Poštnina pavšalirana. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. V LjubAjane, 30. junija 1823. Let® EgS. AVTONOMIST Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov11. SjzBnesJa vsako solao4o„ Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p. jiUi^rLy^vrwrrrT^^ft*Tirryi‘VV*iV^r^rrrfc^rTrrrrrrf*^r-<*"*■■• -r- ‘ jjru1 *irfrM~r~i%rf‘~iiyiriTr' i* 1 * ***— •> <• ■ »* llai hnrnmml Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega sloven-IlOl HOMO l skega ljudstva! Slovenski narodni program — ali nikoli več! V stari, izživeliAvstriji smo Slovenci kot narod bojevali ves svoj politični boi kot bistveno ustavni boj, kot boj za spremembo centralistično = dualistično urejene države v federativno državo, v kateri naj bi dobili tudi mi svoj prostorček na solncu. Duhovno preživela Avstrija tega ni razumela, njeni posestniki so ostali svojeglavni — zato je država propadla. Toda naši politični vodniki od takrat svojemu ljudstvu niso znali in hoteli povedati, zakaj je pravzaprav šlo. Pripovedovali so narodu, da gre danes za to ali ono šolo, za slovenski jezik v tem ali onem uradu, za most čez to reko ali oni potok, za takšne ali onakšne davščine, niso pa nikoli razjasnili politične smeri in političnega cilja naroda kot takšnega. 1 o deloma niso niti znali. Zato je bila vsa politika, kakor je deloma še dandanes: „Poslanec N. N. je predlagal ... je govoril... je interveniral... itd. To je strašna demagogija! Ne ona demagogija, ki navduši ljudi za kakšno lepo reč, ampak demagogija poneumnevanja. Vsi bi se mora- ii zoperstaviti tej plitkosti v naši politiki! Mi smo že na razne načine pokazali in razložili: kaj je ustava in ustavni boj. Danes so skoraj vse ustave meščansko maslo. Njih namen je vedno enak, čeprav je časih varianta različna: Vlada naj meščanstvo — ne kmet ne delavec —, ki se opira na monopol kapitala in monopol izobrazbe. Prvi in drugi monopol naj bosta le zaščitnika premoženja. Opora mu je številna birokracija, ki se sestavlja iz izobraževalnih monopolistov, katere zopet vodi na vrvici — ponižnega kužka! — kapitalni monopolist. Vlada pa se potom parlamenta in volitev, kar vse je navidezno demokratično, toda lažnjivo do dna. Ampak v tem je temeljna zmota vse sedanje družbe. Ona se opira na neko veliko krivico: na neizobrazbo proletarijata. Njegovo revolucijo je pokopala njegova malenkostna, nezadostna izobrazba. In bo za ta greh, ki je posledica družbe in tudi njega samega, težko trpel. Zakaj pretekla bodo desetletja, predno se bo mogel količkaj oddahniti. Toda pride čas, ko se bo nezadostni učenček vadil na hrbtih — učiteljev. Zakaj to vemo vsi, danes peto leto po končanju svetovne vojne: da to ni bila vojna med narodi, ampak vojna buržoazij, meščanstva. Na tem ničesar ne spremeni okolnost, da so bilj za vojno in njene kredite tudi ljudje, ki ne bi nikoli smeli biti za to. Toda v njih je bilo več podložništva kot pa proletarstva. Vsi tudi vemo, da je bila zadnja svetovna vojna gotovo tudi zadnji imperijalistični napor buržoazije, ki je v .,premaganih" deželah že sedaj dosti doplačala. Prihodnji svetovni revež bo treščil kapitalistično družbo ob tla. Če bo pro-letarijat na svoje naloge tako malo in slabo pripravljen kakor je bil leta 1918. — tedaj gorje civilizaciji in kulturi Evrope! Na neizobrazbi svetovnega proletarijata pa je skrahirala tudi demokracija in ž njo parlament, gobezda-vi, neplodni parlament. V Rusiji vladajo — „sovjeti“. Saj ni res! V Rusiji vlada nad dvestomilijonskim narodom komunistična stranka. Saj ni res! Tam vlada zelo mal političen klub. Ves narod molči in trpi in gleda. — V Italiji vladajo fašisti, njih vodnik Mussolini brije norca iz parlamenta in njegove večine. Toda po mestih in vaseh ima svoje strankarje; „fašiste“, ki imajo pravico nositi puške in jih tudi nosijo. To je politična stranka za našo dobo! Kdo naj vrže Mussolinija? Ljudstvo? On ima svojo oboroženo stranko, ki ga bo znala braniti. Kralj? Komu pa on zapove-da? Mussolini bo pognal tudi kraljič-ka s trona, če bo hotel. — V Bolgariji je Stambolijski zdramil kmetske množice in je s pomočjo njihovih glasov prevzel vlado, legalno vlado. Prišlo je nekaj sto oboroženih ljudi ali hajdukov, ubili so Stambolijskega in prevzeli vlado. In vladajo sedaj mirno in noben