinska odbornica Licia Morsolin, pokrajinski svetnik Ennio Pironi in predstavnik SKP Silvano Buttignon. »S povezavo med raznimi dušami goriške levice bi nedvomno pridobili večjo politično težo. Med zadnjimi pokrajinskimi volitvami je ta stvarnost izrazila štiri pokrajinske svetnike, vendar smo med sabo nepovezani. Zaradi tega sem prepričan, da bi skupen nastop - tudi zaradi novih volilnih mehanizmov - dal levici več moči,« zaključuje Ma-rinčič. (dr) »Od pokrajinskih volilnih okrožji do problematike vidne dvojezičnosti potrebujemo Slovenci na Goriškem enotno stališče.« Tako poudarja pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čav-dek, ki je zaskrbljen za nadaljnje izvajanje zaščitnih določil za slovensko narodno skupnost na Goriškem. »Slovenska skupnost aktivno spremlja razvoj dogodkov glede volilne reforme na pokrajinski ravni. Vsi se zavedamo, da bo zmanjšanje števila pokrajinskih svetnikov prizadelo možnost za izvolitev slovenskega predstavnika v goriški pokrajinski svet. Podobno velja za omejitev števila pokrajinskih odbornikov. Žal celotna obravnava glede volilne reforme poteka brez upoštevanja formalne zagotovitve slovenske prisotnosti. Doslej razprava temelji na hipotezah, ki le potencialno dajejo možnost Slovencem v goriški pokrajini, da lahko izvolimo svojega predstavnika. To pa je seveda odvisno od razpoložljivosti večjih političnih strank in seveda volilnega rezultata slednjih. Nič ni torej zagotovljenega,« poudarja Čav-dek in nadaljuje: »Slovenska skupnost jemlje na znanje predloge, ki so jih iz-nesli na srečanju med pokrajinskim predsednikom Enricom Gherghetto in župani goriške pokrajine. Pri tem SSk podpira prvi predlog, da bi se ohranilo dosedanje število svetnikov in odbornikov, s tem, da se zmanjša višino sejnin. Glede drugega predloga, ki predvideva priključitev dela ronške občine sedanjemu okrožju Doberdob-Sovodnje Zagraj, pa SSk meni, da je to lahko samo ena možna varianta. Lahko pa se razmišlja še o nekaterih drugih, in sicer o priključitvi Štandreža volilnemu okrožju Doberdob-Sovodnje-Zagraj, o priključitvi občine Števerjan sedanjemu drugemu goriškem volilnemu okrožju, v katerega spadajo Podgora, Oslavje, Pevma in Štmaver, nazadnje pa še o uveljavitvi evropskega modela, ki je predviden za deželne volitve.« Po mnenju Čavdka drugo odprto vprašanje zadeva izvajanje vidne dvoje-zičnosti, še posebno, kar se tiče občine Gorica. »Pred kratkim so bile postavljene table, ki označujejo goriško četrt San Rocco. Na teh tablah je tudi furlanska oznaka četrti, kot je bilo predvideno. Vendar ne gre pozabiti, da v tej mestni četrti živijo tudi Slovenci, ki ta del Gorice imenujejo Podturn. Zakaj torej se na to pozablja? Pri tem je zaskrbljujoče dejstvo, da je goriška občinska uprava pred kakšnim tednom vrnila deželi del prispevka, ki izhaja iz zakona 482/99. Dogodek ne more iti kar tako mimo, saj še zdaleč niso izpolnjene vse potrebe, ki zadevajo vidno dvojezi-čnost kljub temu, da je za to pristojen tudi zakon 38/01,« poudarja Čavdek in zaključuje: »Še vedno ostaja odprto vprašanje vključitve drugih delov mesta Gorice in predvsem Svetogorsko četrt-Placuto v območje izvajanja vidne dvo-jezičnosti na podlagi zakona 38/01. Goriški župan je obljubil, da bo do širitve prišlo postopoma. Čas teče in minila so že tri leta od izvolitve Ettoreja Ro-molija za župana, vendar pokazatelji glede omenjenega vprašanja gredo v nasprotno smer. Kakor tudi ni spodbudno dejstvo, da ima paritetni odbor, ki razpolaga glede tega s pomembno pristojnostjo, resne težave pri sklepčnosti.« SSk je torej po Čavdkovih besedah resno zaskrbljena za goriško področje in za stanje, ki se profilira za bližnjo prihodnost. Zato so pri SSk prepričani, da je potrebno širše soočenje med Slovenci, med katerim bi obravnavali omenja vprašanja in iskali primerne usklajene predloge, ki bi slovenski narodni skupnosti zagotovili reprezentančnost in spoštovanje uzakonjenih pravic. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. julija 2010 13 KRVODAJALCI - Poletna spodbuda k darovanju krvi V Sovodnjah novačijo mlade, Doberdobci ne poznajo dopusta Jarc:»Naši člani redno darujejo kri tudi poleti« - Tomsič:»Vsako leto imamo po deset novih krvodajalcev« GORICA - Kri Transfuzijski center v skladu s predpisi V preteklih dneh je delovanje transfuzijskega sistema dežele Furlanije-Julijske krajine vzela v pretres mednarodna komisija zdravnikov, ki je preverila, ali odgovarja evropskim predpisom. Komisijo so sestavljali zdravniki iz raznih krajev severne Italije in iz Nemčije, obiskali pa so tudi goriški center, v katerem analizirajo kri, namenjeno transfuzijam. Na vzorcih je treba namreč opraviti razne analize, saj komaj zatem lahko posredujejo bolnišnicam kri, ki jo uporabijo za transfuzije. Goriški center za tovrstne analize krvi deluje v dveh izmenah, tako da do 19.30 analizirajo vso kri, ki jo čez dan krvodajalci darujejo v raznih transfuzijskih centrih v deželi. Komisija je ugotovila, da goriški transfuzijski center deluje v skladu z vsemi evropskimi predpisi. Po mnenju članov komisije je namreč center opremljen s sodobno tehnologijo, njegovo osebje, ki ga vodi dr. Dario Franchi, pa je zelo dobro pripravljeno. Pozitivno oceno si je sicer prislužil tudi ves deželni transfuzijski sistem, za katerega so člani komisije poudarili, da upošteva vse evropske direktive, ki zadevajo varnost krvnih transfuzij. Člani komisije so pri svojem preverjanju pregledali vso dokumentacijo o delovanju transfuzijskih centrov, hkrati pa so se tudi pogovorili z zdravniki in z osebjem, ki skrbi za analiziranje krvnih vzorcev. V poletnih mesecih število krvnih darovanj v Furlaniji-Julijski krajini upade, tudi med počitnicami pa so sovodenjski in še zlasti doberdobski krvodajalci zvesti svojemu človekoljubnemu poslanstvu. Ker povpraševanje po krvi ostaja v bolnišnicah zelo visoko, med poletnimi meseci potekajo razne akcije, s katerimi spodbujajo k darovanju krvi. »Vsako leto med poletnimi počitnicami zabeležimo v naši deželi upad števila krvnih darovanj. Ponosno pa moram priznati, da so doberdobski krvodajalci tudi poleti zelo aktivni, tako da je število darovanj v bistvu enako kot v ostalih obdobjih v letu. To se pravi, da v vročih mesecih redno daruje kri približno petindvajset krvodajalcev iz doberdobske sekcije,« pravi predsednik doberdobskih krvodajalcev Aldo Jarc in izpostavlja, da je v transfuzijskem centru v Gorici povpraševanje po krvi konstantno. »Zaradi tega smo pozorni, da ne darujejo vsi krvodajalci hkrati, pač pa poskrbimo, da so med poletjem darovanja enakomerno porazdeljena. Ko je več povpraševanja po krvi, nas iz transfuzijskega centra po telefonu pokličejo, tako da lahko obvestimo svoje člane, ki se nato napotijo na darovanje,« pravi Jarc in pojasnjuje, da je sicer v videmski in goriški pokrajini tudi v poletnih mesecih veliko darovalcev, tako da z njihovo krvjo oskrbujejo tudi tržaško bolnišnico. Doberdobsko združenje prostovoljnih krvodajalcev šteje 143 aktivnih članov in članic, ki redno darujejo kri (vsake tri mesece) in plazmo (vsak mesec). »Naši člani so zelo aktivni. Poleg tega se nam vsako leto pridruži od deset do dvanajst novih krvodajalcev, ki so v glavnem mladi fantje in dekleta,« zaključuje Jarc. »Letošnjih podatkov še nimamo, vsekakor smo v prejšnjih letih vedno beležili nekoliko nižje število darovanj v poletnem času, kar je večinoma vezano na potovanja in počitnice,« razlaga predsednik krvodajalske sekcije iz Sovodenj Štefan Tomsič in poudarja, da v Gorici ni še nikoli prišlo do izrednega pomanjkanja krvi. »V primeru urgence pa velja protokol, da nas goriški transfuzijski center pokliče, mi pa takoj poiščemo razpoložljive darovalce,« pravi Tomsič, ki je nad delovanjem sovo- Direktor goriškega transfuzijskega oddelka Raffaele Catapano bumbaca denjske sekcije krvodajalcev upravičeno zadovoljen. »Lani smo imeli 307 članov, od katerih je bilo 110 aktivnih krvodajalcev in krvodajalk, ki so darovali kri 159 krat. Število članov vsekakor narašča iz leta v leto za približno deset novih krvodajalcev, med katerimi so predvsem mladi,« pravi Tomsič in poudarja, da želijo svoje vrste še dodatno pomladiti. Zaradi tega pogosto prirejajo razne športne turnirje in redno predstavljajo svojo dejavnost na nižjih in višjih srednjih šolah. »V združenju smo si zastavili cilj, da ob vsakem darovanju skušamo pospremiti v transfuzijski center novega krvodajalca. Rastoče število aktivnih članov naše sekcije potrjuje, da je ta način sensibilizacije uspešen,« zaključuje Tom- sič, iz goriškega transfuzijskega centra pa vsekakor pozivajo k darovanju krvi tudi v poletnih mesecih. Doslej v Gorici večjih ur-genc ni bilo, bojijo pa se, da bi se znašli v težavah zaradi poletnega upada darovanj, saj predvsem kronične bolezni potrebujejo vedno isto količino krvi. V transfuzijskih oddelkih goriškega zdravstvenega podjetja zberejo vsako leto približno deset tisoč enot, od katerih je šest tisoč enot krvi, štiri tisoč pa plazme. »Transfuzijski center je odprt čez vse poletje, od ponedeljka do sobote med 8. in 10. uro. Kdor želi postati krvodajalec mora biti polnoleten in tehtati preko 50 kilogramov, nato pa lahko z darovanjem krvi pomaga sočloveku. (av) Rekordnih 37 stopinj Gorica je bila včeraj najtoplejše mesto v deželi. Deželni meteorološki observatorij je v Gorici izmeril rekordnih 37 stopinj, v Vidmu 35 stopinj, v Trstu pa »le« 32 stopinj. Proces se nadaljuje Na goriškem sodišču se je včeraj nadaljeval proces v zvezi z nesrečo na ronškem letališču iz leta 2004, ko je letalo na pristajalni stezi trčilo v tovornjak. Ker so predsednika in nekaj članov sodnega sveta svojčas premestili, se je proces začel od začetka. Včeraj je svoje tehnično poročilo prebral izvedenec Marcello Ralli, sojenje pa se bo nadaljevalo 12. novembra. Furlanska naveza uspešna Goriški drevored DAnnunzio, ki vodi s trga Cavour na grad, bosta obnovili podjetiji Edilart iz kraja San Martino al Tagliamento in Presotto iz Porcie. Na javni dražbi sta na izklicni ceni 1.043.726 evrov ponudili 9,81-odstotni popust. Dela se bodo pričela pred koncem oktobra in bodo trajala deset mesecev. Na razpis se je prijavilo kar 136 podjetij, 26 pa je bilo med dražbo izključenih zaradi raznih razlogov. Praznik polente v Ozeljanu Na grajskem vrtu v Ozeljanu se bo z gledališko predstavo Oblast gledališke skupine iz Ospa danes ob 20.30 uri začel tradicionalni praznik polente, ki ga že sedmo leto organizira turistično društvo Ozeljan-Šmihel. Polenta z različnimi prilogami bo na voljo že na kulturno obarvanem večeru, največ obiskovalcev pa pričakujejo organizatorji jutri od 15. ure dalje, ko bo poleg pokušine polente s prilogami na sporedu tudi zanimivo tekmovanje v kuhanju polente, na katerem se bodo lokalni kulinarični mojstri iz petih turističnih društev in ene lovske družine pomerili v kuhanju polente in priloge. Za obiskovalce bo zanimiva tudi nagradna igra Sreča v polenti. Tisti, ki bo v svojem koščku polente našel ključ, bo domov odnesel pravi primorski pršut. V okviru praznika bo potekal tudi bogat srečelov, po ugodnih cenah pa bo mogoče kupiti domač koruzni zdrob. Obiskovalce bo zabaval humorist Andrej Jelačin oziroma Toni Karjola, vse skupaj pa se bo zaključilo z zabavo in plesom s skupino Modri val. Glede na obisk v preteklih letih jutri prireditelji pričakujejo okrog dva tisoč ljudi. (nn) GORICA - Včeraj v Raštelu in Ulici Delle Monache Otroška tržnica Udeleženci raznih poletnih središč so si izmenjali igrače, karte, stripe in knjige V Raštelu in v Ulici delle Monache v Gorici je včeraj dopoldne mrgolelo otrok. Po najstarejših goriških trgovskih ulicah je potekala tržnica, na kateri so si otroci ob zaključku poletnih središč izmenjavali igrače, karte, knjige in stripe. Pobuda je doživela velik uspeh, saj je bilo prisotnih 180 otrok, ki so junij in julij preživeli v štirih mestnih poletnih središčih, v poletnem središču v Moraru in v Dijaškem domu Simon Gregorčič. »Prvič smo se udeležili te pobude, in sicer z dvema skupinama. Mlajšo skupino sestavljajo obiskovalci poletnega središča, starejšo pa udeleženci polente športne šole,« je povedala koordinatorka poletnega središča Sabrina Peric in dodala: »Pobuda je zelo zanimiva, saj nudi možnost, da otroci sklepajo nova prijateljstva in obenem oživijo mestno središče.