40. številka. Trst v sredo 19 februvarija 1902. -i-JC Tečaj XXVII .Ečinoaf I eaferat a« raaun nedelj is |> -»rr.iknv. nr> 4. tiri zvečer *iirđictna zmtša : ta. celo leto ........34 kroz ca p >1 leta.........iS - ta istrt leta ........ $ . iR ea meneč........ t kroni .arcćnino e plačsva;S aaprej Na ra-: 1 or^i pr3f>£ane n >6>in# »e qh» ae drv _____ o t ifrakarti&h v Trstu ne proda;*) o poro n 'zne številke po * s;r»tink ovi.-; izvea T.- ta p* po S ^unink f4 «»*£.» Telefon fitf. S7f». Edinost Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je bo«! • Ofltal račanajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popui tom Poalana, osmrtnice in javne lahral« do* ■lil oglasi itd. se računajo po pof.-odbe Vel dopisi uhj ae pošiljajo uredništva diafrankovatii dopiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase aure-imi ipravilitto. Naročnino in oglasa Ji plačevati loco Trst. lircdllltr« In tiskarna s« untiajata V a lic i Garintia šiv. 1*2. Ipravnlltvo, In •prejemanje tnaeratuv v ulici Molin plocoio *tv. It, II. nmi-ti. is odgovorni urednik F r a i O j d u i k Laatnlk konaorcij liata Kdiaoat" Naiianila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trst Spoznavaj samega sebe! (Zvršetek.) V šibkosti poljskega značaja vidi dr. Trzebinski tudi vir drugemu glavnemu polj eketuii pogrešku : ničem urnost i. Ne brez vzroka pravi Slo\vacki Poljakom: »Vi ste pavi in papige med narodi«. Niče m urnost jim je prešla v kri in meso, tako, da se jim n. pr. zavestno pretiranje glede naslovljenja, dostojanstva in oblasti zdi le kak->r navaden čin uljudnosti. Od todi tudi poželjenje do go-spodovanja, in nepripravljenost za uboganje, cd todi ludi poznana poljska trmoglavost, na g neti je do i-pletkaretva, veselje do praznega besedičenja. Kar vse jim je prineslo že toliko hudega. (Tu človek nehote misli tudi na predsednika |>oljskega »kola« v parlamentu na Dunaju, g. Jaworskega. Da mož ni tako zaljubljen v -amega sebe, tako željen gospo lovanja, tako trmoglav in tako postre-žen onim, ki ga morejo odlikovali in povz-digati nad druge, bile bi razmere gotovo povsem drugačne v parlamentu in med zastopniki Slovanov avstrijskih samimi; in morda bi bil že blizu izvojevan boj za to, da Slovani v avstrijski državi dobe tisti delež na moč; in vplivu, ki jim gre jm> njihovem številu, po njihovi jM>membnosti za monarhijo in po vsakem pravu — lažjem in človeškem! Op. ured.). Od todi izvira hiranje vseh družabnih podjetij, v katerih je vsikdar več generalov, nego proetakov ; od todi prihaja, da Poljaki svoje pogreške in pomanjkljivosti povzdigajo na stopinjo čednosti ; od todi tudi prizadevanje, da naravne rezultate istih predstavljajo kakor mistične žrtve ni oltarju človeštva - — kar je povsem krivo naziranje, ki pa je lastno tudi najboljim in najgenijalnejim med Poljaki in ki toli ftotrebno resnico skriva pred očmi ljudstva. Nadaljnja kooeekvenca ni čem urnosti Poljakov, ki jim je prinesla že neizmernega zla, je njihova nezmožnost za poslušanje grenke resn <*e in pa nagnenje za zgražanje nad on mi, ki so rizkirali govoriti jim resnico. — \ sakomur, ki si je upal kaj tacega, se očita jedrt slavi.o, da »onesnaža svoje lastno guezdo«. Zadostno je, ako rečemo, da ga v Poljakih še ni bilo zaslužnega človeka, kateremu ne bi bili vsaj enkrat v življenju očitati izdajstva, podkupljivosti in sličnih stvari ! V deželi — tako zaključuje dr. Trze- binski —. kjer se javno menenje tako j>o-hlevno jHjkori gospodstvu najprostaškeje kle petavosti, kjer zadošča, ako izrečeš le eno menenje, ki ne ugaja »družbi«, da te proglasijo za izdajalca, odpadnika, za »tico, ki onesnaža svoje lastno gnezdo«, kjer tako lahko mečejo komu na glavo očitanje podkupljivosti — v taki deželi je res jako težko kazati svojo državljansko srčnost. Neki češki list pripominja k temu naštevanju slabosti v narodnem značaju Poljakov : No, avtor je dokazal to srčnost, in poljska družba gotovo ni še tako hudo oslabljena, ako dopušča, da se jej tako brc-! vsacega priza-našanja kaže zrcalo njenih slabosti, katero zrcalo je le v toliko jednostransko, ker ne povdarja tudi tolikih prednosti v narodnem značaju poljskem. — Kako bi bilo, ako bi se n. pr. kakov nemški pisatelj drznil kaj i tacega ? Mnogokatera pogreška, ki jo dr. Trzebinski skoro na pretiran način svojim sorojakom piše v zlo, ni le poljska, ampak splošno slovanska! Zato moremo tudi mi Cehi (Pa Slovenci istotako! Opom. ured. »Edinosti«) s koristjo citati to odlikovano delo, izlasti v onem poglavju, ki govori o nehvaležnosti do zaslužnih mož. Politični pregled. V Trstu, 19. feb. 1902. Tržaško izjemno stanje v državnem zbora. Mej došlimi spisi v včerajšnji seji bila je tudi — kolikor je razvidno že iz brzojavke — odredba skupnega ministerstva, s katero se proglaša izjemno stanje ter tozadevno poročilo ministerskega predsednika dr. Korberja. V uvodu svojega govora je ministerski predsednik povdarjal, da je bilo treba poseči po najstrožjih sredstvih, ako se je hotelo odvrniti veliko nevarnost. Predno je dr. Kor ber prešel k pripovt dovanju dejstev, omenjal je, da mora povdarjati, da niso bili štrajku joči delavci tisti, ki so p-vzročili izgrede. Podavši dejstva tekel je ministerski pred-sednik, da je morala vlada misliti na progla-Šanje izjemnega stanja, ker so se izgredi ponavljali tudi v petek, iz česar je možno skl epati, da so bdi izgredi organizirani. Vsled tega da je namestnik, grof Goess, storil le svojo dolžnost, ko je na podlagi § 429 kazenskopravnega reda proglasil naglo sodbo. Glede na protest mestnega sveta proti postopanju viade, omenil je dr. Korber, da se je mestni svet v istej seji, ko je poživljal