kmet se ne gane. — In na Ogrskem? Hajduk Horthy z zemljiškimi baroni in grofi vlada kakor se mu poljubi. Na njegovi strani so — bajoneti. Na Češkoslovaškem vlada politična klika, a Nemčijo, to Nemčijo bo prevzel že v bližnji bodočnosti pod svoje izkoriščevalno okrilje — sindikat težkih industrij-cev. Narod se je bojeval, narod bo delal in narod bo plačal vse vojne in povojne dolgove. Kaj pa nri nas? Imamo velikosrbski režim. Ta ima na svoji plati vse atribute državne moči. Mislite, da bodo demokrati — kolikor jih je resničnih in pravih — kaj opravili? Z drugimi vred bodo pomandrani. In mi vsi se bomo še spomanjali izreka: „Wer nicht horen will, muss fiihlen!“ Če pravimo sedanjemu režimu, da je velesrbski, s tem še ne mislimo na srbsko ljudstvo, ki kakor tudi nobeno drugo, nima teh in takšnih last- nosti. Toda to ljudstvo je — kakor marsikatero drugo, ne izvzemši nas samih — politično nezadostno izobraženo, socijalno izredno neznatno diferencirano ter zato izvrstno sredstvo v rokah maloštevilne kapitalistične klike, katera bogati od državne moči, pri tem malo misleč na narod in na državo, katere vodstvu in upravi bi se morale pritegniti najširše plasti ljustva, da bi pognale njene korenike državne skupnosti na globoko in na široko. Ob splošni tej reakciji, ki je nastopila po vsej Evropi, moramo Slovenci kot narod — ako se čutimo še kot narod!? — dobiti jasno začrtano pot v danes še temno bodočnost. „Vse za vero, dom, cesarja!“ — to danes hvala Bogu ni več naš narodni program. — „Poslanec“ N. N. je interveniral... je predlagal... itd.“ — to nikoli in nikdar ne more biti program kakšnega naroda, ampak kvečjemu kakšne strančice. Naš svobodni narodni in socijalni program more biti le samoodločba, to je federacija v katerikoli okolnosti, kjerkoli in kadarkoli. S tem izrekom pa je ozko zvezana misel na republiko, ker gre ves svet v to smer. S tem je izrečena namreč misel prave demokracije, ljudske samouprave in modernega socijalnega načela o enakopravnosti in enakoveljavnosti vseh ljudi in človečanskega pobratimstva. Politično blato. Glasilo jugoslovanskih nacionalistov »Orjuna« je objavilo besedilo pisma, ki ga je v pravkar minoli volilni dobi pisal 'bivši pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar nekemu svojemu prijatelju v Belgrad, bržkone nekemu ministru, članu radikalne stranke. To pismo je ponatisnilo tudi nedeljsko »Jutro« in napisalo o njem tudi jako oster uvodni članek. Pisana v celoti zaradi pomanjkanja prostora ne moremo ponatis- jniti, pač pa hočemo iz njega povzeti le nekaj točlk in o njih spregovoriti par besed. V pismu omenja g. Hribar med drugim, »da se mu je posrečilo za volitve nabrati par milijonov za agitacijo za radikalno stranko. — Par milijonov! Milijoni v Sloveniji ne rastejo kakor fižol. Milijoni so v Sloveniji jako redki, zlasti za volilne namene. Volitve so jako riskant-na stvar. Pri volitvah je mogoča tudi aguba in propast in ne samo LISTEK. Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust Seno a. Naenkrat je Uršula vzdignila glavo in rekla Palffyju mirno: „Plemeniti gospod! Reč, o kateri sva se sedaj do sitega nagovorila, je važna zelo in se tiče cele moje obitelji. Jaz vaše zakone nekoliko poznam, toda stvar je treba najprej premisliti, potem pa se tudi pogovoriti z Ostalim sorodstvom. Vprašala bom svoje zetfe in tudi podbana Ambroža. Več oči več vidi. Potrpite torej dotlej. Ne pravim, d!a ponujanei pogoje naravnost odbijam, niti da jih sprejmem. Bodite med tem moj gost, poslužite se tukaj kakor da ste doma, kakor da je cel grad vaš. Čez par dni boste lahko velemožnemu gospodu Andreju Batoru sporočili, kako smo se pogodili; ker pa imajo možje hladnejšo kri in več spretnosti, bom poverila ves dogovor svojemu zetu Mihaelu Konjskemu, ki je lani pri banu vložil tožbo. On je začel vojsko, on naj sklene mir, če je mogoče.“ „ . , »Srečen bom,“ je odvrnil z uluidmm smehljajem Madžar, „če bom lahko pritisnil pečat pod spravo tako slavnih rodbin, in dobra slutnja mi pravi, da bo do mira tudi prišlo." »Bilo kakor koli, gospod Palffy,“ je j40"-gospa Uršula ostro, „to pomnite vi, m P°mni naj vaš gospodar, da Uršula Heningova ne Pozna šale, in če se bo v tej stvari pokazala tudi najmanjša prevara, pri božjih ranah pnsežem, da bo hudo in da bo brez usmiljenja tekla kri. Sedaj pa lahko noč!