« Letos se je pobuda ponovno vrnila v Raštel, saj zaradi obnovitvenih del se je morala v prejšnjih letih preseliti v ljudski vrt. Otroci iz Dijaškega doma so na tržnico prinesli veliko knjig, stripov, igrač in naravnih predmetov, kot so kamni in školjke. (av) Otroci iz poletnega središča Dijaškega doma na tržnici v Raštelu bumbaca GABRJE - Ob nogometnem igrišču Danes odprtje slačilnic, s ponedeljkom turnir V Gabrjah bodo danes ob 19. uri predali namenu nove slačilni-ce, ki so jih zgradili na dvorišču kulturnega doma, v ponedeljek, 19. julija, pa se bo pričela štiriindvajseta izvedba amaterskega turnirja v malem nogometu, ki ga domače kulturno društvo Skala prireja od leta 1987 dalje. Ob ekipah, ki že več let nastopajo na gabrski zelenici, so se letos vpisala tudi nova moštva, tako da bo turnir še privlačnejši. V prvem tednu bo dvanajst moških ekip razdeljenih v štiri skupine. V četrtfinale se bosta uvrstili najboljši dve ekipi iz vsake skupine. Četrtfinalne, polfinalne tekme in finale za prvo ter tretje mesto bodo odigrani v drugem tednu turnirja, to se pravi od ponedeljka, 26. julija, dalje. Prva tekma se bo vsak večer začela ob 19.20, vsak dvoboj pa bo trajal po petdeset minut. Od četrtka, 22. julija, bo vzporedno z moškim turnirjem potekati tudi ženski turnir. Nastopile bodo tri ekipe, ki se bodo med seboj pomerile dvakrat. V prvem krogu bodo tekme trajale po štirideset minut, v drugem pa po petindvajset minut. V prvem tednu turnirja bodo od ponedeljka do petka odigrali vsak večer od treh do štirih tekem. Ob sredah je predviden počitek, tako da tekem ne bo. Na ženski del turnirja so se vpisale ekipe Doberdob, Rupa-Peč in Štandrež, medtem ko bodo med moškimi merili moči Gabrje, Ribičija So-vodnje, Gorica, Štandrež, IRREAL Gorica, Digisoft Zenzero (Rupa-Peč), Timava Medja vas-Štivan, Ta-vernetta da Vasco (pristaniški delavci iz Tržiča), Števerjan, Doberdob, Oslavje-Pevma-Štmaver in AR.CO.EL Gorica. Vse dni bo v vedno dobro obiskanem kiosku na voljo tudi hrana in pijača. (av) Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski 14 1 0 Nedelja, 18. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Ravnatelj SCVG Emil Komel Silvan Kerševan o sodelovanju z združenjem Seghizzi Železna zavesa ni bila ovira Tekmovanje je med prvimi odprlo vrata zborom iz vzhodne Evrope - Prejšnji torek glasbeni poklon italijanskim in slovenskim glasbenikom s Tržaškega in Goriškega Goriško zborovsko društvo Seghizzi je ob svoji 90-letnici priredilo poleg tekmovanja, ki se je začelo včeraj in se bo nadaljevalo še danes in jutri, vrsto spremnih dogodkov. Letošnja novost je državna revija komorne glasbe, ki je potekala v znamenju povezave z raznimi glasbenimi inštitucijami tudi izven naše dežele. Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel je imel pomembno vlogo kot gostitelj in pobudnik koncertnih srečanj. V režiji goriške glasbene šole in Arsateljeja je v torek zaživel v mali dvorani centra Lojze Bratuž koncert, ki je bil v celoti posvečen goriškim in tržaškim glasbenikom. Silvan Kerševan je kot ravnatelj ustanove sledil izvedbi celotnega, skupnega projekta. V kakšnem duhu in kako je nastala povezava s Seghizzijem? Prijateljski odnosi med združenjem Seghizzi in našo šolo se nadaljujejo že nekaj let. Sodelovali smo pri različnih koncertnih pobudah, med drugim tudi pri izvedbi Orffovih Carmina Burana. Poleg tega vsako leto dajemo na razpolago učilnice in instrumente svoje šole kandidatom tekmovanja za solopetje. Letošnja prisotnost v nizu koncertov komorne glasbe je le dodatno potrdilo o večletnem sodelovanju. V osnovi gre za recipročno priznavanje in vrednotenje dela, ki ga ti dve ustanovi uresničujeta na Goriškem. Med glasbeniki, ki nimajo pri svojem delu stranskih in zakulisnih interesov, so so-bivanje, sodelovanje in tudi prijateljevanje naravni procesi. Osrednja figura tega druženja je goriška umetnica Cecilia Seghizzi, ki zbira okrog sebe na hišnih koncertih skupino dobromislečih Gori- Torkov koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž bumbaca čanov. Kljub častitljivi starosti budno spremlja glasbeno dogajanje v mestu in zna nekompromisno ločevati dobro od slabega. Tu se ob pogovorih rodijo ideje, ki se potem tudi uresničujejo. In v ta krog sodi tudi Italo Mon-tiglio, duša pomembne ustanove? Seveda. To je človek neizčrpnih idej in predvsem velik garač. Njegov delavni dan oz. noč trajata tja do tistih jutranjih ur, ko vsi že dolgo spimo. Osebno mi je zborovsko tekmovanje Seghizzi veliko pomenilo že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v zamorjeno in zadušeno Gorico prihajali elitni zbori in smo se mladi takrat oplajali ob visoko kvalitetnih dogodkih, ki so prinesli v naše mesto svež kisik. Še posebno smo cenili dejstvo, da je tekmovanje odprlo vrata zborom, ki so prihajali iz dežel preko »železne zavese«. Med temi zbori, ki so razkrivali kulturno bogastvo slovanskih narodov, so večkrat izstopali tudi slovenski zbori. S teh koncertov smo odhajali bogatejši in notranje zadoščeni. Izbira programa za ta koncert je bila pomenljiva, saj so se glasbeniki poklonili tako italijanskim kot slovenskim glasbenikom s Tržaškega in Goriškega. Koncertni program smo si zamislili kot poklon družini Seghizzi. V uvodnem delu sta sopranistka Enza Pecorari in pianistka Dalia Vodice zapeli nekaj samospevov C.A.Seghizzija, ob zaključku pa najnovejše skladbe Cecilie Seghizzi za glas in klavir. V drugem delu sta flavtist Fabio Devetak in kitarist Franko Reja zaigrala nekaj drobnih skladb, ki so nastale med Gorico in Trstom. Prisotni so bili Giulio Viozzi, Pavle Merku, Andrej Bratuž, Giu-lio Chiandetti in Sonia Magris Sirsen. V skopem času, ki nam je bil dan, smo se odločili za skladbe, ki jih sicer ne slišimo na običajnih koncertnih prireditvah, so pa dragocen prispevek glasbeni podobi tega prostora. Žal nam ni uspelo, da bi v programu vsaj simbolično vnesli skladbo Emila Komela. Sicer v njegovi zapuščini skoraj ni skladb, ki bi sodile v ta okvir, ali pa so nedosegljive. Če se za trenutek ustavimo v dobi, ko sta na Goriškem delovala C.A.Seghizzi in Emil Komel, imate mogoče podatke o njunem sodelovanju? O tej dobi je bilo napisanih več študij, ki osvetljujejo posamezne figure, manj pa dinamike sodelovanj. Tako Ko-mel kot Seghizzi sta bila zelo angažirana na področju cerkvene glasbe. Zelo aktualne so bile teme, ki jih je razvijalo Ce-ciljansko društvo v Gorici, eno najbolj aktivnih v tedanji Avstro-Ogrski. Baje se je teh sestankov, kjer se je razpravljalo o vlogi cerkvene glasbe, nekaj časa udeleževal tudi C.A.Seghizzi. Rossana Paliaga [I] Lekarne M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. MLADINSKI ODSEK KD DANICA prireja danes, 17. julija, ob 21.30 1. Meetingrock s skupinama Dionaea in Ra-diowave ter z Dj-jem Cristianom. Kioski bodo odprti od 20. dalje. ZDRUŽENJE SEGHIZZI prireja med 12. in 19. julijem ob 90-letnici ustanovitve revijo komorne glasbe: danes, 17. julija, bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici ob 9. uri tekmovanje v kategoriji za obdobje renesanse, ob 14.30 v kategoriji za obdobje baroka in ob 15.30 za obdobje dvajsetega stoletja; ob 21. uri bo praznik »Open Air«; vstop prost. formacije in vpis na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481531508). M Izleti ¿j Čestitke U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.40 -21.50 »Toy Story 3«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Che fine ha fatto Osama Bin Laden?«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 16.30 - 18.40 - 20.50 »Toy Story 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Pre-dators«. Dvorana 4: 17.30 - 20.15 - 22.10 »Un microfono per due«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Solomon Kane«. VALTERJU in MIRI se je rodil mali DANIEL. Z njimi se veselijo nona Štefka, nono Silvester in stric Kristian. 9 Šolske vesti GOVORIMO GRŠKO! je intenzivni poletni tečaj klasične grščine za dijake četrte in pete gimnazije, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici ob torkih, sredah in četrtkih od 3. do 26. avgusta od 17. ure do 17.45 (IV. v.g.) ter od 17.45 do 18.30 (V. v.g.), skupaj 12 šolskih ur; informacije: www.slo-vik.org, mail info@slovik.org ali tel. 0481-530412. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; in- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja vsakoletni tradicionalni piknik v nedeljo, 1. avgusta: v dopoldanskih urah vodeni ogled Kopra (z avtobusom in peš), popoldne družabno srečanje v restavraciji Al Mulin, bogat srečelov in zabava do večera. Vpisujejo Ivo (tel. 0481882024), Dragica (tel. 0481-882183), Ana (tel. 0481-78061), Rozina (tel. 347-1042156), Marija Češčut (tel. 0481-390697), Saverij (tel. 0481390688), Ema (tel. 0481-21361); na račun 20 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da lahko poravnajo drugi obrok v znesku 250 evrov na društvenem sedežu v Gorici na korzu Verdi 51/int. v sredo, 21. julija, med 10. in 12. uro ali na domu Saverija Rožiča ul. Sotto-monte 12 (Gorica- Podgora) v četrtek, 22. julija, med 16. in 19. uro. SPDG organizira 25. in 26. julija nočni pohod na Triglav; prijave po tel. 0481-539989 (Mirko). □ Obvestila i OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto od 19. julija do 31. julija 2010 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcij a@,primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) i SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na in-fo@skladmc.org. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481595891, izrecno v zvezi z dovoljenji za bivanje tel. 0481-595810, 0481595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. ö Poslovni oglasi komercialno podjetje v gorici išče uradnika/uradnico z vozniškim dovoljenjem. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ bo zaprt zaradi dopusta od 20. julija do 24. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od 9. avgusta dalje občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Ga-brje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecni-co@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in Sovodnje ob Soči. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH OB SOČI bo zaprta do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. PRAZNIK »L'UNITA'« V SELCAH: danes, 17. julija, ob 19.30 srečanje s senatorjem Robertom della Seto, z odgovornim Legambiente Rudijem Fu-molom in Deboro Serracchiani; ob 20.30 ples in ob 23. uri tombola. V nedeljo, 18. julija, ob 20.30 ples in ob 23. uri tombola. V ponedeljek, 19. julija, ob 20.30 ples, ob 23. uri tombola in ob 24. uri ognjemeti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 19. julija, zaprta. SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« od 2. do 13. avgusta med 8. in 14. uro v otroškem vrtcu v Doberdobu; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. SPDG obvešča, da bo sedež do konca avgustu zaprt. 0 Mali oglasi PRODAM belo in rdeče vino domače proizvodnje; tel. 331-4331079. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Roberto Ber-gamasco iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 10.30, Salvatore Cumbo z glavnega pokopališča v cerkev v Podtur-nu in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 10.00, Antonia To-fanelli vd. Tofful (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Isa Boscarol por. Storni v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Giovanni Iuretta (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na tržiškem pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 17. julija 2010 15 SLOVENIJA TE TEDEN Gashi in učinkovitost države Vojko Flegar Prejšnji teden gospodarski minister, ta teden predsednik gospodarske zbornice. Kakor koli že so razlogi in povodi za oba odstopa različni (in v obeh primerih še ne docela pojasnjeni), zaporedje simbolično ponazarja ne le trenutno gospodarsko, pač pa tudi širše »družbeno« ozračje (dvojne morale) v Sloveniji. Predsednik slovenske gospodarske zbornice Zdenko Pavček, ki je po lastnih besedah odstopil iz osebnih razlogov, je to storil po razkritju dejstva, da so njegova podjetja v zamudi s plačevanjem prispevkov za zaposlene v zdravstveno in pokojninsko blagajno, medtem ko se je gospodarski minister Matej Lahovnik (kot je bilo na tem mestu že zapisano) po lastnih besedah poslovil zaradi ne-strinjanja z domnevnimi klientelisti-čnimi posli svojega ministrskega kolega, a se je za to odločil po razkritju tehtnih pripomb EBRD na račun projekta novega bloka šoštanjske termoelektrarne, ki ga je minister vseskozi odločno zagovarjal. Od izbruha finančne in gospodarske krize pred slabima dvema letoma je neplačevanje socialnih prispevkov v Sloveniji vse bolj razširjen način »varčevanja« lastnikov kapitala. Poleg zamud pri izplačevanju plač in vse daljših plačilnih rokov za opravljene storitve in dobavljeno blago seveda. Koliko delodajalci dolgujejo zdravstveni in drugim blagajnam, ni povsem jasno, iz odgovora predsednika vlade Boruta Pahorja na poslansko vprašanje pred nekaj tedni pa je mogoče sklepati, da skupna vsota znaša okrog 150 milijonov evrov. Večina zaposlenih je to izve- dela šele, ko so potrebovali zdravniško pomoč ali se hoteli upokojiti, a so bili zavrnjeni zaradi manjkajočih prispevkov. Državi se je navzlic številnim primerom, nekaterih tudi v podjetjih v državni lasti, v vsem tem času posrečilo izpeljati en sam konkreten ukrep - vsak zaposleni lahko od maja na spletni strani davčne uprave preverja, ali mu delodajalec prispevke plačuje. Od tam dalje pa niti prizadeti niti država nimata učinkovitih vzvodov, da bi delodajalce prisilila bodisi k poravnavi prispevkov bodisi jih izterjala ali kaznovala kršitelje. Dav-karji pravijo, da jim tega ne omogoča zastarel informacijski sistem (po nekaj razveljavljenih razpisih za nakup novega davčni inšpektorji podatke iz različnih baz še vedno preverjajo »ročno«, zaradi česar, med drugim, razlika med obračunanimi in izterjanimi davki nenehno znaša slabo milijardo evrov), delovnopravni inšpektorat zagotavlja, da ima premalo pooblastil in kadrov, tožilstvo pa, da v večini primerov ne gre za naklepno zadrževanje vplačil, temveč »objektivno« nesposobnost (ker so podjetja pač brez denarja). Slednje gotovo v precejšnji meri drži, kajti med najbolj množičnimi primeri kršiteljev prednjačijo podjetja iz panog, ki jih je kriza najhuje prizadela (tekstilna industrija, gradbeništvo) in v katerih delodajalci največkrat niso imeli niti za plače; marsikatero od teh podjetij je že v stečaju, neplačane prispevke pa bo tako ali drugače morala pokriti država (če ne drugače, pa z mašenjem lukenj v socialnih blagajnah). Medtem svojo nemoč kaže na različne načine, strogost pa najraje vadi na najmanj ali povsem nezaščitenih priseljencih. Ko, denimo, podjetje, ki delavcem iz Bosne ali Makedonije, dolge mesece ni izplačevalo še tistih 300, 400 evrov »visokih« plač in ne prispevkov, odide v stečaj, policija priseljence nemudoma pospremi do državne meje; za pravice se morajo odtlej potegovati, ne da bi smeli v Slovenijo. Sociologinja Marta Gregorčič je ob tem v Dnevniku zapisala: »Nemogoče je, da bi prav vsi državni organi, inšpekcije in institucije odpovedali, ko gre za pregon organiziranega kriminala, ki je v Sloveniji ustvaril razmere, ko je večtisoč delavcev ostalo brez večstotisoč evrov neizplačanih plač. Kdo sploh lahko oceni, za kakšno vsoto gre? Medtem ti novci pred očmi vse slovenske javnosti skačejo v blagajne županov, se donirajo za strankarske partije in druge posebne interese izbrancev. Kako hudo smrdi bratenje slovenskih politikov, uradnikov in gradbenih velikanov, ostaja osebna izkušnja, kalvarija izgnanih migrant-skih delavcev.« Od tega tedna je tovrstna učinkovitost (dvoličnost) slovenske države bogatejša za novo domislico. Ob vseh »avtohtonih« delodajalskih ne-plačnikih je namreč policija zaradi neplačevanja prispevkov (torej kaznivega dejanja kršenja delovne zakonodaje) priprla podjetnika, ki ni niti Janez Novak niti Janez Kranjc, temveč - Hysen Gashi. Časopisi so poročali, da je pomagalo, kajti Gashi je takoj obljubil, da bo zaostale prispevke poravnal. MITTELFEST - Danes popoldne začetek 19. izvedbe festivala Beseda in glasba V cerkvi sv. Frančiška v Čedadu ob 17. uri otvoritvena slovesnost - Že včeraj uvodni predstavi ČEDAD - V cerkvi sv. Frančiška v Čedadu bo danes popoldne ob 17. uri otvoritvena slovesnost ob začetku devetnajste izvedbe Mittelfesta, ki bo trajal do 25. julija, letos pa poteka pod geslom Genij Evrope Demoni, že včeraj pa je v Čedadu in Gorici doživel uvod. Na današnji slovesnosti, na kateri bo spregovoril deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro, bosta protagonistki beseda in glasba: skupina Dramsam Ensemble bo postregla z glasbenim nepremičnim romanjem Discantus z izvajanjem srednjeveške sakralne glasbe iz antifona-rijev, ki jih hranijo v čedajskem arheološkem muzeju, medtem ko bo pianist Glauco Venier izvajal jazz glasbo, prisotni pa bodo prisluhnili tu- di odrskemu branju razmišljanj ruskega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Otroci, ki ga bodo podali Flavio Albanese, Melissa Di Mat-teo in Giovanni Costantino. Poleg otvoritvene slovesnosti pa bosta drevi v Čedadu na sporedu še dve manifestaciji: v cerkvi Santa Maria dei Battuti bo ob 20. uri predstava Tonlejeva zgodba, odrska priredba dela Maria Rigo-nija Sterna v izvedbi samega avtorja Pina Petruzzellija, na Stolnem trgu pa bo ob 22. uri gala glasbena in plesna pobuda Le Pas de Deux Génial Da-nieleja Ciprianija v izvedbi Srednjeevropskega orkestra in plesalcev pod taktirko Alfonsa Scarana. Mittelfest pa je že včeraj doživel dvojni uvod, saj je na dvorišču samo- stana sv. Frančiška v Čedadu Akademija Nica Pepeja krstno izvedla novo produkcijo La citta del sole (na sliki), zvečer pa je v gledališču Verdi v Gorici skupina Compagnia del Sole Diag-hilev-Teatro e Societa uprizorila delo Karamazovi v režiji Marinelle Anacle-rio, kar je predstavljalo tudi prvo srečanje v okviru Projekta Dostojevski, ki je tudi rdeča nit letošnjega Mittelfesta. V okviru devetnajste izvedbe Mittelfesta, ki bo potekal v Čedadu, Gorici in Vidmu, bo tudi potekala sedemnajsta izvedba festivala Marionete in lutke v Nadiških dolinah. V tem okviru bo že jutri na Trgu Pavla Dia-kona v Čedadu ob 17.30 prva predstava Pulcinella e l'organetto (Pulčinela in male orgle) Luce Ronge. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Pasja vročina V teh dneh, ko se zunanja temperatura nenehno dviguje in se vsi pritožujemo nad neznosno vročino, so nekatera živa bitja še bolj pod udarom kot druga. Poslušamo in beremo o težavah starih, zelo občutljivi pa so tudi otroci, zlasti manjši in tiste živali, ki so človeku tako dobri prijatelji, da jih ta povsod vozi s seboj v svojem avtomobilu. Pri temperaturi zraka nad 30 stopinj Celzija lahko postane na soncu parkiran avto že v petnajstih minutah prava smrtonosna past. Nobenega pretiravanja: vsako minuto postanka se v takem vozilu dvigne vročina za eno stopinjo in lahko doseže do 70 stopinj. Prav zaradi tega je neodgovorno puščati v vročem avtomobilu nebogljeno bitje - otroka ali žival - saj ta lahko doživi kolaps, pade v nezavest ali podleže smrti. Za vročino so posebej občutljivi dojenčki in mali otroci, prav kakor domači ljubljenčki, zlasti mladički, ki morajo vedno imeti dovolj vode na razpolago. Pri otroku postane ob vročinskem udaru koža rdeča, suha in vroča. Otrok je nemiren, hitro diha, bolita ga glava in tilnik, ima vrtoglavico in je slaboten. Včasih nastopi telesna vročina do 39 stopinj, otrok je letargi-čen ali celo nezavesten. Teh resnih znakov starši ne smejo podcenjevati. Potrebna je hitra zdravniška pomoč. Otrok, kakor tudi za psov, muc in drugih malih živali ne smemo pustiti niti za trenutek v parkiranem vozilu. Tudi trenutna senca se lahko že v naslednji minuti umakne soncu. Kartonska zaslonka za prednjo avtomobilsko šipo, še zlasti če je prevlečena z alu-folijo, ki odbija sončne žarke, nekoliko ublaži pregrevanje notranjosti avtomobila, vendar ostaja notranja temperatura še vedno višja od otroku primerne. Navodila so zlasti pomembna za starše, ki potujejo v teh dneh na počitnice ali se z njih vračajo domov. Med vožnjo hladijo notranjost vozila s klima napravo. Ko pa se ustavijo, naj bodo pozorni! Pomisliti je treba tudi, da sonce razgreje armaturno površino in otroški stolček v avtomobilu, zato med parkiranjem eno in drugo površino pre-krijmo s primernim pregrinjalom. Preden otroka znova posedemo v avto preverimo z dlanjo, kakšna je površinska temperatura stolčka, notranjost vozila