vlado, da spusti na svobodo vse one, ki so bili zaprti povodom demonstracij, obrnil do iste vlade s pozivom, naj vzpostavi red. Vlada da ni čakala na ta poziv, temveč da je, prisiljena po značaju demonstracij, proglasila izjemno stanje, katerega predlaga v ustavno razpravo. Nadaljuje svoj govor, je dr. Korber povdarjal, da so velik del izgrednikov sestavljali dfcČaki, ki so bili plačani v to in katerim so se od izvestnih krogov, ki so ob tem ognju hoteli peči svojo klobasico, delale mamljive obljube. Sicer pa preiskava, ki se je v tej stvari zapričela, dokaže bržkone, da so se izgredov udeležili tudi anarhistični sloji. Dr. Korber je potem branil policijo, kateri se v tej stvari očita zanemarjenost ter je trdil, da so oblastva takoj začetkom štrajka ukrenila vse potrebno ter jako dobrohotno postopala. Ona so storila vse, kar je bilo v njih moči, a to ni zadostovalo, vsled česar so morala poklicati vojaštvo na pomoč. Množica je bombardirala vojake s kamenjem in s kosi železa, vsled česar so bili isti prisiljeni odgovarjati se streljanjem. Govornik je potem branil vojake, kateri da niso krivi, ako eo padle tudi nedolžne žrtve, ker so bili prisiljeni rabiti orožje, da obranijo svoje življenje, javni red ter spoštovanje pravice. Rekel je še, da bi se moralo vojake, mesto da se jih obdolžuje ubojstva, raje zahvaliti, da so izvrševali svojo grenko dolžnost. Slednijč je dr. Korber trdil, da policija ni ukazala sneti žalovalnih znakov tam, kjer so bili dobrovoljno izvešeni, temveč tam, kjer so bili stanovalci vsled zahteve razgrajajočih demonstrantov siljeni v to. Glede izjemnega stanja je ministerski predsednik izjavil, da se ni isto proglasilo iz nikakih političnih namenov, temveč le radi tega, da se vzdrži red ter da se izjemno stanje ne odpravi dotlej, dokler ne bo popolnoma zagotovljen javni red. Posl. dr. K a t h r e i n, povdarjaje, kako važno je, da se v stvari tržaškega vprašanja popolnoma objasni vsaka točka, je predlagal, naj se takoj preide k prvemu čitanju vladne predloge glede proglašenja izjemnega stanja v T ritu. Kathreinov predlog je bil vsprejet. Zbornični predsednik je naznanil, da je v tej stvari uložen nujen predlog poBl. dra. Ellenbogena in tovarišev, ki predlagajo, naj se izjemno stanje v Trstu takoj odpravi, a tržaški namestnik naj se odstavi. Ta nujni predlog so podpirali socijalisti, Italijani, Vsenemci, češki radikalci, nekaj Mladočebov ter poslanca Ofner in Lecher. Predsednik je izjavil, da se bo nujni predlog razpravljal zajedno z vladno predlogo. Dr. Kathrein se je odpovedal utemeljevanju svojega predloga. Ko je pričel govoriti dr. E 11 e u b o -gen, je dr. Lueger ustal ter pozval svoje ! pristaše, da gredo »k obedu«, na kar so vsi j krščanski socijalisti zapustili dvorano. Posl. dr. Ellenbogen je, pričenši svoj j govor, dejal, da je dr. Korber storil vse mogoče, da si pridobi naklonjenost poslancev za po njem izdane izjemne odiedbe v Trstu. Kjubu temu pa, da je jeden del njegovega (dr. Ellenbogenovega) predloga vzbudil smeh med nekaterimi poslanci, upa si trditi, da se ni še nikoli tako nepremišljeno proglašalo izjemnega stanja, kakor se je dogodilo to sedaj v Trstu. Zahteve Llovdovih kurjačev so bile popolnoma opravičene, vsled česar je bilo na strani istih vse tržaško prebivalstvo, braz razlike narodnosti. Oblastva pa so se postavila na stran Llovda in proti kurjačem. Ministerski predsednik je trdil, da si je namestnik, grof Goess rano^o prizadeval, da kouča štrajk, medtem ko ni isti do zadnjega hipa ničesar storil, da bi bile zahteve delavcev vsprejete. Jaz mislim, da namestnik ne soglaša popolnoma z nameni trgovinskega ministra; z nameni, katere moram posebno pohvaliti. Ellebogen je nadalje trdil, da je bil poziv vojaštva popolnoma nepotreben. Vsi v Trstu trdijo, da so mirno pevajoče demonstrante vsprejeli redarji z^golimi sabljami. To je bil prvi delikt, katerega se je zagiešil tržaški namestnik. Upotrebljanje vojaštva po mestnih ulicah mora se ob takih slučajih smatrati direktnim izzivanjem ljudstva. Neki častnik, ki je poveljeval vojaški četi na borznem trgu, je brez pravega vzroka zapo-vedal bajonetni napad na množico. Ravno isti Častnik je nekej ženi se sabljo uaekal prsa ! Na ta častnikov čin so se iz množice slišali protestni vskliki naperjeni proti častniku in zadel ga je tudi jeden kamen. Ni res, da bi bil ranjen na glavi, marveč mu je P O D L I 8 T E K -i Vladimir. Hrvat-ki spisal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-ć. II. »To je, milostiva gospa, nekateri učitelji res preveč obremenjajo malo glavo, zahtevajoči, da ee d^te samo ubija na pamet, a to ni malo škodljivo za mladi razum, ki se je začel še le razvijati«. »Povsem dobro, gosj»od !« »Po mojem menenju mora biti naloga pravemu učitelju, da nauči dete misliti in čutiti, da mu vse nauke razlaga tako jasno ^n popularno, da dete sledi pouku ter se res kaj nauči, kajti večinoma se pri nas premalo uči«. »Metoda je povsem dobra ! No, prosim Vas, vendar nikar premnogo. Moj sin bo dane^ jutri gospod, dobi lepo ruesto po svojem rojstvu, po svojih prijateljih. Oo se bo tudi pozneje učil vsega tega«. Na to nisem odgovoril nic. »Da, še eno! je rekla gospa. » V no vej i •as je naša mladina podivjala, neka fantazja jej je prevzela glavo. Vi me morda ne ume-jele. Jaz mislim ilirske prevratne sanjarije, katerih nobeden pameten človek ne more je- . i mati za resno styar. Ta nesrečni krapinski doktor Gaj pokvaril nam je vso mladino s tistimi svojimi pesmicami iu novinami. Jaz ne želim, da bi tudi moj sin bil takov fantast, da pride še v kake nevarnosti. Jaz hočem, da bo Človek za-se i m za družbo, v kateri je rojen, da ne bo sledil smerćui, ki nam uuičijo vse plemstvo ter naše pravo izroče prostemu seljaku«. Ti sam si moreš misliti, Evgenij, kako mi je bilo pri duši ob teh besedah. Kri se mi je zbrala v^rcu, kri mi je Bkočila na lice. »A ti si molčal?