“ Uršula je mahnila Palffyju z roko, on pa se je čudni ženi globoko priklonil in šel spat v sobo, ki mu jo je Ivan pripravil v zadnjem stolpu grada. II. Štiri dni po razgovoru z gospo Uršulo je rano zjutraj gospod Palffy pred Susjedom skočil na konja in z roko zamahnil v slovo Mihaelu Konjskemu, človeku visoke, močne rasti, ki je bil spremil madžarskega gosta do vrat. »Zbogom, plemeniti gospod!" se je nasmehnil Batorov poslanec, „za nekaj časa se bomo zopet videli!" »Drago mi bo,“ je odvrnil Konjski in se resno poklonil. „In tudi meni je milo, da se prijateljsko ločimo. Čez dva dni bom prišel nazaj in pripeljal Grgo Dombroja. Dobro bi bilo, če bi dotlej sestavili inventar." „Ne skrbite se zaradi tega. Bom že poskrbel." „Torej hvala vam in z Bogom!" je končal Madžar in veselega lica pohitel proti Zagrebu. Gospod Palffy ni svojemu konju prav nič prizanašal. Brez usmiljenja mu je z ostrogami gulil rebra, tako da se je videlo, kako zelo se mu mudi. Ne oziraje se niti na levo, niti na desno je drvel skozi Stenjevec, Vrabče, Črno-merec, in lice se mu je še bolj razvedrilo, ko se mu je na jutranjem nebu za gorskim obronkom pokazal stolp svetega kralja. Močno je nategnil uzde, legel konju na vrat in še bolj pognal, tako da so ga kmetje, ki so ob vrtovih Iliče šli v mesto, začudeno gledali. Brezobzirno je zdirjal preko trga tride-setorice, krenil pod kapiteljska vrata in se usta- vil pred1 zidano kanoniško hišo nedaleč od frančiškanskega samostana. Ne da bi čakal, da mu bo kdo odprl, je brzo skočil s konja, odprl mala stranska vratca, skozi katera je vstopil vodeč konja na uzdi. Privezal "a je za steber, pobrzel po stopnjicah in odprl prva vrata. Tukaj sta sedela pri oknu dva moža; na klopi debelejši gospod s silnim trebuhom; podbradek mu je silil izpod lica na črno kanoniško obleko in male, sive oči so veselo žarele nad velikim, širokim nosom; — poleg njega je čepel na stolcu suh in bled človek, s kratkimi lasmi in pristriženimi brki. Suhač se je zdel ves zgrbljen v zemljo, od gostih obrvi ni bilo mogoče videti njegovih oči. »Pohvaljen bodi Jezus!" je kriknil Madžar veselo, ko je odprl vrata in vrgel svojo kučmo na veliko glineno peč pri vhodu. »Na veke, amen!" je odvrnil kanonik. »Gospod je treščil v moj dom kakor blisk iz vedrega neba!" »Kakor blisk!" se je Palffy prisrčno na-smehljal; »ampak, prečastni gospod, zvita lisica pa ste le. Ime vam je Stipo Svesvetički, držite se prav kakor kak svetnik, pod kožo na ste polni vragolij. Kaj me niste pričakovali, kaj? Ha, ha, ha! Vi Hrvati ste se takih premetenosti menda od Turkov naučili." „0, ko bi vedeli, dragi prijatelj,4 se je nasmehnil kanonik in pomežiknil, »če ne od Turkov, pa od vas Madžarov. Vsaj vi ste mojster v tem, in enako va§ gospodar. No, pa povejte, kako ste izvršili svoj »'osel in s čim vam lahko pomagam?" Pri teh besedah je kanonik vstal, zazehal in pogledal prišleca. Suhi tovariš se ni niti premaknil, ampak je Madžar samo po strani ošinil s pogledom. (Dalje prihodnjič.) dobiček. Zato je pa opravičeno vprašanje: Kdo je dal te milijone in zakaj jih je dal? Milijone je mogel in hotel dati prvič le tisti, kdor jih ima in drugič tisti, ki je nameraval z volilnimi milijoaii »zaslužiti« nekaj novih milijonov. Kdo pa ima pri nas milijone za take namene? Nihče drugi ne kot banke, veliki industrijci in veleposestnika. Drž. uradniki, .kmetje in delavci jih nimajo. Zakaj je dala g. Hribarju milijone na razpolago ena ali druga banka? Gotovo le zato, ker računa banka na nove milijone! Te pa bi dobila le, če pride na krmilo radikalna stranka, ki bo iz hvaležnosti dajala dotičnim bankam razne koncesije in jim torej omogočila različne »gšefte«, ki jih drugi ljudje ne smejo delati, ali pa da bo banka (banke) udeležena pri kakšnih dobavah in sličnih državnih kupčijah z velikanskimi dobički na račun davčnega denarja! To je edina možnost in edini povod, zakaj bi banke dale denar za volitve g. Hribarju na razpolago. Ta možnost in ta povod pa je kruta obsodba »državotvorne« politike radikal, stranke in zato mora vsak pošten človek v Sloveniji reči: Ven iz Slovenije s srbijansko radikalijo, ki ne živi od moči svojih idej, ampak samo od korupcije in od izsiljenih milijonov! Drugi