pa krepko prezračimo. Med potovanjem v vročem obdobju z otroki (ali brez njih) izvedenci priporočajo nekaj več vmesnih pavz, da si voznik in potniki lahko pretegnejo ude. Ponekod zaradi vožnje, med katero je otrok ali hišni ljubljenček neprimerno in slabo oskrbovan, policija voznika kaznuje. Drugod obstajajo le pravilniki o oskrbi domačih živali, ki pa ne predvidevajo sankcij. Hudo nevarna je že vročina 46 stopinj v zaprtem prostoru, in vendar npr. v ZDA izgubi kakih 40 otrok življenje letno, ker so matere šle samo »en skok v trgovino« in pustile malčka v pregretem vozilu. Za boljšo predstavo naj povemo, da se pri zunanji temperaturi 20 stopinj Celzija v avtomobilu po pol ure temperatura dvigne na 36 stopinj in v eni uri na 46 stopinj. Pri trenutno prevladujoči zunanji temperaturi 34 stopinj, pa naraste temperatura v notranjosti vozila že po petih minutah na 38 stopinj, po desetih na 41 stopinj, po pol ure na petdeset in po uri na 60 stopinj Celzija. Kaj se dogaja pri taki notranji vročini? Že po kratkem času odpovedo pri otroku vsi mehanizmi za uravnavanje telesne temperature. V zaprtem prostoru pri vročini npr. 33 stopinj potrebuje otrok trikrat več energije za uravnavanje svoje telesne temperature, kot pa če bi enako temperaturo doživljal na prostem. Ta energija se delno (do četrtine) nadomešča s pomočjo potenja in dihanja, vendar v zapr- tem prostoru je tudi zraka manj. Pri otroku je nevarnost pregrevanja veliko pogostejša kot pa pri odraslem. Otrok ima namreč povečano sposobnost absorpcije vročine in hkrati manjšo sposobnost hlajenja skozi kožo. (Tudi domači ljubljenčki podobno.) Poleti pa je tudi samo sonce za majhnega otroka zelo nevarno, saj lahko pri njem pride kaj kmalu do sončarice. Poletja se veselimo, ker smo lahko veliko na prostem, ker uživamo v lahkih oblačilih, tako v gorah kot ob morju, lahko delamo marsikaj, kar nam pozimi ni mogoče in se skratka počutimo bolj prosti. To vse drži, če primerno poskrbimo za svojo varnost in zlasti zaščitimo svoje najmlajše. Lahko pride do t.i. vročinskega udara. Gre za ekstremno pregretje človeškega telesa, ko odpovedo vsi varnostni mehanizmi za hlajenje organizma. Prva pomoč: ohlajanje in dovajanje tekočine. Tistega, ki doživi vročinski udar, umaknemo v senco, v hladen prostor, zavijemo ga v mokre brisače in mu dajemo piti veliko tekočine. V hujšem primeru je potrebna zdravniška pomoč. Prava tropska vročina, ki nas je sedaj zajela, zahteva veliko previdnost. Starejši ljudje v mestih, otroci, srčni bolniki in ljudje s prekomerno težo so še posebej ogroženi. Izvedenci svarijo pred gibanjem na prostem, svetujejo, naj uživamo veliko tekočine in se izogibamo fizičnim naporom. Tako pomagamo svojemu organizmu, ki je zaradi vročine zelo obremenjen. Opažamo, da nas vročina utruja, da smo nemirni, nezbrani in razdražljivi. Pomembna je tudi temperatura zaužite pijače. Ta ne sme biti premrzla. Spomnimo se, da nekatere sestavine (recimo kofein) pospešujejo izločanje tekočine iz telesa, zato se jim raje izogibajmo, prav tako morajo še zlasti veliko piti tisti, ki jemljejo npr. zdravila proti previsokemu pritisku, ki odvajajo vodo. Gibanje na prostem je primerno zgodaj zjutraj ali zvečer, ko vročina popusti. Majhne otroke, ki naj ne bodo razoglavi, lahko vozimo k morju zgodaj zjutraj ali pod večer, saj jim sicer ogrožamo zdravje. Vsem pa izvedenci priporočajo, da se izogibajo soncu med 10. in 16. uro. Tudi hitre temperaturne spremembe so nevarne. Klimatske naprave, ki so neustrezno uravnane na prenizke temperature, so škodljive. Primerna temperaturna razlika je od 5 do 7 stopinj niže kot pa je temperatura na prostem. Strokovnjaki nam posredujejo še veliko drugih nasvetov: od lahke prehrane do izogibanja prezahtevni športni dejavnosti. Znojenje znižuje tudi nekatere potrebne mineralne snovi v organizmu. Dovolj raznolika prehrana z veliko zelenjave in sadja navadno zadostuje za nadomeščanje izgubljenih rudnin. Kdor gre k morju, naj se previdno in postopoma začne sončiti in naj ne pozabi na zaščitno kremo s primernim faktorjem (nad 15), ki jo je treba nanašati večkrat, naj uporablja pokrivalo in sončna očala. Ozonska luknja ni izmišljotina. Zagorelost kože označujejo mnogi dermatologi že kot kožno poškodbo. Zlasti je treba pozorno in bolje zaščititi posebna kožna znamenja, ki so lahko dovzetnejša za celične spremembe. Nežna dojenčkova koža vsaj do 6. meseca starosti od odgovornih staršev zahteva, da je ne izpostavljajo soncu. Dojenček naj bo v senci in zaščiten s pokrivalom in tanko obleko. Njegova in sploh otroška koža je zelo občutljiva, zato se veliko prej poškoduje kot koža odraslega. Ne pozabimo tega. (jec) 1 6 Sobota, 17. julija 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Tour de France Najhitrejši Rodriguez, moralna zmaga Contadorju Španec je zaostanek za vodilnim v skupnem seštevku Schleckom zmanjšal za deset sekund PARIZ - Španec Joaquin Rodriguez (Katjuša) je zmagal v 12. etapi kolesarske dirke po Franciji, ki je potekala od Bourg-de-Peagea do Mendeja (210,5 km). Moralni zmagovalec dirke pa je drugouvrščeni Alberto Constador, ki je na strmem vzponu na Cote de la Croix-Neuve silovito napadel »rumeno majico« Andyja Schlecka in v skupnem seštevku znižal zaostanek za deset sekund. Španec zdaj pred Shleckom zaostaja 31 sekund, tretji v skupni razvrstitvi pa je Španec Sanchez z 2 minutami in 45 sekundami zaostanka. Rodriguez je do svoje prve zmage na francoski pentlji prišel po napadu v zadnjih metrih zaključnega, tri kilometre dolgega vzpona (10,1 % na-kolnjenosti) v Mende. Sledil mu je lahko le Contador, a je bil Rodriguez v šprintu prisebnejši in zmagal. Na razgibani in gričevnati trasi (pet vzponov) so se napadi vrstili eden za drugim, a so bili po večini vsi neuspešni. Po 60 kilometrih je etapo zaznamoval beg 18 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Slovenec Grega Bole (Lampre), zmagovalec prvega šprinta na letečih ciljih. Vodilna skupina pa je 50 kilometrov pred ciljem razpadla: Andreas Kloden, Vinokurov, Vasil Kir-jienka in Ryder Hesjedal so pospešili in pobegnili, a na zadnjem vzponu so jih favoriti ujeli. Po Rodriguezu in Conta-dorju so v cilj prikolesarili kolesar Astane Vinokurov, četrti je bil van den Broeck, peti »rumeni« Schleck, šesti Sanchez, nato Nemec Kloden in še Rus Menčov (četrti v skupnem seštevku). Znova je popolnoma popustil Lance Armstrong, z Janijem Brajkovi-čem sta v cilj prišla tri minute in 35 sekund za zmagovalcem. Današnja 13. etapa bo lažja: karavana bo kolesarila od Rodeza do Revela (196 km), zanimivejša bo 14., jutrišnja etapa. Joaquin Rodriguez je v ciljnem šprintu brez težav ugnal Alberta Contadroja ansa TENIS - SLOVENIA OPEN V PORTOROŽU V glavnem turnirju štiri Slovenke, danes v kvalifikacijah pa Kolarjeva in Cigujeva PORTOROŽ - Danes se bo s prvimi kvalifikacijskimi tekmami začel v Portorožu mednarodni teniški turnir WTA Slovenia Open z nagradnim skladom 220.000 evrov. Včeraj, zadnji razpoložljivi dan za vpis, je prinesel nekaj novosti. Zaradi odpovedi nekaterih igralk bodo v glavnem delu igrale kar štiri Slovenke: ob Polni Hercog in Katerini Srebotnik še Maša Zec Peškirič in Koperčanka Andreja Klepač. Pravico do nastopa v kvalifikacijah prestižnega turnirja pa imata tudi Nastja Kolar (wild card), ki je letos igrala pri Gaji, in zastavonoša padriško-gropajskega društva Paola Cigui. Tekme se bodo danes začele ob 10.00. Kolarjeva se bo pomerila z Angležinjo Koethavongovo, Cigujeva (ob 13.00) pa z Rusinjo Panovo (št. 145). Vstop je prost. V Portorožu pa se že mudi prva nosilka turnirja Jelena Jankovič, ki je že opravila prve treninge, v mestu na slovenski Obali pa se odločno počuti. Glavni turnir se bo začel v ponedeljek od 16.30 dalje. NOGOMET Triestina vse bliže B-ligi RIM - Včeraj je zvezni svet nogometne zveze FIGC potrdil izločitev Ancone iz B-lige, s čimer se Triestini odpirajo vrata za repasaž. Tržaški klub mora do 23. julija oddati prošnjo za ponovno vključitev v ligo (dotlej je uradno vključen v 1. divizijo, kot so včeraj potrdili v Rimu), pred tem pa morajo pridobiti še manjkajoča finančna sredstva za vpis v višjo ligo, kar pa klubu ne bi smelo povzročati težav. Med ekipami, ki bi bile lahko ponovno vključene v B-ligo, ima največ možnosti prav tržaško moštvo, čeprav so v Veroni (predvsem politični krogi) zelo glasni. Trie-stina ima pred Verono predvsem prednost lanske uvrstitve, kar pri dodelitvi pravic za nastop velja največ (50 %). O morebitnem repa-sažu bodo iz Rima sporočili v začetku avgusta. Kdo bo novi trener Triestine, pa še ni znano. Letos so zaradi neurejene dokumentacije in plačil izključili ob Anconi še 20 klubov prve in druge divizije (med temi tudi Italo San Marco). Na zasedanju zveznega sveta FIGC je predsednik Giancarlo Abate tudi potrdil, kljub bojkotu združenja A-lige, da bodo zmanjšali število igralcev zunaj območja EU na enega. 1. SNL - 1. krog: Luka Koper - Primorje 4:1 (2:0). ATLETIKA Hiter Bolt, v I *a • v • se hitrejši pa Oliver PARIZ - Na atletski diamantni ligi v Parizu je Američan David Oliver je v teku na 110 m ovire postal tretji najhitrejši v zgodovini in z najhitrejšim letošnjim časom le za dve stotinki zaostal za svetovnim rekordom (12,87). Na 100 m pa je svetovni rekorder Jamajčan Usain Bolt z 9,84 premagal Asafo Powell (9,91). NA DELU- Slovenski košarkarji se pred avgustovskim SP s polno paro pripravljajo na Rogli. Selektor Memi Be-čirovic se je odločil, da bo prvi del priprav popestril tudi z nekaj tekmami. Prvi tekmi čakata Slovence že naslednji teden na Ptuju proti Makedoniji, osrednji nastop pa bo tekma z aktualnimi svetovnimi in evropskimi prvaki Španci v novi dvorani Stožice. Za spektakel 10. avgusta so vstopnice že na voljo. ROSSI - Na prvem prostem treningu pred nedeljsko dirko MotoGp v Nemčiji je bil najhitrejši Španec Dani Pe-drosa, fotografski objektivi in pozornost pa so bili usmerjeni na Valentina Rossi-ja, ki se je po 41 dneh vrnil na steze, je bil več čas med najboljšimi, končal je 7. IBRAHIMOVIČ - Nogometaš Zlatan Ibrahimovic po več kot 9 mesecih znova zaigral za švedsko izbrano vrsto. Selektorju Ericu Hamrenu bo na voljo v kvalifikacijah za EP 2012. MANIA' PROTI KOSMINI -Italijansko odbojkarsko prvenstvo A1-li-ge se bo začelo 24. oktobra. Slovenska odbojkarja, ki bosta letos nastopala v najvišji ligi, Loris Mania pri Modeni in Da-mir Kosmina pri Veroni se bosta pomerila prvič v Modeni 2. januarja 2011, v povratnem delu pa 27. marca v Veroni. VRNITEV KOLAJN - Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (CAS) v Lozani je razsodilo, da bodo morali vrniti olimpijske medalje sedmim ameriškim atletinjam, ki so tekmovale z Marion Jones (bila je pozitivna) v štafetah leta 2000. USTRELJEN NA TRENINGU - Ruski 15-letni biatlonec je v ruskem Iževsku izgubil življenje, potem ko ga je na treningu po nesreči ustrelil sotek-movalec. Preiskovalci so na delu, podrobnosti pa niso znane. JADRANJE - Svetovno prvenstvo v olimpijskem razredu 470 v Haagu Simon in Jaš v srebrni skupini Včeraj se v močnem vetru nista znašla - Čupina jadralca vključena v drugo kakovostno skupino brez boja, saj šeste regate naposled niso izvedli HAAG - Na svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v Haagu na Nizozemskem so včeraj že začeli s finalnimi nastopi v zlati, srebrni in bronasti skupini. Potem ko so v četrtek zaman skušali izvesti še zadnjo kvalifikacijsko regato, se je žirija odločila, da bo tekmovalce razvrstila v finalne skupine na podlagi uvrstitev po petih plovih namesto predvidenih šestih (po pravilniku morajo v štirih dneh izpeljati vsaj pet regat). Mlada Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki sta zasedala 48. mesto, sta bila tako uvrščena v srebrno skupino. Iz zlate jih je ločilo le osem mest. Včeraj so jadralci opravili prve tri finalne regate. Jadralcema Čupe močni veter (sunki do 35 vozlov) in izrazit val (3 in več metrov) je povzročal kar nekaj težav. »Ni šlo,« je jasno nakazal krmar slovenske posadke Simon, »Fizično še nisva pripravljena na take pogoje. Pozna se, da sva dalj časa mirovala (zaradi mature), obenem pa v takih vetrovnih razmerah v tej klasi šele prvič tekmujeva.