« se je zavzel Evgenij. »Oprostite. milostiva gospa«, sem jej odgovoril, »tudi jaz sem Ilirec«. »Vi? Ah! Vi se šalite?« se je nasmi-hnila Dobranička. Saj Vi ste uljuđen, naobra-žen človek !« Ravno moja omika me sili, da ostanem zvest svojemu rodu, jaz sem Hrvat, nisem ne Madjar, ne Nemec«. Hotel sem govoriti dalje, ali v ta hip je skočil v sobo divij deček, žive nravi in prava slika materina, ter je pretrgal najin pogovor. Mati ga je poljubila v čelo, ponudila mu roko v poljub, obrnila ga licem proti meni in rekla : »Evo sinko! Ta gospod bo tvoj učitelj!« Deček me je jv »gledal, temno me je premeril od glave do pete in ni rekel ničesar. »Ti ga boš moral slušati !« je nadaljevala gospa«. »Slušal ga bom, ako mi bo dober«, se je odrezal deček in me vprašal: Ali znate tudi Vi igrati na žogoT kroglje, ter jahati ?« Začudil sem se nekoliko na to čudno vprašanje dečkovo, ali čez trenotek sem odgovoril : »Radi teh opravil nisem došel semkaj, mladi prijatelj moj. To morete uganiti tudi sami; mi dva se h oče v a zabavati s knjigami«. »Eh! Knjige so dolgočasne! Kaj mi bo to ?« se je otresel mali. »Ali sinko !c ga je posvarila mati, »tako ne smeš govoriti. Tudi s knjigo se treba baviti«. »Ali ko je to dolgočasno, mati«, je rekel deček, »ti sama si mi že nekolikrati vzela knjigo iz rok, ko me je moj bivši učitelj silil, naj se učim«. Gospa je pordeSela po teh besedah, ne vedoča prav, kaj bi odgovorila. Priskočil sem jej v pomoe jaz, rekši: »Otroci se morejBtav-ljanje vojaštva o priliki štrajkov izzivlja sovraštvo ljudstva proti istemu. Govoril je tudi o prepovedi izvešanja žalovalaih znakov, kar dokazuje, kako malo svobode se dovoljuje državljanom. Glede črno-rumene zastave rabil je govornik neki ne parlamentaren izraz, vsled česar ga je predsednik pozval na red. Zaz\vorka je zaključil svoj govor z besedami : Kdor je prijatelj Bvobode, glasoval bo z nami za odpravo izjemnega stanja v Trstu. O izidu glasovanja poročamo ua drugem mestu, omenimo pa še, da je tekom razprave med drugimi govoril še jedenkrat tudi dr. Kllenbogen. Govornik je izvedel, kakor je i trdil, tla se je izdalo povelje, naj se tržaš- j »V tej stvari mi ni prav nič potreben kemu prebivalstvu ne sporoča ničesar o tej vaš nasvet«. razpravi, ter je najodločueje protestiral proti Ta aristokrat — je rekel govornik — ne takemu nezakonitemu postopanju, more utneti, da človek m<.re imeti sočutje do To poročilo smo sestavili po podatkih svojega tovariša. Vprašal ga je tuli, (na- korespondeučnega biro. Naš dunajski do- mestnik Ellenbogena), čemu da je prišel v pisoik pa nam je doposlal nastopno po- Trst. ročilo: Dr. Ellenbogen je mend na to, tla je Začetkom tlanašnje seje prečitala se je namestnik gotovo mislil, da je (Ellenbogen) najprej prijava c. kr. vlade, da je proglasila prišel v Trst za to, tl i se u leleži ropanja. v Trstu in okolici izjemno stanje, a v isti Pokazal je na to neki prestreljen klobuk ter £.as da so v to poklicane oblastuije v Trstu vskliknil proti tir. Koerberju : proglasile naglo sodbo. Prvi se je oglasil za besedo ministerski »Gospod ministerski predsednik, evo varn trofej zmage vašega namestnika! Taje lahko predBednik Korber, rekši, daje skrajna ne- ponosen, da je premagal tržaške dečake!« varn08t zahtevala najstrožje odredbe. Naj- Govornik je omenil potem, da so bili tudi prvo izjavija? da za6etniki izgredov nist> bili v Brnu svoječasno nemiri |ovodorn štrajka, flelavci> ampak (lrilgi ljlldje. Kaj da je mislil ali iste da je znal mirnim potom poravnati 9 tem -e razja3n;j pozneje, zatrdivši. da velik tadanji tamošnji blagodušni namestnik in se- konliDgeot demonstrantov so sestavljali mladi danji justičn. minister Spens Boden. ,judjej kj m d/MM /at() malo pU5o a ve,ike Nadaljujč svoj govor napadal je govor- obljube> Xa je 6rtal dogodke po poročilu, nik jako ojstro tržaške** namestnika in je ki ga je ,lobU prave demonetracije so se omenjal, tla je isti celo mestni svet trž. hotel 7a-e,e ]e potem ko 9C je rairovno razgnati z vojaštvom. izjavilo prijazno za štrajkujoče kurilce. Mest- Govornik je trdil, da se je izjemno sta- nemu svetu je očital, da je ob euem prosil nje proglasilo le v osebno varnost namestni- vlado, naj napravi mir in red, in protestiral kovo. Proti ministerskemu predsedniku obr- protj i8ti vladi. Vlada da ni nič zanemarila.: njen je potem govornik nadaljeval: Iz ozirov ni^, p0vedali demonstranti, kaj snujejo, do parlamenta nismo obsojali vašega pjsto- Policija tudi ni mogla izvedeti tega. Ona ' panja: ako pa radi iako frivolnih motivov x r§j BVOj0 dolžnost, kakor tudi tržaška vlada uničujete politična prava, dokazuje to, da v obče in g. c. k. namestnik še posebe. Na! niste nič manj birokratični in policijski od padeno vojaštvo seje moralo braniti. Pro- svojih prednikov. Pred dvema letoma je bilo glašenje izjemnega stanja je bilo prepotrebno. mogoče ckIpraviti v Pragi brez izjemnega Vlada je odstrani, čim se uveri, da se tudi stanja, čeravno je bilo tam mnogo nevar- brez njega vzdrži ta mir in red. neJ-ie- Posl. dr. Katlirein je predlagal, naj se Pod. Ellenbogen je potem oporekal tr- V9a 8tvgr natanjko preišče, da se predloga ditvi, da so nerede povzročili anarhistični vlade takoj prevzame v prvo čitanje in po-sloji, ter trdil, tla je iste zakrivil indirektno tem jzročj posebnemu odseku. Parlament Llovd, direktno pa tržaški namestnik. Menil se mora dobro obvestiti popred, nego