slučaj: velika industrija in trgovina. Mi vemo prav dobro, da dolguje naša država slovenskim trgovcem in industrijcem ogromne svote zlasti za vojaške dobave. So tvrdke, katerim dolguje zlasti vojaški erar kar po 20 in še več milijonov. Ti gospodje so poskušali že vse mogoče, da pridejo do svojih soldov, toda zastonj: Belgrad ne plača. /Sedaj pa pride kakšen Hribar in jim namigne: Gospodje, dajte za volilni fond za gospodujočo radikalno stranko toliko in toliko, pa boste prišli do svojega denarja! — Ali se je trgovcem čuditi, če poskusijo še zadnje sredstvo in vržejo še kakšen milijon v-nenasitno radi-kalsko žrelo, ker upajo, da bodo vsaj na ta način prišli do svojega? .Zato mi tudi trgovcem tega njihovega obupnega koraka ne zamerimo bogvekaj, ker jih razumemo — s čemur še ni rečeno, da jih opravičujemo — pač pa je od /strani »državotvorne« radikalije neodpustljiv škandal, da more pri volitvah na trgovce in industrijce s svojo nemoralo »moralno« pritisniti, češ, dajte /nam denar za volilni fond, pa vam bomo plačali vse! In ta radikali ja se upa javno nastopati v Sloveniji s takimi metodami pod blestečo krinko »narodnih osvoboditeljev« in »državotvorcev« in izdajati celo dnevnik v slovenskem jeziku! Škandal brez primere! Kako je s sekvestri, je znano. To je kup gnoja, ki smrdi že do neba. Najprej prav po »boljševiško« pobrati ljudem njihovo zakonitim potom pridobljeno premoženje brez odškodnine, potem pa namigavati: Brate, daj mi milijon ali dva, pa ti bom tvoje premoženje zopet vrnil — to je brezprimerna /svinjarija. Talkšno je poglavje o volilnih milijonih. Neverjetna isramota pa je, da se najdejo slovenski ljudje, ki pri takih škandalih sodelujejo z vso svojo uradno močjo, samo da zado-ste svoji osebni častiželjnosti in morebiti tudi osebni lakomnosti. Ali obstoji naše »narodno osvoboje-nje« in »ujedinjenje« v svinjarijah? Oprostite nam besedo, pa drugače ne moremo. Poglavje o zlorabi uradne moči je ravno tako sramotno in žalostno. Iz Hribarjevega pisma je razvidno, da hoče on uradnike, ki niso izraziti radikalski strankarji, premeščati sem in tja, kakor ibi vlekel fižole na »Špani«, a ne po službeni potrebi. On dalje ugotavlja, da je med uradniki nekaj ljudi, ki zaslužijo disciplinarno preiskavo, pa je ne uvede, ker menda zaslužijo disciplinarno preiskavo le oni, ki niso radikali...! Dalje pripoveduje, da je sklical k sebi okrajne glavarje, da pritisne tudi na te, naj delajo za radikale. Okrajni glavarji imajo veliko moč. Je na primer tukaj človek, ki bi rad postavil mlin. Za to je treba imeti dovoljenje, ki ga da okrajni glavar. Če je ta »siten«, že najde kakšen »vodopravni« vzrok, da prošnjo ali odbije ali pa vsaj zavleče, če prosilec ni — radikal! Ali razumete sedaj, zakaj je klical gospod Hribar k sebi gospode okrajne glavarje? On jih je klical k sebi, du jim je naložil, naj ne uradujejo po zakonu in nepristransko, ampak učil jih je pristranosti, učil jih je krivičnosti, učil jih je protizakonitosti, to vse pa v interesu »velike in močne državotvorne narodne radikalne istranke«, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, kakor je pač kdo zaslužil v njenem interesu! In taka vlada se imenuje kraljevska vlada, ker se ne zaveda, kako zelo škoduje s takim postopanjem svojemu ugledu. Mi republikanci izrekamo v tem oziru gospodom radikalom svojo najiskrenejšo zahvalo. Le sejte milijone v »kraljevem imenu«, želi bomo pa mi! Iz Hribarjevega postopanja na-pram uradnikom pa je razvidna vsa strašna beda našega uradništva. Reveži kot so, se neupajo upreti in se ne morejo upreti takim »visokim« željam, ker bi sicer stradali. To pa je največja svinjarija od vladne strani, da zagrozi človeku z lakoto, če se ne ukloni! Z lakoto domačim ljudem v domači deželi! In tudi tu je v znatni meri udeležena »državotvorna in velika in močna radikalna stranka«. Zato rečemo še enkrat: Ven iz Slovenije s srbijansko radikalijo! Tiste »Slovence« pa, ki tako stranko podpirajo, iskreno obžalujemo! Da bo pa slika naše upravne korupcije popolna, naj omenimo, da tudi gospodje demokratje niso nič boljši. Metode, ki smo jih grajali pri radikalih, so tudi demokratom dobro znane in tudi takrat, ko so bili demokratje na vladi, je pravica spala kakor polh sredi zime. Tudi takrat so se delile bankam .koncesije, tudi takrat so bile državne dobave plačane ali pa tudi ne, kakor je pač veleval strankarski interes, in 'tudi takrat so igrali v strankar-sko-denarnem oziru razni sekveatri velevažno vlogo. »Demokratsko jedro je namreč ravno tako belgraj-sko-cincarsko kakor je radikalsko jedro belgrajsko-eincarsko. Razlika med obema »patronoma je samo ta, da eden dere in guli in slepari ljudi pod bleščečo krinko »jugoslovanstva«, drugi pa v znameniu vele-srbstva. »Državotvorni« so seveda eni in drugi, ker brez državne blagajne bi poginila oba žlahtna brata kakor /garjev pes :za plotom. Zato pravimo: Politična svo- boda je lepa stvar, a še lepša je moralna svoboda! Dokler ne bomo zlezli iz tistega političnega blata, v katero so nas pahnili i radikali i demokrati, ne l»o prave svobode! Edino sredstvo pa, da pridemo zopet do prave svobode, je osvoboditev od kvarnega vpliva belgraj-ske cincanje, kar je mogoče doseči le, če dobimo svojo politično neodvisnost, za katero je edina garancija zveza balkanskih republik. Kdor pa se hoče pogrezati v politično blato, naj se pogrezne sam. Slovenci smo za to predobri in zato hočemo iz blata ven. Omeniti moramo pa še eno okol-nost: Kaj pa, če je pismo g. Hribarja — ponarejeno? To namreč ni nemogoče. Ce je temu tako, je to nov dok;iz, kako globoko smo že zabredli v" balkanizem, in to ne najmanj po zaslugi velikega dela hlapčevske in duševno popolnoma onemogle in nesposobne slovenske »inteligence«, ki je največja škoda na našem narodnem telesu. Nedavno smo sicer nekje brali, da kmetje brez »inteligence« ne morejo nič, in da je »inteligenca« poklicana narod voditi. To je vse res. Toda taka »in- teligenca«, kakor je danes 90 procentov slovenske »inteligence«, več škoduje kakor koristi in slovenski kmet naj si vsakega »inteligenta« devetkrat in desetkrat ogleda, pred-no mu bo — nasedel. Ce pa je pismo pristno, se moramo zopet vprašati: Kako pa je moglo priti v demokratske roke? Da bi ga bil dal adresat sam na razpolago demokratom, je malo verjetno. Moralo je torej priti v demokratske roke ali potom navadne tat- vine, ali vsled zlorabe uradnega zaupanja, ali pa je pismo 'kdo odprl na pošti, ga prepisal in dal javnosti. Pa naj se je to že zgodilo tako ali tako, vsak izmed omenjenih načinov je nov škandal in nov dokaz, da stojimo že globoko v moralnem razpadu, kateremu mora slediti neizogibno tudi še neki drugi razpad, če ne bo ljudstvo samo pravočasno pognalo vso to moralno okuženo svojat tja, kamor spada — na gnoj. V znamenju „sporazuma“ — Radičev govor. Sedanja radikalna vlada je dolgo govoričila o potrebi sporazuma med Srbi ter Hrvati in Slovenci. Dokler še ni bilo volitev in dokler je bilo radikalov strah, da pride Radič v parlament — mogoče delat, mogoče pa tudi nekoliko nagajat — so se radikalski zastopniki vozili v Zagreb m lazili okoli Radiča kot mačke okrog vrele kaše ter govorili mnogo o ..sporazumu". Danes pa, ko se čutijo dovolj močne na vladi, so pokazali svojo pravo barvo in svoje prave namene. V nedeljo je objavila „Samoupra-va“, glavno glasilo radikalne stranke v Belgradu, uvodni članek, ki napoveduje Radiču boj na nož. Radiča kar naenkrat dolže, „da dela proti državi, da ruje proti državni skupnosti, da seje sovraštvo med plemeni našega naroda in kali mir in red v naši državi.“ Zato so prepovedali Radiču vse shode in ga postavili pod „zakon o zaščiti države" ali t>od takozvano „obznano“. In zakaj vse to? Zato, ker zahteva Radič republiko, ker zahteva federativno ureditev države! Po belgrajskem naziranju torej republika ni „država“ in federacija tudi ni „država“! Republikanska Francija ni država in Zedinjene države v Severni Ameriki niso država ! , Iz ukrepa belgrajske vlade je jasno razvidno kaj in kako misli Belgrad: Kdor ne pade pred Belgra-dom na kolena in se brezpogojno ne pokori belgrajskim zapovedim, ta „ruši državo (?)