« Varovanca trenerja Matjaža Antonaza sta po treh finalnih re-gatah na 19. mestu srebrne skupine. Včeraj sta bila 31. in 28., v zadnji regati pa 13. med štiridesetimi posadkami. Danes bodo posadke v vseh treh finalnih skupinah opravile še tri regate, jutri pa po vsej verjetnostni še zadnjo. Simon in Jaš bosta nadaljnje nastope izkoristila predvsem kot vrhunski trening pred pomembnejšimi nastopi na mladinskih prvenstvih. Na Nizo- zemsko sta se namreč podala brez velikih pričakovanj, poleg tega je Farneti nekaj dni preboleval trebušno gripo. V Haagu že razmišljata o nadaljnjih pripravljalnih treningih in o tem, katero novo opremo bo treba nabaviti pred naslednjimi nastopi. V srebrni skupini sta ob Jašu in Simonu še dve italijanski posadki: Zeni/ Pitanti na 9., bratranca Dubbini pa na 13. mestu. V zlati skupini še vedno vodi avstralski par Belcher /Page, Slovenca Mi-kulin in Prinčič pa sta 32. Svojo uvrstitev sta včeraj po treh regatah izboljšala Itali-iana Zandona' in Zucchetti, ki sta tačas na 10. mestu. ATLETIKA - EP za veterane Ruzzier na 5 km četrti in brez bolečin Pestila ga je mišična poškodba - V nedeljo 20 km Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je kljub mišični poškodbi, ki ga je pestila že pred odhodom na evropsko prvenstvo za veterane v madžarski Nyireghazi, opravil včeraj svoj prvi nastop na celinskem tekmovanju. Na najkrajši razdalji, 5 km po stezi, je v starostni kategoriji M55 osvojil 4. mesto s časom 25.45, evropski veteranski naslov pa je osvojil Španec Ignacio Melo (24.30). »Četrto mesto velja danes (včeraj, op.a.) več od zmage. Zelo zadovoljen sem, ker sem razdaljo prehodil brez bolečin v nogi,« je po tekmi pojasnil Ruzzier. Že na deželnem tekmovanju si je namreč lonjerski atlet pretegnil ste-gensko mišico desne noge, zato je celih deset dni pred odhodom miroval. Prvi daljši trening je opravil šele dan pred včerajšnjo tekmo. Zaradi poškodbe je včeraj začel zelo počasi: »Po prvem kilometru sem bil šele osmi. Ker me noga ni bolela, sem nato pospešil in hitro nadoknadil štiri mesta,« je opisal Ruzzier. Najboljši trije - Španec Melo, Rus Shipitsyn in Francoz Brochot - pa so že na začetku prevzeli hiter ritem in prevzeli velik naskok, ki ga Ruzzier naposled ni uspel nadoknaditi. »Ker sem opazil, da je razlika prevelika, približno 60 metrov, sem obdržal svoje mesto, ne da bi skušal ujeti tret-jeuvrščenega Francoza, ki je bil pred mano. Nisem želel pretiravati.« Za Ruzzierja je namreč pomembnejši jutrišnji nastop, ko bo tekmoval na 20 km. Na drugi preizkušnji na Madžarskem bo prav gotovo protagonistka tudi vročina in vlaga, ki je tekmovalce ovirala že včeraj. KOŠARKA - Novosti pri Sv. Ivanu Za Bor (spet) tudi Fumarola in Krčalic Bor Radenska dopolnjuje ekipo, ki bo pod vodstvom sežanskega trenerja Bobana Popoviča, igrala v deželni C-ligi. Ekipo sta okrepila dva igralca, ki sta dres Svetoivanskega kluba že nosila: to sta krilni center Attilio Fumarola, letnik 1974, in play-maker Saša Krčalic, letnik 1981. Fumarola, 195 cm, je že igral tri sezone pri Boru med leti 2001 in 2004v C2-ligi, zadnja leta pa je branil barve tržaškega Santosa, s katerim je letos maja kot eden glavnih nosilcev dosegel tudi napredovanje iz deželne v državno C-ligo. Krčalic, 180 cm, pa je za Radensko nastopal nazadnje v sezoni 2005/06 v državni C-ligi, pred tem pa je odigral vsa mladinska prvenstva in bil član Borove prve ekipe v C2-ligi tudi že kot mladinec. V zadnjih letih je igral v D-ligi za Cicibono, Breg in CUS ter nazadnje lani za Don Bosco, pri katerem je bil najzaslužnejši za obstanek po play-outu. Bor Radenska čaka zdaj še odgovor visokega Roberta Al-bertija, ki še ni potrdil prisotnosti v naslednji sezoni zaradi delovnih obveznosti. Pri Boru bi v primeru nerazpoložljivosti Al-bertija lahko najeli še visoko krilo, pravi športni direktor Martini. Svojo prisotnost pa so že potrdili Daniel Crevatin, Miran Bole, Miko Madonia, Matteo Zanini in Dimitri Bocciai. Trenerju Po-poviču prav gotovo ne bosta na razpolago Borut Sila in Marco Pilat, vprašljiva pa sta še Niko Štokelj in Andrej Šušteršič. Ekipo bo dopolnjevalo še pet mladih igralcev. V drugih taborih slovenskih pa ni novosti. Še vedno ni znano, kdo bo treniral Kontovel v naslednji sezoni. Bivša igralca Jadrana Peter Sosič in Saša Ferfgolia pa se pogovarjata z videmskim NBU, ki bo prav tako igral v državni C-ligi. Dokončnega dogovora še ni. NOGOMET Mladi Bucovaz za Kras Repenski Kras je najel 19-letnega desnega bočnega igralca Lorenza Bucovaza (letnik 1991), ki je v zadnjih dveh sezonah igral pri Seveglianu in Palmanovi. Bucovaz je bil v zadnjih dveh sezonah tudi standardni član mladinske deželne reprezentance. / SVET Sobota, 17. julija 2010 17 ZDA - Največja finančna reforma po veliki depresiji v 30. letih prešnjega stoletja Kongres dokončno potrdil reformo finančnih regulacij Okrepljena kontrola finančnega sistema in zaščita potrošnikov - Obama bo zakon podpisal prihodnji teden WASHINGTON - Ameriški senat je v četrtek potrdil obsežno reformo sistema finančnih regulacij, ki naj bi preprečila ponovitev finančnih kriz, kot je bila tista iz leta 2008. Vendar pa je celo eden od avtorjev zakonodaje priznal, da reforma ni popolna. Predstavniški dom je predlog potrdil že lani. Demokratski senator iz Connecti-cuta Christopher Dodd je dejal, da bodo morali počakati do naslednje finančne krize, do katere bo zanesljivo prišlo, da bodo videli, kje so luknje v reformni zakonodaji. Demokrati so sicer zakon hvalili kot največji dosežek na področju finančnih regulacij od časa po veliki gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Republikanci so po pričakovanju opozarjali, da gre za katastrofo, uničevanje delovnih mest in podjetništva, vodja manjšine v predstavniškem domu John Boehner iz Ohia pa je zahteval preklic zakona, še preden bi ga predsednik ZDA Ba-rack Obama sploh podpisal. Obama naj bi to storil sredi prihodnjega tedna. V četrtek je zagotovil, da bo podpisal zakon, ki bo zaščitil potrošnike in postavil temelje za trdnejši in varnejši finančni sistem, ki bo manj nagnjen k paniki in propadu. Obama je finančnim podjetjem sporočil, da če njihov poslovni model ni odvisen od bližnjic in varanja strank, potem se zakona nimajo kaj bati. Zakon je nastajal leto dni. Predstavniški dom je predlog potrdil že lani, senat šele letos. Nato so sledila pogajanja in predstavniški dom je kompromis potrdil pred dvema tednoma. Senat šele v četrtek in to s pomočjo treh republikancev. Senatorki Olympia Snowe in Susan Collins iz države Maine sta že prej sodelovali z demokrati, kar je tokrat storil tudi Scott Brown iz Massachusettsa, presenetljivi republikanski naslednik pokojnega Edwarda Kennedyja. Pred napadi iz vrst lastne stranke se bodo lahko ti trije branili s sklicevanjem na četrtega republikanca, to je predsednika centralne banke Federal Reserve Bena Bernankeja, ki je zakon označil kot dolg korak proti preprečevanju ponovitve zadnje finančne krize. Zakon, ki nosi ime po Doddu in predsedniku finančnega odbora v predstavniškem domu Barneyju Franku iz Massachusettsa, je bil potrjen na dan, ko je velikan z Wall Streeta - banka Goldman Sachs privolila v plačilo 550 milijonov dolarjev kazni za zavajanje vlagateljev v neslavne vrednostne papirje na podlagi drugorazrednih hipotek. Za Goldman Sachs je to drobiž, vendar gre za najvišjo tovrstno kazen doslej v zgodovini. Barack Obama ansa Zakon ustanavlja mogočen svet regulatorjev na čelu s finančnim ministrom ZDA, ki bo bdel nad finančnim sistemom in med drugim lahko razbil podjetja, ki ogrožajo sistem. Račun pa izstavil konkurenci. Operativno delo bo za svet regulatorjev izvrševala Federal Reserve, ki bo iskala gnila jabolka sistema. Bernankeje-va banka bo dobila malce več pooblastil, obenem pa tudi več nadzora od kongresne preiskovalne službe GAO. V prostorih centralne banke bodo imeli pisarne uslužbenci nove agencije za zaščito potrošnikov, ki bodo pisali regulacije za zadeve, ki se tičejo navadnih smrtnikov, kot so hipoteke, kreditne kartice in drugi finančni produkti. Izdajatelji hipotek bodo tako potrošnikom morali iskreno priznati in razložiti vse pogoje in posledice posojila. Tisti, ki pretentajo ljudi, da sprejmejo hipoteko z višjimi obresti, ne bodo več dobili posebnih nagrad in vzpodbud. Potrošnikom reforma nalaga, da morajo pred pridobitvijo posojila dokazati, da ga lahko odplačajo. Svet regulatorjev bo sicer bdel tudi nad potrošniško agencijo in bo lahko zavračal njene regulacije. Menda le v pri- meru, če ogrožajo sistem. Banke se po novem več ne bodo smele igrati s svojim denarjem oziroma omejeno. V tvegane naložbe bodo lahko šle le s tremi odstotki svojega lastnega premoženja. Velike banke bodo morale imeti več denarja za zavarovanje pred izgubami. Federal Reserve bo lahko razveljavila kompenzacijske pakete direktorjem finančnih korporacij, če bodo vzpodbujali preveč tveganja. O plačah direktorjem pa bodo glasovali delničarji, vendar ne-zavezujoče. Malce bolj pregledno naj bi bilo poslovanje z derivati, to je finančnimi inštrumenti, katerih vrednost se spreminja glede na ceno investicije, ki stoji za njimi. Reforma naj bi skupaj stala 11 milijard dolarjev, kar bo prišlo iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi, potrjenega še v časih predsednika Georgea Busha. Vse, kar bo več, bodo plačale velike banke z najmanj 10 milijardami dolarjev premoženja preko višjih premij Zvezni korporaciji za zavarovanje depozitov (FDIC). (STA) ZDA - Finance Goldman Sachs privolil v 550 milijonov kazni WASHINGTON - Ameriški finančni velikan Goldman Sachs je v četrtek z zvezno Komisijo za vrednostne papirje in borzo (SEC) dosegel dogovor o izvensodni poravnavi civilne tožbe zaradi varanja strank. Gre za največjo kazen v zgodovini SEC doslej, vendar