se je potem, da ministerski predsednik, ri se j/reče. hoče kazati miro- in spravo-ljubnega ter pra- Xa to se je preči tal nujni vičnega, ne bi sm-l braniti postopaaja na predlog posl. tira. Ellenbogena in! mestnika, čegar obstanek v Trstu bi bil v tovarišev. povod novim izgredom. Predsednik je vprašal, kdo podpira ta Ellenbogen je, zaključuj^ svoj govor, predlog. Vstalo je le malo poslancev. Od pozval zbornico, naj glasuje za njegov Italijanov samo posl. Hortis. predlog. Dr. Ellenbogenov pretilog zahteva : Ministerski predsednik tir. da Be izjemno stanje takoj odpravi ; Koerber je zopet vstal, da opraviči vlado sebno še v drugo točko Ellenbogenovega predloga, naj se tržaški namestaik odstavi, ker to spada izključno v delokrog eksekutive in ima le ona pravico nastavljati in odstav-Ijati državne funkcijonarje in ker da je namestnik v tako težavnih okolnostih popolnoma dobro rešil svojo nalogo : vlada pa da mora vstrajati Da tem, da se v Trstu ne ~tlpravi izjemno stanje, dokler se ne jK>vrueta mir in red. Posl. dr. P l oj je v imenu svojega kluba 1 lavci. Vlada išče anarhizem, ko ne ve reči izjavil, da isti ne bo glasoval za Ellenbogenov predlog, temveč za pretilog dr. Kathreina, ker Bmatra za absolutuo potrebno, tla se tržaške razmere vsestransko objasni jo in ker upa, tla kompetentni faktorji, na podlagi rezultatov preiskave, ukrenejo najprimernejše korake, da se zopet uvedejo pravni in nor maini o ln< šaji. Na to je govoril za Eileubogenov pretilog tudi poslanec tržaške pete kurije d r. H o r r i p, čegar govor pa prinesemo nekoliko obširneje v jutrajšnji številki, ker nam danes primanjkuje prostora : istotako se hočemo dru/.ega. Anarhizma v Trstu ni. Min, predsednik Korber je izjavil, tla je proti tem predlogom. Izjemno stanje je potrebno. Imenovanje in odstavljauje namestnika ni stvar parlamenta. Sploh da je na mestnik postopal kakor gre. Na to se je odprla« razprava o nujnosti predlogov Katlirein-Ellenbogen. Oglašenih je bilo več govornikov. Govorili pa so samo: Ploj, Hortis, Zazworka, Bartoli in predlagatelj Ellenbogen. Dr. Ploj je izjavil v imenu jugoslo vanskih zastopnikov, da bodo glasovali za Tržaške vesti, Čudna metamorfoza. Z g>*p. županom Sandriuellijem bi se radi malce pogovorili z ozirom na njegov pogovor z nekim dunajskim novinarjem (glej včerajšnjo »Edinostc). Izlasti jeden njegovih izrekov absolutno zahteva nekoliko razjašnjenja, kajti to, kar je rekel te dni gospod župan, prehudo nasprotuje vsemu, kar so govorili in govore njegovi somišljeniki o vsaki možni priliki. Velmožoi gospod župan je menil namreč, tla Trst ima mnogoštevilne aodrge (v dunajskem listu je rečeno : einen zahlreichen Pobel), katera sicer ni vidna, ker biva v oddaljenih kvartirjih in se prikazuje na dan le ob razburjenih dogodkih. To sodrgo da je težko brzdati. Vse res, do pič'ce sama resnica. Trst ima mnogoštevilne sodrge, razmernoje morda ui v nobenem avstrijskem mestu toliko, kolikor v Trstu. G. župan pa bi bil moral — v bolji dokaz, kako težko je brzdati tako množico — konstatirati tudi to, da ogromen del te »sicer skrite t množice raste brez vsake prave vzgoje — domače, šolske, javne — zbok česar imamo v Trstu kulturne razmere, ki so naravnost neverjetne za mesto, ki hoče biti moderno, pravi fenomen: množice otrok, ki ne vidijo nikake šole in po-d i v j u j e j o dalje!! To je uradno-stuti-stično dokazant). Tu bi mi mogli staviti gospodu županu vrsto kočljivih vprašanj : kdo je kriv na takih nezaslišanih razmerah ? Komu je v Trstu poverjena skrb za javni šolski pouk?! Kdo zastruplja javno in domačo vzgojo?! Kdo se vsikdar in rad poslužuje te zdivjanosti (in jo seveda s tem le vspodbuja) — ako hoče storiti drugim kaj neljubega, recimo nam Slovencem ? No, s tem smo prišli tja, kamor smo hoteli priti, in si dovoljujemo malo apost-rofo na naslov gospoda župana! Gospod župan je hotel meščanstvo tržaško razbremeniti od krivde da dogodkih, katerih pozorišče je bil te dni Trst. ter to krivdo navaliti na — sodrgo, ki se ne tla brzdati ! Sodrgo! To bi bila fenomenalna metamorfoza. Mi se dobro s}>ominjam'>, tla so somišljeniki istega gospoda župana često in tudi v nedavnih dobah, govorili, ko je nastopala ravno ta sodrga — prtiti nam Slovencem : daje bila to vredna, sijajna manifestacija, ti ost o jen in slovesen protest meščanstva, cittadilianze, pro ti d r-znosti Slovencev?! Kdo je ti. pr. v usodnih dneh leta 1897 besnel po tržaških ulicah? Ni-li bila baš ista sodrga? Ali takrat ta stdrga ni bila sodrga, ampak vse časti vredna »cittadinanza«, »nositeljica plemenit h tradicij«, »čuvarica značaja mesta tržaškega« in preIstaviteljica latinske — kulture«. A sedaj pa je ta cittadinanza, katere je bilo ob prejšnjih prilikah sama dobrota, 3araa vzvišenost, sama plemenitost, sedaj je ta cittadinanza kar hkratu postala snlrgj, Pobel!! Ali ni to čudovita sprememba? Nič čudna. Saj se poznamo! Nekdaj je divjala le proti Slovencem. A tlo sedaj ni bila navada, da bi kdo vtem videl kaj slabega. Ali danes srbi, vsled zabave te cittadinanze, koža tudi druge in zato sodrga ! Se eno malo vprašanje naj nam dovoli gospod župan. Velmožni je menil, tla to mnogoštevilno tržaško sodrgo je težko brzdati. Mi pa vprašamo, ali so oni mestni činitelji, ki bi jo morali in tudi mogli brzdati, kedaj še, ko je divjala proti — drugim, 1 e skušali z a r e s n o, ti a bi j o brzdal i?! So li ti činitelji kedaj govorili tej množici, ko je počenjala barbarstva proti nam Slovencem, tla to ni prav, tla to ni lepo, tla to ni človeško, tla to ni — kulturno?! Nikoli! V Trstu je res mnogo sodrge. Ali izgovarjati se nanjo v svoje opravičevanje — ne, v to italijanska gospoda nimajo pravice ! ! S tem hodi zaključen naš razgovor z gospodom županom ! Blamiran Evropejec ! < i. župan S.tndri-I nelli je men:l v svojem pogovoru s por. nekega dunajskega lista, da je bila uprizoritev generalnega štrajka nesmisel, v kateri je mogla za vesti le domišljava mogočnost, ki je hotela {»»kazati svetu, tla ima mase v rokah, zgodila pa da se je, da voditelji štrajka niso mogli nadvladovati množice ter so popolnoma izgubili vodstvo iz rok.....! Čitatelju menda ne treba dolgo ugibati, na koga je mislil gospod ttžas.ti župtn. No, včeraj smo naleteli ua glas, ki govori jasneje, določneje, konkretneje in kaže s prstom na onega, katerega je mislil župan Sandri-nelli. Ko smo tako — po svoji dolžnosti — -prelistavali razue novine, nam je prišel v roke tudi nemško-radikalni »Gr. Tagbl.