“, kajti „država“, to je po belgrajskih nazorih radikalna stranka in radikalska vlada... Daleč smo prišli s svojo toliko slavljeno „svobodo“, jako daleč... Radič seveda ni ostal dolžan odgovora. V nedeljo je imel v Zagrebu govor, na katerem je rekel, kakor poroča ljubljansko ,.Jutro", med drugim tudi sledeče: „Danes smo videli, kaj znači narodno edinstvo. Današnji dan pomenja popolni prelom z belgrajsko gosposko politiko. Nam je vse sporazumevanje samo škodovalo. Od danes naprej nočemo z Belgradom ničesar skupnega. Belgrad hoče vojno, imel jo bo z onimi, ki se borijo z mirom. Oni v Belgradu ne morejo dobiti niti našega piščanca, kje neki naše duše. Čaša se je prelila, odslej bomo govorili le hrvatskemu narodu in preko njega Evropi. Vsako „sporazumeva-nje“ je danes pokopano. Nato je Radič primerjal Srbijo z Azijo. „Evropa se nikoli ni mogla iz-miriti z Azijo, ki je dajala džingiska-ne. Evropa pa pomeni svobodo in red. Imovinska pravna zavest je iz Evrope stvorila rezervoar prizanesljivosti in kulture. Belgrad tega ne ve." Srbija je Hrvate oropala. „Ban Pa-leček je v „Narodnih Novinah" s tremi vrsticami oglasil, da vsa naša hr-vatska zemaljska imovina postane državna. Zakaj ni razglasil, da sme njegove spodnje hlače nositi Pribi-čevič? Toda v naših blagajnah je takrat bilo 250, milijonov, a kje so naši gozdovi in ostalo?" Srbija je nekulturna. „Ko je Napoleon uničil Nemčijo, je Prusija osnovala vseučilišča in uvedla splošno šolsko obveznost. Tako je Nemec odgovoril nasilnemu Francozu. Fichte je takrat pisal govore na nemški narod. Vsi preporodi, tudi naš ilirski, so osnovani na Fichtejevih načelih. Toda Srbi tega ne razumejo ... Belgrajska vlada ni nikoli bila tako osamljena, kakor danes. V velikem svetu vsi želijo mir, oni v Belgradu pa rožljajo s sabljo in jih je Anglija morala prijeti za ušesa. Moralna propalost tam doli je strašna, poneverbe in tatvine strašne. Ampak v Evropi ni mogoče krasti in biti ugleden. V Belgradu mislijo, da je v Zagrebu mogoče ono, kar se je zgodilo v Sofiji. Mislilo ubiti nelc Radiča, temveč zamoriti tudi hrvatski selja-čki pokret. Toda seljaški ^okret pri nas ne bo končal tako, kakor na Bolgarskem. Naša ideja se širi celo na Madžarskem in je Bethlen nedavno v tajni seji parlamenta govoril, da je treba preprečiti širjenje Radičevih idej. In Daskalov sam je izjavil, da je Radič na Bolgarskem bolj poularen, kakor on in Stambolijski. Angleški odposlanci mi pravijo, da smo Hrvati zanje važnejši kakor Kemal paša in da je zanje jasno, da je Hrvatsko treba napraviti za bazo evropske mirovne politike. Ko se Anglija poprime posla, se bo vprašalo samo, kdo je moralnejši za vlado. Mi in Srbi smo dva sveta. Naš seljak ima interes za javne posle. Švehla, vodja češke seljaške stranke tega ne razume, in je nekemu našemu poslancu rekel: pustite politiko in pojdite v Belgrad zahtevat ceste, ki jih rabi seljak. Naš poslanec pa je odgovoril: Naša pot v Belgrad bi pomenila, da smo dvignili obresti, izgubili pa glavnico. Pot v Belgrad bi pomenila negacijo krvat-ske suverenosti. Republika pomeni veliko familijo, to pa je danes ves hrvatski narod. Živela Hrvatska!" Misli. Prej so nam tujci odjedali najboljši kruh, sedaj jih nadomešča peščica domačinov, ki jim služi narodna država kot molzna krava. Razlika je v tem, da je bil prejšnji kapital v marsičem civilizatoričen, dasi nam je škodoval narodnostno, a sedanji vojni kapital novincev, ki ni pridobljen ne z ročnim, ne z umskim delom, nastopa z odurno bahavostjo in razuzdano potratnostjo v veliki večini brez smisla za višje svrhe in brez koristi za na- rodnost, ker razširja telesno in duševno propadlost. A kaj je narod brez nravnosti? Pobeljen grob... Lončar, Politika in zgodovina. Kulturno smo Slovenci. To je naša dediščina po prednikih, ki jo moramo čuvati in spopolnjevati, ako nečemo, da zapademu mrtvilu. Slovenstvo je izhodišče za vse delo, ki ga opravljamo v raznih panogah človeškega prizadevanja. Lončar, Politika in zgodovina. Boj proti alkoholizmu. Alkoholizem spada med so- naravnost narodna bolezen, ki cialne bolezni naše dobe kakor jeti- preti, da nas uniči, ker smo majhen ka in spolne bolezni. Posebno n a narod; zakaj mi zapijemo miliardo Slovenskem postaja alkoholizem na leto... Dne 24. junija t. 1. se je vršil v Ljubljani kongres treznosti, ki je sklenil, da začne z združenimi .močmi boj zoper alkoholizem na vsej črti. Po pravici je dejal predsednik „Svete vojske11, duhovni svetnik J a n e z K a 1 a n , da se gospodarsko, socialno in nravno vprašanje ne more reševati brez boja proti alkoholizmu. Povedati je treba pri tej priliki.danastudizakono- dajnaavtonomijaSloveni-je ne reši sama na sebi, ako ne