obenem le za pet odstotkov čistega dobička Goldmana v letu 2009. Direktor za izvrševanje kazni pri SEC Robert Khuzami je sporočil, da gre za ostro opozorilo Wall Streetu, da se ne morejo izogniti kazni, če kršijo načela poštenosti. Goldman Sachs pa je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom in borza je optimizem nagradila. Delnice Goldmana so se nemudoma podražile za 6,16 dolarja na 145,22 dolarja, po zaprtju borz pa še na 153,60 dolarja. Goldman Sachs bo SEC plačal 300 milijonov dolarjev, 150 milijonov bo dobila prevarana nemška banka 1KB Deutsche Industriebank AG, 100 milijonov pa Royal Bank of Scotland, ki je vmes že prevzela drugo prevarano podjetje. Goldman Sachs je tema dvema bankama in tudi drugim, ki bodo šele prišli na vrsto za lastno civilno tožbo, prodajal vrednostne papirje, za katere so vedeli, da so brez prave vrednosti. (STA) LÎ Uflttiin ZDA - 85 dni po eksploziji naftne ploščadi Deepwater Horizon Družba British Petroleum začasno ustavila iztekanje nafte v Mehiški zaliv NEW ORLEANS - Britanski naftni družbi BP je v četrtek po 85 dneh, 16 urah in 25 minutah z novim pokrovom nad vrtino uspelo zaustaviti iztekanje nafte v Mehiški zaliv. Obenem se je začelo 48-urno spremljanje, če nafta morda ne bo začela iztekati na katerem drugem delu zapletenega sistema nad vrtino ali blizu vrtine s samega dna. BP spremlja predvsem pritisk. Če bo premočan, se lahko zgodi, da bo nafta izbruhnila z dna morja poleg vrtine ali prebila kak drug ventil ali cev zapletenega pokrova, ki so ga namestili v začetku tedna. Nafto bodo sicer čez dan ali dva znova spustili v morje, da bi opravili potresne kontrole dna. Čeprav gre za izjemno dobro novico, predsednik ZDA Barack Obama ostaja previden. Dejal je, da gre za pozitiven znak, vendar še vedno za fazo preizkušanja. V družbi BP so včeraj zatrdili, da so dosedanji rezultati 17 ur po namestitvi pokrova na vrtino vzpodbudni. Kot je na novinarski konferenci pojasnil podpredsednik družbe Kent Wells, je tlak pod novim pokrovom v mejah normale in ni znakov novega iztekanja nafte. Nizek pritisk v pokrovu bi po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pomenil, da nafta nekje pušča. Nafta je v zaliv iztekala od 20. aprila, ko je eksplodirala naftna ploščad Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, in se 22. aprila potopila. Pri tem je umrlo 11 delavcev. Nesreča je tudi pomenila začetek največje okoljske katastrofe v zgodovini ZDA. Do četrtka naj bi se v morje izteklo do 696,5 milijona litrov nafte. Novica pa je sprožila podražitev delnic BP, in sicer za 2,74 dolarja na 38,92 dolarja. Delnice BP so bile 20. aprila vredne 60,48 dolarja. (STA) -il \ M** 31 Vf' [rilM^lflJ T fir ItAHWH ÎSlV l'y Zamašek nad vrtino v Mehiškem zalivu ansa KITAJSKA - Nemška kanclerka pri kitajskem kolegu Merklova in Wen v ospredje pogovorov postavila gospodarstvo PEKING - Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Wen Jiabao sta večji del pogovorov včeraj v Pekingu namenila gospodarstvu. Kot je po pogovorih dejala kanc-lerka, je Wena med drugim pozvala k večjemu odprtju kitajskega gospodarstva, tretjega največjega na svetu. Obisk je prinesel tudi dogovore o milijardnih poslih med gospodarstveniki obeh držav. Ob obisku Merklove na Kitajskem sta nemški proizvajalec avtomobilov Daimler in kitajsko podjetje Foton sklenila dogovor o skupni proizvodnji težkih tovornjakov na Kitajskem, in sicer tako za domače kot tuja tržišča. Ta posel naj bi bil vreden 936 milijonov dolarjev. Podjetji Siemens AG in Shanghai Electric Power Generation Equipment sta se medtem dogovorili za kar 3,5 milijarde dolarjev vreden posel, povezan z razvojem parnih in plinskih turbin. Tudi Merklova in Wen sta na pogovorih največ pozornosti namenila gospodarskim temam, zlasti nadaljnjemu odpiranju kitajskega trga. "Kitajska podjetja ... uživajo zelo dober dostop na nemško tržišče. Upamo, da bodo nemška podjetja lahko uživala enak dostop na kitajsko tržišče," je po pogovorih z Wenom dejala Merklova. Njen kitajski sogovornik je po drugi strani ponovil namero Pekinga, da kljub dolžniški krizi v Evropi ostane dolgoročni investitor v dolžniške instrumente držav evrskega območja. Blagovna menjava med Berlinom in Pekingom je lani po kitajskih podatkih poskočila na 91 milijard dolarjev, kar je bistveno več od leta 2001, ko je znašala 41 milijard dolarjev. Vendar pa se je v minulih letih tehtnica pomembno nagnila v korist Kitajske. Kitajski izvoz v Nemčijo je lani namreč dosegel 55 milijard dolarjev. Vendarle pa so bile poleg gospodarskih na dnevnem redu tudi druge teme. Merklo-va je po srečanju poudarila, da bosta Nemčija in Kitajska medsebojne odnose "postavili na popolnoma nove temelje". Partnerstvo med državama je treba po njenih besedah razširiti ter poglobiti, tudi s pomočjo rednih letnih posvetovanj med obema vladama. "Smo v istem čolnu," je dodal Wen. Voditelja sta ob tem predstavila izjavo v 28 točkah, ki predvideva tesnejše sodelovanje med državama na področju politike, še po- sebej v boju proti podnebnim spremembam, gospodarstva, kulture in tudi družbe. Merklova je leta 2007 močno ujezila Peking, ko se je odločila v svojem uradu sprejeti tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo. V novi izjavi pa po drugi strani piše, da Nemčija odločno vztraja pri politiki ene Kitajske in spoštovanju ozemeljske celovitosti Kitajske. Spor izpred treh let je očitno pozabljen. Se je pa kanclerka v Pekingu posredno zavzela za izboljšanje pogojev za delo do oblasti kritičnih novinarjev na Kitajskem. Kot je dejala, je naloga medijev, da poročajo kritično in raziskovalno. To je potrebno, da bi obe državi izvedeli več ena o drugi, je dodala. Wen je menil, da morajo novinarji vendarle pisati tudi o "svetlih plateh" kitajsko-nemških odnosov. Merklova se je v okviru večdnevnega obiska na Kitajskem sešla še s kitajskim predsednikom Hu Jintaom. Nemška kanclerka mu je izrazila obžalovanje zaradi revnega izida podnebne konference v Koebenhavnu decembra lani. Govorila sta tudi o vprašanju človekovih pravic na Kitajskem, a kaj več Mer-klova ni želela razkriti. (STA) Ruska duma potrdila sporni zakon o tajni službi FSB MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je včeraj potrdil sporni zakon, ki razširja po mnenju zagovornikov človekovih pravic že sicer preširoka pooblastila ruske obveščevalne službe FSB, naslednice zloglasne KGB. Za zakon je v tretjem branju glasovalo 354 poslancev, 96 jih je bilo proti. V skladu z novim zakonom bo lahko FSB med drugim izdajala uradna opozorila posameznikom, ki s svojimi dejanji po oceni obveščevalcev ustvarjajo pogoje za zločinske dejavnosti. Posameznike, ki bodo agenta FSB ovirali pri njegovem delu, bo po novem doletela denarna kazen ali celo do 15-dnevni zapor. Agenti FSB bodo odslej že na podlagi suma in brez konkretnih dokazov ukrepali proti državljanom. Nemška škofinja odstopila zaradi pedofilske afere HAMBURG - S položaja je včeraj odstopila evangeličansko-luteranska škofinja v Hamburgu Maria Jepsen. Za odstop se je 65-letna škofinja odločila, potem ko so se v javnosti pojavile kritike, da je vedela za primere spolnih zlorab otrok s strani nekega pastorja, a ni ukrepala. "Dvomi se v mojo verodostojnost. Zato se ne počutim zmožna še naprej širiti veselega oznanila, kar sem ob svojem mašniškem posvečenju in posvečenju v škofi-njo obljubila pred Bogom in skupnostjo," je ob odstopu dejala Jepsenova. Jepsenova se je pred dnevi znašla pod plazom kritik, ker naj bi vedela, da je pastor v kraju Ahrensburg blizu Hamburga predvsem v 80. letih minulega stoletja zlorabljal odraščajoče dečke in deklice, a ni ukrepala. Apple bo kupcem iPhonov dajal zaščitne etuije SAN FRANCISCO - Generalni direktor podjetja Apple Steve Jobs je na novinarski konferenci v kalifornijskem Cupertinu sporočil, da bodo kupci najnovejših modelov iPhonov dobili posebne zaščitne etuije, s katerimi naj bi odpravili težave z motenjem brezžičnih signalov. Kupci so se pritoževali, da imajo novi iPhoni slab signal, to pa naj bi bila posledica držanja naprav s prostimi rokami. Za to povsem navadno opravilo so si fanatični uporabniki Appleovih proizvodov celo izmislili ime - "smrtni prijem". Zaščitni etui bodo dobili vsi kupci in vsi, ki so telefon že naročili. Prav tako seveda tudi prihodnji kupci. (STA) 1 8 Sobota, 17. julija 2010 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Tako kot v teh dneh, je tudi pred sto leti »nagajalo« poletje ...le da je bilo takrat bolj mokro. »Imamo zares čudno poletje! Ne mine dneva brez dežja. Ploha in viharji so na dnevnem redu. Te dni je bilo naravnost katastrofalno vreme. Na jugozapadu so se zbirali črno-sivi gosti oblaki, ki so se kmalu nizko razprostrli po celem nebu, kmalu nato se je usula toča nad mesto in okolico. Toča je bila izredno gosta in najprej suha, potem pa spremljena od hude plohe. Ceste so bile pokrite z ledenimi zrni, od katerih so nekateri imeli velikost lešnika. Nebesna elektrika je spremljala ta divji prizor s svojimi salvami. A hude ure ni hotelo biti nikdar konca. Do sedme ure zvečer se je toča petkrat usula in na zadnje se je utrgal oblak, tako da je ploha povzročila tupatam male povodnji, ki so v nekaterih štacunah napravile precej škode. Posebno miramarska cesta je bila pri železnem mostu popolnoma pod vodo, tako da je bil od petih pa do devetih zvečer ustavljen celo tramvajski promet z Barkovlja-mi. V Barkovljah je padala tri četrt ure kakor orehi debela toča in vse vničila. Iz Škednja smo dobili poročilo, da je padala tam toča uro in pol ter vničila vse pridelke. Enaka poročila smo dobili iz Rojana in Opčin. - Na Proseku je bil le prehod brez škode. Z drugih krajev gornje okolice še nimamo poročil. S Koprščine smo dobili poročilo, da je v Dekanih in pri Sv. Antonu padala toča uro in pol in vse vničila. Soditi po tem, je bila toča tudi v bližnjem istrskem Bregu. Hoteli smo tozadevno poprašati v Dolini telefoniški, a nismo mogli dobiti zveze. Pričakujemo še poročila iz ostalih krajev okolice, gornjega Krasa in Koprščine!« Romanja na grob pesnika Simona Gregorčiča trenutno ne bo. »Že minolo pomlad se je mnogo pisalo in govorilo o romanju, ki ga nameravajo Tržačani prirediti na grob velikega pesnika Simona Gregorčiča. Ukrenilo se je bilo tudi že razne priprave, a ostalo je vse le pri željah. Osebe, ki so bile ukrenile korake za ta izlet, so se morale prepričati, da je pri sedanjih razmerah (prehod čez Sočo pri Kamnem je preslab za maso ljudi) tak mnogoštevilni izlet nemožen.