«. Zanimalo nas je, kako piše ta list o dogodkih v Trstu, ker smo vedeli (po nastop h v državnem zboru), da so ee nemški radikalci postavili na stališče strogega obsojanja vseh oblasti in njihovega postopanja. Temu stališču povsem primerno piše tudi rečeni graški list. Graja najstrožje vse odredbe namestništva, oziroma redarstvene oblasti, ne prizanaša postopanju redarjev in zgraža nad postopanjem vojaštva. Ali neugodno sodbo izreka še nad nekom drugim..... ki ni nihče drugi nego — generalissimus socijalne demokracije tržaške, gosp. L'cekar v osebi! Graški list očita temu gospodu isto, kar je rekel župan, samo tla je »Grazer Tag-blatt* veliko drastičneji v izražanju. lK>čim je menil gospod župan, da so prvotui voditelji stavke in vsega tega delavskega gibanja izgubili v o ti s t v o natl masam', pa pravi graški list, da je g. Ućekar totalno izgubil — glavo. In res je tako. Motel je voditi la-dijo skozi razburkano valovje, ali izgubil je kar hipoma vsako orijentacijo in valovje je butalo ladijo sem in tja, kakor je hotelo . . . Volja, ki je hotela dajati direktivo, je kar I »ostala obnemogla. Mecil je, da bo na dogodke pritiskal svojo znamko, a prišlo je, tla so dogodki zagrnili njega samega! In obnemoglo je moral gledati, kako so ladijo votlih drugi elementi, ki so vozili — znano kontrebantlo ! Že na shodu v petek popoludne — torej ; popred, nego se je začelo najhujše — so ' menda gospoda generalissima socijalne demo-' kracije tržaške obhajale neprijetne slutnje. V tem domnevanju nas utrja že njega teatra-' liški nastop ! Ves bled iti prepaden v obrazu !je govoril o nečem, o čemer ga ni ni kdo i vpraševal : o — svojem lastnem poštenju ! ■ Prisegal je, tla on ni izdajica in da bi se raje usmrt i, nego da bi izdal svojega so-druga. Izlasti pa je bil teatraličen, ko je rotil zborovalce, naj ostanejo mirni, ker njemu tla gre — za življenje. Psihologično si ves ta nastop Ucekarjev ni možno tolmačiti drugače, nego, tla je g. generalissimus v tistih trenotkih že slutil, tla mu grozi nevarnost, da skoro, skoro — ne bo več generalissimus!! Izlasti mrzlo ta, s katero so množice vsprejele njega prisege, da bi raje izgubil življenje, neg > hi iz lal svojega sodruga, mu je morala kakor sam led legati okolo duše ! No, pozneji dogodki so dokazali, tli je g. Ucekar dobro slutil, če je tiko slutil. On ni določal dogodkov, ampak ti o g o d k i so njega vrgli — na stran! In on je moral le gledati od strani, kako se dogodki razvijajo brez njega ! Hotel je pokazati svojo moč, a dogodki so pokazali njega ob-nemoglost. Na kakem navadnem shodu, kjer je zbrana občina I »rez pogoj ni 11 vernikov, ki ne tehtajo besed in ne presojajo trditev, ki ne morejo oponirati, ker sploh ne znajo imeti svojega inenenja, ampak jednostavno — verujejo: o da, na takih shodih, ki imajo že svoj stari določeni in utrjeni tir, že se gre ! Ali v viharjih, ko posezajo vmes drugi, nepreraČunljivi elementi in kjer voditelj mora znati upoštevati tudi nenadno došle in ne-predvidjene okolnosti — v takih viharjih so ta generalissiraiis ne more vzdržati na višini, ampak zgublja (kakor pravi graški list) glavo že v prvih viharjih. Hotel se je pokazati velikega, a pokazal se ie malega. Hotel je z vel i ko akcijo imponirati svetu, a pokazal se je notri sredi akcije — pritlikavega! In taktično se sedaj govori in opaža jm vsem mesni, tla je v teh dogodkih, v katerih naj bi bila socijalna demokracija pokazala svojo moč nad masami, vodstvo iste demokracijo kar izginolo! Xa lepakih, ki so naznanjali sklepe mirovnega razsodišča, smo pač j rahljajo radi v tolažbo bolnikom, izročenim njihovemu varstvu. To je človeško, to je Intmanno. Iznenadila sta me tudi čistoča in lep red, vladajoča v gori omenjeni bolnišnici, na čemer gre hvala vsemu oskrbujočemu osebju. Moj prvotni strah se je sedaj promenil v jHipolno zadovoljstvo in moram le priporočati vsem našim družinam, da v slučajih, da jih — prelje preskrbljeni, nego na domu in je tam tudi več nade, da ozdravijo, nego pa na domu. Ako ostane ta zavod v takih rokah in ako bo imel na razpolago take oskrbujoče moči, zasluži, da ga vsakdo, brez razlike na-roduosti, imenuje — zav>d usmiljenja. F. K. Velik mlin v Trstu. Delničarji tržaške luščiln ce riža so sklenili sezidati v Trstu videli par podpisov socijalno demokrat.