bomo delali, t. j. trezno živeli. Boj zoper alkoholizem, ki nas ubija gospodarsko, telesno in duševno, ki nas posirovlja in spravlja v zločinstvo, je za Slovence pravi narodni boj, oziroma pogoj in sredstvo za dosego pozitivne notranje preuredbe v državi. Dr. L. Dnevne vesti. Hrvaške »republikanske« zastave. Kakšne so te zastave? Hrvaška republikanska zastava je taka zastava kakor vsaka druga: Obstoji iz lesenega droga, ki je navadno pobarvan s hrvaškimi narodnimi barvami, in pa iz neke gotove količine belega, modrega in rdečega blaga, tako kakor hrvaška narodna trobojnica. Na teh zastavah imajo različne napise n. pr. »Vera u Boga i seljačka sloga« in podobne. Mogoče da imajo kje tudi napis »Živela republika«, kar pa gotovo ni prav nič nevarnega. Doslej vsaj še nismo slišali, da bi bile hrvaške barve ali pa kakšni napisi koga ugriznili ali pa kakšno državo podrli. Tak strah navdaja samo velikega in neustrašenega »narodnega borca« (nekateri ljudje radi zamenjajo črko »b« a7 besedi »borac« z neko drugo črko, bolj iz sredine abecede) g. Svetoza-ra Pribičeviča, ki je po poročilih hrvaških listov opozoril v posebni avdijenei samega kralja, kaj mu preti od barv in od napisov, vsled česar je seveda vlada takoj nevarne barve in napise prepovedala. — Škoda, da g. Pribičevič tako redko prihaja v Ljubljano. Na raznih »javnih« mestih bi videl lahko še'vse drugačne napise kot so hrvaški, pa vendar Ljubljana še stoji in država tudi. Zakaj je sporazum med Srbi in Radičem nemogoč. Zaito, ker je Radič prenesel svojo agitacijo tudi v Rosno in Hercegovino ter pri zadnjih volitvah dosegel, da Srbi v Bosni niso dobili večine, ampak Hrvatje in tisti muslimani, ki se odločno priznavajo za Hrvate. To je belgraj-^ko gospodo strašno speklo. Pozabiti namreč ne smemo, da so belgrajski politiki od avstrijske okupacije Bosne pa do svetovne vojske .razmetali ogromno denarja, da so mogli širiti po evropskih časopisih članke, razprave itd., ki naj bi dokazati, da je Bosna čisto srbska dežela, brez Hrvatov in drugih primesi. Sedaj pa kar naenkrat številke, ki govore in dokazujejo čisto nekaj drugega in to še celo pod upravo in pod srbskim gospodstvom! Zadnjih volilnih rezultatov v Bosni belgrajska vlada Radiču ne bo nikdar pozabila in zato tudi sporazum med Radičem in Srbi ne bo zlepa mogoč. Razun, če bi Radič Bosno popolnoma prepustil Srbom in tam prenehal s svojo agitacijo. Na pošti odpirajo pisma. V bel-grajskem parlamentu je povedal vodja bosanskih muslimanov dr. Spaho, da obstoji v naši državi kljub »svobodoumni« in »širok o-gradi« in »demokratični« vidovdanski ustavi in kljub posebnim zakonom in naredbam še vedno pisemska cenzura, to je, da pošta sama ali pa na pošto komandirani ljudje odpirajo pisma, zlasti pisma onih oseb in na one osebe, na katere ima vlada svojo »piko«. Tako je povedal dr. Spaho med drugim, da so nekateri njegovi prijatelji _ dobili njegova pisma s cenzorjevim dostavkom: Laže! — Res, lepo »svobodo« smo doživeli, prav tako, kot so jo imeli pred vojno na Ogrskem, ki je »islovela« po vsem svetu kot najbolj nazadnjaška država. Ko je v zinanem veleizdajniškem procesu Friedjunigovem nekdo omenil odpiranje pisem, je dunajiski sodnik vprašal kot pričo zaslišanega bivšega hrvaškega bana grofa Pajačeviča: »Ali je kaj takega mogoče?« — Na kar je grof Pajačevic odgovoril: »Nemogoče to ravno ni!« — In ves isvet se je takrat zgražal nad takim •škandalom (Primeri knjigo: Die siidslawiscke Frage im Iiabsburger-reiche. Napisal Seton Watson). V revoluciji 1. 1848. so se takratni bojevniki za svobodo silno (borili za pisemsko tajnost, ker iso znali svobodo ceniti; naši današnji »bojevniki za svobodo« pa — pisma odpirajo! Bog se usmili nas in razmrcvarjene »svobode«! Od same »svobode« že kmalu ne bomo več vedeli, kaj in kakšna je prava svoboda! Moder minister. Ko so v parlamentu nekateri govorniki opozarjali finančnega ministra Stojadino-vica, da se bodo njegovi _ načrti z novimi zvišanimi davki izjalovili, je rekel: »Zakaj pa? Tisti, ki ne more plačati, itak ne bo plačal!