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik se tokrat ubada s številkami žaveljskega industrijskega pristanišča. Po podatkih njegove uprave je pričelo v letu 1960 z obratovanjem v pristanišču sedem novih industrijskih podjetij. »Na omenjenem področju je tako v celoti šestinštirideset podjetij, ki predstavljajo približno trideset milijard vloženega kapitala od obstoja pristanišča. (Pri tem moramo upoštevati - kar uprava rada zamolčuje - da so vključene v pristanišče tudi Aquila in nekatera druga podjetja, ki so obstajala že prej.) Sedaj grade nadaljnjih devet podjetij in med njimi nekatera pomembnejša, kot so: Fil-Snia, tobačna tovarna in IC-SA-Italchimica. V industrijskih podjetjih žaveljskega pristanišča je stalno zaposlenih približno tri tisoč sto delavcev, nadaljnjih šeststo delavcev pa je zaposlenih pri gradnji novih obratov. Računajo, da bo celotno število zaposlenih doseglo pet tisoč dvesto delavcev, ko bodo pričeli z obratovanjem tudi obrati, ki jih sedaj grade. Že obratujoča industrijska podjetja in podjetja, ki jih sedaj grade, so nameščena na področju, ki obsega dva milijona kvadratnih metrov zemljišča in vsa podjetja imajo okoli en milijon kubičnih metrov prostornine. Industrijsko pristanišče je ugodno vplivalo na razvoj prometa, saj se je skozi njega odvijal pomemben industrijski pomorski in cestni promet. Po morju so v žaveljsko industrijsko pristanišče pripeljali lani vsak mesec povprečno okoli dvaindevetdeset tisoč ton blaga, odpeljali pa so okoli petdeset tisoč ton. Uprava pričakuje, da se bo pristanišče občutno razširilo in okrepilo z gradnjo novih velikih industrijskih objektov, ki jih bo pritegnilo prosto industrijsko področje. V ta namen pa je treba še pojasniti nekatere podrobnosti zlasti glede razlage nekaterih členov dekreta vladnega generalnega komisarja o ustanovitvi prostega industrijskega pristanišča.« FILMI PO TV Sobota, 17. julija, Rai 1, ob 02.25 Belle toujours Bella sempre Režija: Manoel de Oliveira Igrajo: Michel Piccoli, Bulle Ogier, Leonor Bal- daque in Julia Buisel Film, ki ga je najstarejši še živeči režiser, predstavil pred tremi leti na beneški Mostri, je nekakšna variacija na temo Bunuelovega celovečerca Belle de jour. S skoraj povsem nepoznanim obrazom Bulle Ogier je de Oliveira nadomestil tistega Deneuveje-ve, ki je svoj čas nastopila v znamenjitejši inačici. Nedelja, 18. julija, Raistoria, ob 15. uri La via del petrolio Režija: Bernardo Bertolucci Dokumentarni film Film je prvo Bertoluccijevo delo. Dokumntarni zapis, ki mu ga je takrat poveril Eni (Ente na-zionale idrocarburi), ki ga je eden najuglednejših italijanskih filmarjel, posnel med leti 1965 -1967. Svojevrstno popotovanje štarta v Iranu in dospe do srca Evrope. Nedelja, 18. julija, Rete 4, ob 23.15 Il cacciatore Režija: Nicole Kassell Igrajo: Kevin Bacon, David Alan Grier, Kyra Sedgwick in benjamin Gratt Prvenec mlade Nicole Kassell, je drama, ki jo je mlada ameriška režiserka posnela po seriji intervjujev s storilci kaznivega dejanja spolnega nasilja nad otroci. Zgodba pa pripoveduje o Wal-terju, ki se po dvanajstih letih, ki jih je preživel v zaporu zaradi pedofilije, znajde na prostosti. Poišče si službo in spozna Vickie, privlačno pla-volasko s trdo življenjsko izkušnjo. Vseeno pa mu spomini na preteklost stalno silijo v ospredje: pri terapevtu podoživlja svoje boleče otroštvo in istočasno tudi spozna dvanajstletno deklico... Ponedeljek, 19. julija, Canale 5, ob 21.10 La ragazza del lago Režija: Andrea Malaioli Igrajo: Toni Servillo, Fabrizio Gifuni, Valeia Go- lino in Anna Bonaiuto Toni Servillo je tokrat policijski inšpektor. Poverili so mu nalogo, da odkrije morilca mla- mm^m dega dekleta. Celotno dogajanje je postavljeno v videmsko pokrajino. Celovečerec je prvenec mladega re- , žierja An- - dree malaiolija, ki se je s tem delom predstavil širši publiki in takoj opozoril nase. Saj je kritika v njem spoznala dobrega pisca noarjev. Sreda, 21. julija, Rai 1, ob 21.10 Mr & Mrs Smith Režija: Doug Liman Igrajo: Brad Pitt in Angelina Jolie Gospoda in gospo Smith druži svojevrsten poklic. Obadva si namreč služita kruh z ubijanjem, saj sta tako on, kot tudi ona killerja. Srečata se v sklopu neke misije, se takoj zaljubita, se poročita in vsak zase nadaljujeta z opravljanjem okrutnega poklica... vsedokler se stvar tako zakomplicira, da ni več poti nazaj. Ljubezen in smrt v znamenju dveh glamour igralcev, Brada Pitta in Angeline Jolie, ki sta se spoznala prav med snemanjem tega filma in se seveda tudi tokrat predstavljata v najboljši formi. Petek, 23. julija, Rete 4, ob 16.05 Gosford park Režija: Robert Altman Igrajo: Michael Gambon, Kristin Scott-Thomas in Jeremy Northman Scenarij tega Altmanovega filma si je prislužil oscarjevo nagrado. Tudi tokrat se je Robert Altman preizkusil z režijo skupinske zgodbe, ki jo označuje ločitev višjega in nižjega sloja. Dogajanje je tokrat postavil v razkošno po-deželjsko domačijo Williama McCordleja, Gosford park. Sem sta gospodar in Lady Sylvia povabila vrsto prijateljev, da bi preživeli skupaj konec tedna. Njuno povabilo pa se kaj kmalu spremeni v pravo nočno moro, saj v Gosford Parku najdejo truplo in vsi udeleženci razposajenega week-enda so seveda osumljeni umora. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO SPLET 2ENSKIH LAS ANGLEŠKA ALI AMERIŠKA PLOSCINSKA MERA NASPROTJE OD KOMUNIZMA OPIS AU TOLMAČENJE SVETIH PODOB KRAŠKA ČRNINA DOLGOREPA PAPIGA ODLIČEN SLOVENSKI TELOVADEC IN OLIMPIONIK (MIROSLAV) FOTO: ARHIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA OBČINA V VIDEMSKI POKRAJINI IZURJENOST, IZKUŠENOST NAŠ ŠAHOVSKI DELAVEC (MARKO) ZGODOVINSKI KRAJ PRI CASERT1 ITALIJANSKA IGRALKA MAGNANI / PRAVOSLAVNI VIŠJI DUHOVNIK SERGIO TAVCAR PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK DRUGI DAN V TEDNU BERI PRIMORSKI DNEVNIK VRHOVNA ZAKONITOST SVETA KAZ. ZAIMEK POGON NA DIVJAD PREGIB BESEDE OZKOST NAJSVETLEJŠA ZVEZDA OSVE2ILNA PIJAČA POVEČANJE NARKOTIČNO SREDSTVO POPOLNA ZMEDA NAM OMOGOČA VID SAMUEL ADAMS AZIJSKI POLOSEL HRVAŠKI NAFTNI KONCERN ČASNIKAR KOPNA OBDANA Z VODO TR2AŠKI POLITIK (CLAUDIO) FRANCOSKA GOSPA AM. ZVEZNA DR2AVA AVGUST V NEAPLJU IN MILANU KDOR PASE, CUVA ŽIVINO AMERIŠKI IGRALEC PACINO TIOCIAN BREGOV KOŠ. TRENER KRAŠOVEC SMUČARSKO SREDIŠČE NA ŠVEDSKEM REKA V GANI ASSOCIATED PRESS POKRAJINA V FRANCIJI MESTO V MAVRETANIJI ANTON VODNIK ZADNJE PREDIVO DREVESNA 2ABICA NAŠ ALPINIST IN PUBLICIST ŠKAMPERLE KRALJ 2IVALI ITALIJANSKI NOBELOVEC FO ITALIJANSKI PEVEC ORGAN VOHA STENA DEZIDERIJ ERAZEM UTAJENOST, NEVIDNOST NEKDANJI TOGOVSKI PREDSEDNIK (ETIENNE) JEČA, ZAPOR (MNO2.) SPRETNO, TAKTIČNO RAVNANJE RAVNATELJ NA VISOKIH ŠOLAH 1 2 3 4 s 6 7 8 9 ■ 10 11 12 ■ ■ 13 14 15 16 ■ 17 VODORAVNO: 1. krstni nastop; 6. zapreka; 7. barijev sulfat, težec; 8. nekdanja odlična nemška plavalka (Kornelia); 9. ragu brez samoglasnikov; 10. letenje na vrhu; 11. kos celote; 13. plod oljke; 16. slovenska atl etinja, sprin-terka (Alenka); 17. ameriška filmska igralka Fonda. NAVPIČNO: 1. naša občina v goriški pokrajini; 2. biblijska knjiga o Kristusovem življenju; 3. nekdanji odličen košarkar Bostona (Larry); 4. arhangel, hebrejska božja luč; 5. pogorje v Zahodnih Karpatih; 12. gorska pokrajina na Hrvaškem; 14. jezero v Turčiji; 15. smučarsko središče na Švedskem. (lako) OBRI SLOVARČEK - ATAR = mesto v Mavretaniji • COTA = hrvaški kipar in arhitekt • EJADEMA = togovski predsednik • OTI = reka v Gani • TEANO = zgodovinski kraj pri Caserti / RADIO IN TV SPORED Sobota, 17. julija 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Goriške razglednice: Podturn 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 7.10 Film: Nuda proprieta vendesi (kom., It., '97, i. L. Banfi) 8.25 Nan.: La casa del guardaboschi 9.10 Aktualno: Settegiorni 10.05 Vremenska napoved 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 10.55 Dok.: Dreams road 2009 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 17.00, 22.50 Dnevnik 14.00 Aktualno: Linea blu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 16.10 Dok.: Overland 12 - Nel cuore dell'Africa Nera 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Nan.: Il commisario Rex 18.45 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Da da da 21.20 Film: Stelle sulla Terra (dram., Indija, '07, i. D. Safary 23.40 Dnevnik 23.45 Aktualno: Premio Internazionale del vino 2010 Rai Due 6.00 6.20 7.00 7.40 8.00 8.20 9.00 9.30 10.00 10.25 10.30 10.35 11.15 12.10 13.25 14.00 15.30 17.15 18.00 18.45 20.25 21.05 23.40 Variete: Videocomic Aktualno: Tg2 Mizar, sledi Tg2 Eat Parade Nan.: Freddie Nan.: Le cose che amo di te 9.00, 13.00, 20.30, 23.25 Dnevnik Nan.: La complicata vita di Christine Nan.: Il diario di Bindi Nan.: Chiamatemi Gio Nan.: Tutti odiano Chris Nan.: Acqua in bocca Dnevnik L.I.S. Aktualno: Quello che Aktualno: Capotavola Nan.: Il nostro amico Charly Variete: Sereno Variabile Estate Nan.: One tree hill Nan.: 90210 Film: L'amore arriva dolcemente (dram., ZDA'03, r. M. Landom, i. K. Heigl) Dnevnik in vremenska napoved Film: La valle delle rose selvatiche - Sorgente d'amore (western, Nemčija, 07, i. D. Erol) Aktualno: Žrebanje lota Nan.: Private Practice Aktualno: Tg2 Dossier ^ Rai Tre 7.00 8.00 8.30 9.05 10.35 11.00 12.00 12.15 12.45 13.15 14.00 14.20 14.45 15.30 15.40 17.40 20.00 20.20 21.00 Aktualno: Rai educational - Crash storia Aktualno: Rai educational - D Live Aktualno: Rai educational - Lam-pi di genio in Tv Film: A che servono questi quat-trini? (kom., It., '42, i. E. De Filip-po) Il videogiornale del Fantabosco Risanke Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr - L'Italia de Il setti-manale Dok.: 30 anni (mai) senza Peppino Dok.: Mini ritratti 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Speciale Chiediscena Kolesarstvo: Tour de France, 13. etapa Dnevnik L.I.S. Kolesarstvo: Giro d'Italia femmini-le Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch 2 Film: Toto contro i 4 (kom., It., '63, r. Steno, i. Toto) 22.55 Deželni dnevnik 23.15 Dok.: Storie maledette Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Nonno Felice Nan.: Il ritorno di Sandokan Aktualno: Vivere meglio Aktualno: Week end in Italia Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia Nan.: Suor Therese Nan.: Psych Aktualno: Pianeta mare estate Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Wallander - Il segreto(pol., Šv., '05, r. S. Apelgren, i. K. Hen-riksson, S. Bakhtiari) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: The Unit Canale 5 9.05 11.00 11.15 13.00 13.40 14.10 16.10 18.50 20.00 20.30 21.10 23.35 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Zoo Doctor Aktualno: Forum 15.00 Dnevnik - kratke in morske vesti Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il mammo Film: Sai che c'è di nuovo (kom., ZDA '99, r. J. Schlesinger, i. Madonna) Nan.: Un ciclone in famiglia 3 Kviz: Uno contro 100 1.35 Dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Velone Variete: Ciao Darwin 4 Nan.: Damages O Italia 1 6.20 Nan.: I Robinson 7.00 Nan.: Beverly Hills 90210 7.55 13.40 Risanke 10.50 Nan.: Baywatch 11.35 Aktualno: Tv Moda 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.35 Šport: Grand Prix Moto 16.00 20.30, 23.45 Dnevnik - kratke in morske vesti 16.05 Film: Da giungla a giungla (kom., ZDA, '97, r. J. Pasquin, i. T. Allen) 17.20 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 22.