čn.h , veHk ^ Ta mHn w bjl zvezftn , iuščil. korifej, iz česar se je moglo sklepat,, da so njeo ^^ ^ bo m| ^ dobival jeden tlel gospodje sodelovali na pogajanjih med štirimi | ^ /a ^ U{ mle, ;;_400 kvintalov stenam:. Ali ulica ni poštevala več ni gene moke na kf>,]kor /a(|w^a za tržaško lr. ralissima, ni njegovih adjutantov! Uenera- ! ^ p()ZQeje pa tudi Troški so prora. lissimus je x vihri padel s konja in sedaj čnnjeni na 600.000 K. ugibije svet, v katerem jarku prav za prav, lz-pred naših sodišč. Včeraj zjutiaj tiči mož, ki je po krvavih dogodkih tržaških gti gi vršjlj pred tukajžnjim C8tal — blamirani Evropejec! ^dye ras!pravi in to proLi 18-letni Angeli Slovencem v porabo. Šandor Gjalski Zidarič iz Sovinjaka, obtoženi zločina tat-je napisal v »Hrvatske misli< to-le bajko : vjnet jn proti 42-letnemu kovaču Josipu H. Stara hiša je bila v ognju. Pogubni plamen \z Istre, obtoženemu zločina težkega telesnega je že lizal streho — od povsod i, skoro iz poškodovanja in radi prestopka zapeljanja z vsacega kota so silili in se sukali razdirajoči valovi ognjene sile, ki je uničevala del za obljubo poroke. Prva je bila obsojena na dva mesečno delom starega doma, in tudi stari zidovi so je£0) pOostren0 z enim postom na mesec ; začeli pokati, drugi pa je bil obsojen na ti mesecev zapora, Od nikjer nikogar, ki bi branil hišo pred po0strenega z enim postom na mesec, in vrhu nesrečo. Hišni ljudje so imeli druzega posla. tega prjde kaznjenec enkrat na mesec v po- Eni od njih so bili sporazumljeni in zložni s pebno celico. požigalcem hiše, ki jim je bil obljubil mal delež Drobue Testi. Tatvina. Ema Bi- .z odškodninske svote, ki. jo pnnese asiku- ^ 9taaujoča v ulici Conti gfc. je nazna. racija, pa nisn hoteli kvariti posla razde v a- ..... . . J ' 1 ' mla na policijo, da so jej nepoznani vzmo- jočemu elementu. Drugi pa so sicer res pro- ... ■ . . . 11* ^ v 1 1 & 1 1 vici iz nje stanovanja odnesli vec obleke v klinjali zaži^alca hiše, psovali njegove privr- vreolj v plamenu. , , .. ,. J \ _ _ »Naj bi ze bilo, da je pobegnila sama, ali Slednjič se je spomnil jeden njih, da je , 1 - . •« » , . - J J — tako je pristavil žalostno prevarjeni moz v resnici zadnji čas misliti na obrambo in , -. 1 J. — pobegnila je s l iOO kionami, z novo pripeljati brizgaljke. N i to je ustal nekd > «lrug , , , , , ... 1 , .. . . . moško obleko ter zlato verižico, vredno lb<) od njih, pa je zakričal močnim glasom, da se , v ui 1 - J ' 1 J 6 ' kron.« Kronice. obleka in verižica so vir za- pred vsem mora doseči sporazumi jen je glede ... - r . . . , , r, 1 ' . loiHt 1 njegovi, in m; jo umeno to žalost. G. poh štva, ker še le potem bo možno in se lx> ■ • . . .-i 1 . M. "j ... . komi?ar ga je tolažil s tem, da mu je oblju- smelo iti po brizgaljke ter braniti hišo v pravi ... , . . . . , t , 1 0 J 1 bil, da ukrene vse, kar je potrebno, da ulove ubežnico in žnjo seveda tudi denar — če ga stališča slediti, tedaj lahko kar črtajmo podporo za gledišče, za razna društva itd. Kmečki vasi tega ni treba«. Svetovalec Žužek je potem stavil resolucijo proti nemškim šolam, a svetovalec L e n č e je menil, da že pet let ni bilo take debate pri (»ostavki o ljudskem šolstvu. Resolucija Žužkova temelji v narodnem prepričanju. Nemška šola bije nam v obraz. Naj imajo Nemci iste pravice kakor mi, a svoje dece ne pustimo potujčevati. Kako bi upili Nemci, ako bi mi lovili nemške otroke v slovenske šole ! To je nasledek tistega p r o -kletega nemškutarstva, katerega je še vedno mnogo v Ljubljani. Će bi v I o b č. svetu bolj odločno posto-pali, ne bi tako daleč prišlo. {Mi nazadujemo iz raznih oz i • j r o v, tudi radi prepira s »klerikalci«. Nemcem pa raste greben. Čas je, da se o tem tudi v občinskem svetu čuje glaa. Nemški delodajalci silijo otroke svojih uslužbencev v nemške šole, zato bo glasoval za Žužkov o resolucijo, če jo tudi župan sist'ra«. * Drobne vesti. Na Vrhniki na-mernjejo zgraditi vodovod. Stroški so prora-čunjeni na 88.000 kron. Poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo 40°/r prispevek, torej 35.200 kron. V S t. Vidu pri Ljubljani so aretirali nekega vaščana, ker je hotel usmrtiti svojo ženo. Zmrznila j e v gozdu pri št. Vidu 76 letna Marija Čec iz Velikega Ubelj-skega. Roparja Lovro in Janezi Brvarja s» zaprli. Oropala sta posestnika Jakoba Uranka rja iz Hrastnika v brdskem okraju. KMKKKKKKKKKttKKK K K X X X X X X X X X X X X X X X GORICI la MIZARSKA ZADRUGA 7 z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, je prevzela po slov. zaiop pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trsta, Via Piasza vecchia (Boiario) št. 1. na de (sil strani eerkve st. Petra}. Konknranoa nemogoča, ker Je blago ls prve roke. X X X X x x X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXKXXK JAKOB BAHBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giuiia št. 7. Priporoča svojo zalogo j estvin kolonij a lij, i vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. i — Najfineje testenine, pO jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. A stara hiša gori in gori — kar streha se jej že hoče zrušiti. — Ljudje, ne mislite sedaj na pohištvo in predelavanja, branite si pred vsem streho in hišo! — je zaklical nepoznan glas. Bajka nič ne govori o tem, da-li so poslušali ta glas in rešili hišo — — — Stanje ranjencev. Mesarskemu pomočniku Arturu Luzzatto je moral dr. Escher bo še kaj pri njej. Samomor. Včeraj zjutraj seje usmrtil, izpivši strupa, 'Jb letni uradnik Robert Pelich, stanujoči v ulici < issa di risparmio štev. ti. Vzrok samomoru ni znan. Drmibe premičnin. V četrtek, dne 20. fe bruvarja ob 10. uri pred pol udne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : včeraj odrezati nogo, pomagal mu je na tem . Sv_ Križ 10(J( preši5. uiica Acquedotto Z2, dr. Dolcetti. Brivskemu vajencu Hermanu jlišna oprava . uiica Stadion 2, steklena Vidjaku seje stanje obrnilo mnogo na hujše,; omara in poreelana ; ulica Pozzo del Mare 1, tako, da je nastala nevarnost za njegovo življenje. Nasprotno pa sc nadejajo zdravniki, da >e jim |>osreči poštnemu uradniku 1'itzko rešiti prestreljeno nogo ter da iste ne bo treba odrezati. Stanje drugih, o