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Piccoli campioni (kom., ZDA '94, r. D. Dunham, i. R. Moranis) 21.10 Film: Un allenatore in palla (kom., ZDA, '05, r. S. Carr, i. M. Lawrence) 22.55 Film: Mr. Nice Guy (akc., Hong Kong, '97, i. J. Chan) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Ai confini dellArizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Dok.: Borgo Italia 12.45 Aktualno: A casa del musicista 13.15 Aktualno: Seguiamo quei due 14.00 Aktualno: Qui Cortina 14.10 Aktualno: Hard Trek 15.05 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 19.15 Aktualno: Dai nostri archivi 20.00 Športne vesti 20.05 Variete: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Newman robot in famiglia (kom., '91, i. E. Walker) 22.30 Aktualno: Carnia, terra d'emozioni 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Se tu vens LA 7.00 9.30 10.05 10.40 12.30 13.05 14.05 16.05 18.00 20.00 20.30 21.30 23.25 La 7 Film: Domani e un altro giorno (dram., It., '51, i. L. Gore) Aktualno: InnovatiON Aktualno: Prossima fermata L'altra faccia del vento Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Ultimatum alla Terra (fant., ZDA '51, r. R. Wise, i. M. Rennie) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Film: Major League - La squadra piu scassata della Lega (kom., ZDA, '89, i. T. Berenger) 0.30 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Poker: World Poker Tour '07 (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.45 Otr. nad.: Križ Kraž (pon.) 9.20 Film: Kino Kekec (pon.) 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.50 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Legenda o Johnnyju Lingu 15.55 Sobotno popoldne - O živalih in ljudeh 16.10 Iz sobotnega popoldneva 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne - Poletni Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Gledamo naprej 20.05 Film: Angel 22.00 Prvi in drugi 23.00 Legende velikega in malega ekrana 0.00 Film: Apollov let Jr Slovenija 2 6.30 2.05 Zabavni infokanal 8.10 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 17.07.1992 8.40 Dok. odd.: Kaj za prijavit? 9.35 Posebna ponudba 10.30 Minute za... 11.10 Dok. odd.: Krik in Madona 11.50 Mednarodna obzorja (pon.) 13.15 Vancouver 2010 -slalom (M) - Zimski spomini 14.50 Koncert skupine Orlek 17.00 Film: Zasebno življenje Sherloka Holmesa 19.40 Motokros: SP v razredu Mx3 20.00 Nogomet: Tekma 1. lige: CM Celje - Domžale 22.20 Alpe - Donava - Jadran 22.50 Koncert U2 - Live in Milan 23.50 Sobotno popoldne (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Film: Lažnjivec Billy 16.05 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.35 21.40 Avtomobilizem 16.50 Globus 17.15 Arhivksi posnetki 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.55, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Potopisi 20.15 Srečanje z... 21.00 Folkest 2008 22.10 arhivski posnetki športnih prenosov 0.25 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 23.45 Videostrani 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: Knjižnica pod krošnjami (pon.) 18.30 Videofronta 19.10 Monitor 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Celovečerni film: Brata 22.30 Koncert skupine Kalamari, 2. del RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 K'rko ledi, t'rko čudi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: 2.del koncerta nagrajencev 28. Mednarodnega violinskega natečaja Rodolfo Li-pizer; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Carlo Goldo-ni - Nergač (rež. A. Rustja), 3. del; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa; 6.45, 19.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Poletna sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.20 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.008.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 La Calle degli or-ti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Pregled dogodkov; 10.33-12.28 Radio fuori; 13.00 Punto e a capo; 13.35,19.15 Sigla single; 14.00 Slot parade - New entry; 14.40 The Chillout zone; 15.00 Sigla single; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 London calling; 18.45 Glasbena lestvica; 20.00-0.00 RC sera; 20.00, 23.00 Playlist; 21.00 Luog-hi e sapori; 22.00-23.00 In orbita; 0.006.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro, Afrika!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.12, 17.40 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kronika Lenta; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 17. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona & CELOVEC O 20/34 O GRADEC 21/34 ¿0 & TOLMEČ O 18/30 TRBIŽ O 17/29 O 17/31 KRANJSKA G. VIDEM O 22/37 Ö PORDENON 23/36 O TRŽIČ 20/34 0 20/33 S. GRADEC CELJE 20/35 O MARIBOR 0 21/34 PTUJ O M. SOBOTA O 20/35 KRANJ s o ^ LJUBLJANA r.nRirA n O N. GORICA 22/36 GOR, 0 22/36 POSTOJNA O 19/32 N. MESTO 22/34 „ O ^^ KOČEVJE Sü? O ČRNOMELJ ZAGREB 23/35 O PAZIN O REKA 24/35 OPATIJA —Q 7 0 ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo po vsej deželi jasno in vroče. Na obali bo pihal burin, zrak bo nekoliko bolj suh. Čez dan se bo v hribovitem svetu pooblačilo. Popoldne in zvečer pa bo nastala kakšna nevihta, ki bo lahko tudi močna. Čez dan bo na obali pihal z morja rahel krajevni veter, zaradi katerega bo še bolj soparno. Večji del dneva bo sončno in vroče, zvečer in v noči na nedeljo pa bodo nevihte zajele večji del Slovenije. Možna bodo tudi krajevna neurja.Najnižje jutranje temperature bodo od 17 do 24, najvišje dnevne od 31 do 36 stopinj C. J Nad našo deželo je anticiklonski greben. V noči na nedeljo nas bo od osrednje Evrope dosegla hladna fronta, na vseh višinah pa bo pritekal hladnejši zrak. Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo v noči na nedeljo prešla Slovenijo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 Dolžina dneva 15.18 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 12.41 in zatone „ ob 23.31 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, poleg tega bo počutje poslabšala tudi velika toplotna obremenitev. Povišana je tudi koncentracija ozona. V času največje vročine se izogibajte večjim naporom na soncu, napornejša dela opravite zjutraj ali zvečer. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 28,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.06 najvišje 4 cm, ob 9.05 najnižje -27 cm, ob 16.29 najvišje 37 cm, ob 23.52 najnižje -21 cm. Jutri: ob 5.18 najvišje -1 cm, ob 10.18 najnižje -17 cm, ob 17.36 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..........3 2 2000 m .......... 18 1000 m .......... 27 2500 m .......... 16 1500 m .......... 22 2864 m ..........13 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 10. O GRADEC 17/24 MARIBOR 018/25 PTUJ O M. SOBOTA O 17/27 ZAGREB 21/26 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ponoči in v zgodnjih jutranjih urah se bodo pojavljali obilni nalivi in nevihte, ki bo lahko tudi močni. Možna bo toča in močni sunki vetra. Čez dan se bo od Karnije postopoma ja-snilo. Na obali bo pihala dokaj močna burja. Bo nekoliko hladneje. Proti večeru bo povsod stanovitno vreme. Na obali bo pihala zmerna burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Še bodo nastajale posamezne plohe in nevihte. Vročina bo popustila. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. V ponedeljek bo sončno. NEW YORK - Na prizorišču terorističnih napadov 11. septembra 2001 Na jugu Manhattna odkrili ostanke ladje iz 18. stoletja Delavci na odkritih ostankih ladje iz 18. stoletja ansa ZDA - V zahodnem delu Los Angelesa Naprodaj zadnja vila Marilyn Monroe LOS ANGELES - Zadnja vila Marilyn Monroe v ugledni četrti Brentwood v zahodnem delu Los Angelesa, v kateri so 36-letno igralko našli mrtvo 5. avgusta leta 1962, je naprodaj za 3,6 milijona dolarjev, je poročal Los Angeles Times. Skliceval se je na trgovca z nepremičninami Davida Offerja, ki vilo opisuje kot "magično posestvo". Vila je bila leta 1929 zgrajena v španskem slogu na zemljišču, velikem več kot 2000 kvadratnih metrov. Hiša ima štiri spalnice, tri kopalnice, bazen in velik vrt, stoji na koncu mirne slepe ulice, skrita za visokim zidom. Časnik je zapisal, da je Marilyn Monroe vilo za 75.000 dolarjev kupila malo pred smrtjo. Na spletni strani nepremičninske agencije Prudential California Realty še piše, da je vila "prostrana in zelo posebna", pravi "dragulj" te četrti, ki ponuja "prekrasne razglede, veliko intimnost in izolacijo", kljub številnim trgovinam in restavracijam v bližini, poročajo tuje tiskovne agencije. Pobegla lemurja ujeli v hotelskem baru pri Salzburgu DUNAJ - V nekem hotelskem baru blizu avstrijskega Salzburga so prijeli dva mlada lemurja. Primata tam nista povzročala izgredov, ampak sta pobegnila iz živalskega vrta nedaleč stran. Ubežnika sta med pobegom prehodila 25 kilometrov in nato vstopila v bar hotela Grünauerhof. "Gre za odraščajoča lemurja, ki sta izjemno radovedna in samozavestna," je povedala Christine Beck-Graninger iz salzburškega živalskega vrta. "Hotelski bar je okrašen z vejami dreves, kar je živali najbrž spomnilo na njun običajen življenjski prostor," je dodala. Natakarji lemurjema niso ponudili pijače, temveč so zaprli vrata in poklicali v živalski vrt. (STA) NEW YORK - Med izkopavanjem na prizorišču terorističnih napadov 11. septembra 2001 na jugu Manhattna so delavci že v torek odkrili dobro ohranjene ostanke ladje iz 18. stoletja. Ladja je bila del odpada, s katerim so takrat nekoliko razširili spodnji del tega glavnega newyor-škega otoka. Najdbo ladje so že označili za najpomembnejšo tovrstno najdbo na jugu Manhattna po letu 1982. Tudi takrat so na območju našli ladjo iz 18. stoletja. Odkritje ladje, ki ob stiku z zrakom pospešeno razpada, je še dodatno zavleklo dela pri obnovi Svetovnega trgovinskega centra, ki so ga pred devetimi leti uničili teroristi Al Kaide in pri tem ubili skoraj 3000 ljudi. Napredek je sicer letos končno tudi viden. Doslej so tako zgradili 24 nadstropij nove stolpnice, ki bo merila simboličnih 1776 čevljev (541,3 metra) - v spomin na leto ameriške osamosvojitve. (STA) ANTARKTIKA - Medtem ko je Evropo zajel vročinski val Nemška raziskovalna postaja zabeležila rekordno nizko temperaturo - minus 50,2 stopinje Celzija FRANKFURT - Medtem ko je Evropo zajel vročinski val, je nemška raziskovalna postaja na Antarktiki zabeležila rekordno nizko temperaturo v najmanj zadnjih 29 letih - minus 50,2 stopinje Celzija. Običajno je med antarktično zimo za 20 stopinj Celzija topleje, poroča nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Odkar so pred 29 leti zgradili prvo nemško raziskovalno postajo na Antarktiki, so podobno nizke temperature kot tokrat zabeležili samo desetkrat, a letos prvič pod minus 50 stopinj Celzija. Najnižjo temperaturo na Zemlji je doslej izmerila ruska postaja na Antarktiki. V notranjosti dežele se na 3000 metrov nadmorske višine temperature spustijo tudi do minus 90 stopinj Celzija. (STA)