zadnjih nemirih težko ranjeni}«, je neizpremenjen . Vojaštvo. Danes ne straži več vojaštvo javnih uradov in drugih mest, kjer je bilo te dni na straži in je vojak«»m dovoljeno, tla smejo brez varnostnih patrulj hoditi po mestu. Mesto je zadobilo zopet svoje običajno lice. To je lepo. Pišejo nam ; Te dni me je bila doletela nesreča, da sem moral svojega sinčka poslati v bolnišnico k sv. M. -Magdaleni. S kakim sreein sem storil to, si more misliti le on>. ki pozna naša neznosne narodne razmere. Moj o-lelni sinček ne zna namreč niti besedice laški ! Predstavljal sem si stanje otroka, ki je prišel v roke tujih ljudij — ljudij, ki ga ne bodo, ali ga ne bodo hoteli razumeti, ker govori drug deželni jezik! Ali vsa moja bojazen je zginila, ko sem doznal, da je otrok prišel v res usmiljene roke, v roke, ki vsaj v nesreči svojega bližnjega ne iščejo — politike. Postrežnice in zdravniki, na čelu jim g. dr. Marcovich, ne poznajo popolnoma slovenskega jezika, ali ono, Kolikor znajo, po- hišna oprava ; ulica Solitario 4, hišna oprava ; uiica Stadion 3, hišna oprava. VreMfmk! ventnlk. Vr-eraj : toploner J> 7. uri zjutraj 7°5 ob 2. uri |*opolndnf 10°. 1 C.' — Tlakomor ob 7. uri zjutraj 753.1 — Danes piima ob 7.13 predp. in ob 8 32 [«p.; oeeka ob 1 24 predpoludne in ob 1 39 po pol udne. Vesti iz Kranjske. 4 V mestnem zastopu v Ljubljani so padle te dni važne, pomembne in morda za bodočnost tudi simptomatične besede, če poročilo v »Slovencu« odgovarja vsej resnici. V tem slučaju bi mi. ki z neizprosno doslednostjo branimo svoje stališče z ozirom na slovenski domači prepir, doživeli prav lepo zadoščenje. Za danes beležimo le brez nadaljnjega komentarja. V razpravi o mestnem proračunu je rekel n. pr. poročevalec Senekovič, polemizuje z dro m. Tavčarjem : »Ali je mislil dr. Tavčar v svojem govoru na to, da j e Ljubljana središče naroda, da ubogi, razcepljeni narod mora imeti kraj, kamor se zateka? Ako se hočemo postaviti na stališče kmečke vasi in s tega Brzojavna poročila. Sprememba na ua namestništni na . Zirornjeavstrijskem. DUNAJ 19. (B.) Njegovo Veličanstvo cesar je zaprisegel danes predpoludne novo-imenovanega namestnika na Zgornjeavstrij-skem, gr< fa Artura Bvlandt-Rheidta. na čemer sta pcsredovala najvišji komornik, grof Abensperg Trauen in ministerski predsednik dr. Korber. Zlata poroka nadrojvodske dvojice Rainer. DUNAJ 19. (B.) Ob 11. uri predp. je nadvojvodska dvojica Rainer vsprejela deputacijo c. kr. domobranstva sestoječo iz 56 členov. Nadvojvoda je bil skoro 30 let vrhni poveljnik domobranstva. Deputacijo je vodil minister deželne brambe, grof Welsersheimb. Nadvojvodska dvoj-ci je vsprejela še nekatere druge deputacije. Dogodki v Španjski. MADRID 18. (B) V Sabadellu so štraj-kovci zažgali samostan in poslopje carinar-skega urada. V Barceloni so anarhisti streljali na nekega policijskega agenta, ki jih je imel nadzorovati. Angentu se je posrečilo ubežati. Zahvala. Podpisane rodbine se tem potom naj-iskreneje zahvaljujejo vsem c. kr. oblastim in drugim spoštovanim osebam na tolikih dokazih iskrenega s »čutja povodom smrti njih nepozabnega očeta, brata, starega očeta in svaka, gospoda 3vana Dolinarja c. kr. učitelja. Sv. maši zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Antona Novega dne 13. marca ob 9. uri zjutraj. V Trstu, 17. februvarja 19U2. Žalujoče rodbine Dolinar-Briickner-Thron-Gusttn. ki zna slovensko, italijansko in nekoliko nemško se takoj sprejme. — Ponudbe sprejema uprava »Ivlinosti* v Trstu. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrentc St. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola Cliiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgična zdravljenja, angležk predmeti od gumija in nepremočljivhi snovi PROTI kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škutljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 60 stotink. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne J K cene. U K M 5 VILJEM DALI,A TORKE 5 v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Moje p o blitvo donesesrečo. ■ ■ ♦ mk Pm ttta tema za izdelovanje ogledal Čiščenje, zaokroževanje, dekoriranje kristalov in šip. Popravljanje jHikvarjenih ogledal ter posrebrnjenje istih. Cene najugodnejše. Aleksander Rocco - Trst. Tovarna: Pisarna: ul. Sette fontane 35. ul. Gelsi 3/a. Telefon 941. I SffifSfStStS) Aleksander Levi Minzl Prva Ib največja tovarna pohidtva vgeh vrst. -#t TRST f- TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosarf« it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Llaltaaea In Via Riborgo št. 2L Telefon it. 670. -MOM- I*- Velik lxbor tapecarij, ircal in sUk vrfuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Gene brez konkurenoe. ILĐSTE07AVJ CEHI ZiSTOI! II FB1H0 Predmeti postavio se na na. obrod aH železnico fnn-o Tomsig Luđvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA za Bczlacevanje in dekoracije Sprejemu v?e v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga late v za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Teodor Slabanja srHirar v Gorici, ulica Morelli št. 2, priporoča preeast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih j>osod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa ]»reč. p. n. gospod nuročevalec sam lahko določi- Proti malokrvnosti. za rekonvalescente in v obce za vse šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev itlKiiti liiiiii. Sestavljen je iz raoijonalno izbranih potrebnih kol čin /"leza in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 1 20. 2 — in 3 60. Vdobiva ne samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza deUa Stazione itv. 3. Postne po^iljatve » povzetjem. IVAN KRZE Trst — Piazza S. Oiovanni st. 0. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kosjtarja in stekla; velik izl>or pletenin in lesenega blaga. Lesene pij>e iz najboljšega ti so ve ga lesa z gobo af i druge zbobe. Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžnost, javiti glavnemu občinstvu, da dalmatinska čri;a, bela. ()polo m istrska vina. ki se prt dajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica dede Legna št. G t v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato se stavlja na vms s« d e in boteljke kontrolna i n garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo \is<'ko c. k«', miuisterstvo za notranje pivari radi pregostega k valjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. K 1« r m torej vkupi \ino v naši zalogi, je got< v. da so v njeni ne nal aja drugih snovi}, nego t II. Ordinuje cmI 8. predp. do ti. pop. Izvršuje odstranitev kuijih oćes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način iu brez ai-kakor^nih bolečin. trgovec z jedilnim blagom v Trstu. Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijsiij, navadnega in najtinej.-eg'a olja. najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na de-ieio ua debelo in drobno. Ceniki franko. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga strojev in železja. SCHNABL k Co. - TRST Vsa ceife Fcite vecchie (ogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Matcirćl : a ifzbičče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosetlaj nad 200 obrtnih naprav. med kojimi: 12 žag za obdelovanje leea iu pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnot skarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav /a izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko it sardine, Mline, Podjetja za napravljanjc soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja. Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje iu nakladanje žita. PRIZNANJE iz krop velespošt. taacep ženstva r Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica. Ne dam mnogo na pretiravaoa ča> 11-karska hvalisanja blaga, a vendar čem vid»-d Vašega inserata poskusila s testeninami Vaše tovarne, če tudi skrajno nezaupljivo. Resnici na ljubo pa \ a?n moram izjaviti, da so Vaše testenine zares izborne ter pre-ezajo po kakovosti druge enake i/.detke. Nezaupljivost, katero se iina do testenin druzi.'i tovarn, nikakor teti ij ne vela z:»j Vaše izdelke. S spoštovanjem J. ČRNAGOJ nadučiteljeva žena. Ljubljana liarje, nov. 10U!. Prošnja tvrdke : Prosimo, pazite na naše prave testenine, ker se skttsa druge izdelke za npše prodajati : slučajev iu pritožb-Imamo obilo. Naše testenine so vzl;c neznatno višji eeni cenejše kot druge, ker so kuhano dva j do trikrat večje iti se j'l> zaradi tega potre-I uje znatno manj od družili. lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala iu rizika z razpečavanjem zakoniti« d,,»oijenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe po.-l naslovom Ludwiy Oester-reicher v Budimpešti, Vili Deutshegasse. 8. V ta nm je bilo jcsteTljeiili: 161 irotcrjev la plin in petrolej iu 65 parni! strojev s 55 SLOVENKA", glasilo slovenskega ženstva, VI. letnik. Vsebina številke za Januar 1902.: iJailki : X: Učiteljica na deželi; J. Ferfolja: Dekliški liceji, Žensko časopisje na Češkem ; Sava : Ženske v javnem družabnem življenju ; Herta Pappenheim-Leda : Socialni temelji nravstva. Leposlovje: Sienkie\vicz-Marj:m : Bodi blagoslovljena; I tva : Na obali, Pesem; Ž. L. Mozirski : Slika; J. Ferfolja: Nekoliko aforizmov žen; Fran Žgur : Ko s sanjami svitlimi . . . Kaj gledaš me tako hladno ? J. S. Machar-Ant. Dermota : Magdalena, 1. spev. Listek : Nove knjige : Magdalena. Beležke. Naroča se pri npravništvu „SLOVENKK" v Trstu nI. Miccolo .-». II.. kjer se dobe tudi posamezne številke. Cena : G K za celo leto, K za pol leta. „SLOVENKO" prodaja v Trstu le tobakarna ga. Lavrenčiča na trgu Caserma. Ntavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavliiiisko in ometuo Stavbinsko podjetje tljncarstvo. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani iiua čast javljati slav-ueinu alovauskemu občinstvu, da je por imenovani pogrebni zavod p » raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah. Oprave ima take in toliko, da zamore prirediti vsakovrstnih pr grehov. Y prodajalni^) na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armonia«) ima strankam na razpolago vee potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste uveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajo« se, da nas ?<»rojaki obiščejo |»ri vsaki žalostni priliki se belježi tidano Pogrebni zavod. Po nizki ceni. Via Jluova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski i/bor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala o nikeljnastili, jeklenih, zlatih in srebernih okovih, zdravniško predpisani od nč. naprej. Velikanski izbor daljnogledov ^^ Delalnica za konstrukcijo železa itd. "^S y Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor : Lomplehia okna za celr stavbe in i~Jošna okna na rte/eno. vrtita, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: flešćirr, parkete, od jermen rt in navadnega lesa. Komplet na stavbi nska kovaška tlela, stojm ice. ograje, širne mreže. železne zntvomiee na vreteno itd. ittl. Reference prve vrste na razpolago. i__________ . X za gledališčn, kraje in morje z akromatičmi , lečami, kakor tudi barometrov, termometrov meriti vročino človeke ali zraka od za n v naprej. Izbor povekševalnih leč in velikaiis-ki izbor modernih lori:)jet M.čala . rocem ?a ženske) O ■ ♦ + + + ++ + 4 f > li4 ^ 4 ♦ ♦