« Zvišanje uradniških plač. Kakor pripovedujejo »potniki iz Cari-broda«,... že prihodnji teden. Prav imajo! Nekateri listi iso poročali, da neki hrvaški poštarji ppbirajo dvojno poštno pristojbino: Eno za državo, drugo zase. — Prav imajo. Živ ne gre nihče rad v zemljo. Če imajo uradniki v Srbiji »pravico«, da pobirajo za vsak rešen »akt« od strank svoj »bakšiš«, naj ga pa še pri nas. Drugače itak ne morejo živeti. Kakšen ugled bo imela potem država in državna uprava, je pa drugo vprašanje. Najbrž takega, kot ga že ima ... Zgube torej ne bo. Naša vlada. V parlamentu so te dni razpravljali o novem vojaškem zakonu. Pri tej priliki so nekateri poslanci predlagali, naj posebni odbor, ki je bil izvoljen za pretres novega zakona, ostane stalno, da bo nadzoroval gospodarstvo vojaške uprave. Vsaka poštena vlada, ki ima čisto vest in snažne roke, bi bila zadovoljna, samo da se odgovornosti znebi. A kaj je rekla bel-grajska vlada? Ona je rekla: Ne! Tako je rekla zato, da bodo razni vladni podrepaši še dalje »zaradili« pri raiznih dobavah in bogateli na račun države. — Po vseh modernih državah imajo dalje stalne odibore za vnanjo politiko, samo pri nas ne. Tudi v tem oziru vlada ve, zakaj takega odbora ne mara. Če bi bilo treba n. pr. takemu odboru predložiti vse brzojavke, ki jih pošiljajo miši »diplomaitje« v Belgrad, bi odbor moral biti sestavljen skoro iz .samih valutnih »strokovnjakov« in carinskih posredovalcev. Vse take stvari naša vlada prav dobro ve, ampak to ji nič ne stori. Nekoliko sram je namreč lahko samo kulturnega človeka, zamorci hodijo pa nagi okrog, pa jih ni prav nič sram. Kam gredo miljarde? Za armado gredo, za armado. Nedavno se je mudil v Belgradu general L.e Ronde, ki se je z našim generalnim štabom dogovoril, da potrebuje naša država ne samo močno armado na kopnem, ampak tudi močno mornarico, zlasti mnogo torpednih rušilcev in podmornikov. Od genera-ral Le Ronde so zahtevali, naj posreduje pri fancoski vladi, da dobi naša država potrebni materijal za te drage predmete iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Tako poročajo razni listi. Za armado je torej in bo denarja vedno dovolj. Za druge stvari ga seveda ni. Kaj pa nam je treba šol, bolnišnic itd.? Cdavno je, da imamo močno armado in „Iiferacije“ za armado, zlasti „liferacije“ v inozemstvu!, ker take belgrajski porodici največ neso. Batine pri vojakih. Parlament razpravlja ravnokar novi vojaški zakon. Neki poslanec je pri tej priliki zahteval, naj se sprejme v novi zakon določba, da bi bilo pretepanje vojakov v armadi prepovedano. Radikali in demokrati so ta predlog odklonili. Zato bodo vojaki lahko še dalje prejemali „batine“. Človekoljubi je. V Mariboru je zaprt v vojaškem zaporu neki oficir, Srbin, in sicer že 3 mesece. Zaprt je zaradi neke sumnje, brez dokazov. Ta oficir ima rodovino, a ni dobil že dva meseca niti ficka plače. Kako postopajo ž njim v zaporu, ni težko uganiti. Tako poroča belgrajska „Tri-buna“, ki jo vsak lahko bere v ljubljanski kavarni „Evropa“. — Če se tako postopa z oficirji, in sicer s srbskimi, kako se mora goditi šele vojakom, in celo onim, ki niso Srbi, če jih nesreča zanese v zapor? Državotvorne zastave. Ljudje imajo navado, da si radi postavijo v znak skupnosti kakšen vnanji znak. Tako n. pr nosijo člani raznih društev svoje posebne znake, da se takoj med seboj spoznajo, da so istega mišljenja. Druge vrste vnanji znaki so razne zastave. Tako so Nemci pred vojno^ postali kar „divji“ od same navdušenosti, če so kje zagledali črno-rdeče-rmeno zastavo in mi Slovenci nismo bili nič boljši pri pogledu na belo-modro-rdečo barvo. Navdušenie ima torej svoj izvor v zastavah. To spoznanje je dovedlo tudi razne državne oblasti do tega, da so si izmislili razne državne zastave, ki naj navdušujejo ljudi za dotično državo. Po svetu je pa mnogo ..prevrat-nih elementov11, ki državnih zastav ne cenijo posebno visoko. Takih prevratnih elementov je mnogo tudi v Črnovcih, v glavnem mestu Bukovine. To deželo so dobili po vojni Ru-muni. Toda Črnovčani niso z Rumu-ni iz „Velike Rumunije" nič kaj zadovoljni in zato tudi niso hoteli ob „velikorumunskih“ praznikih razobe-šatišati državnih zastav. Tu so pa slabo naleteli. Državna oblast, ki jo zastopajo v Črnovcih sami „Veliko-rumuni“, je kratkomalo ukazala, da morajo Črnovčani ob državnih praznikih razobešati državne zastave. Ukaz je ukaz — so rekli Črnovčani in so res začeli razobešati raz okna čisto majhne državne zastavice, da bi na ta način ukazali, da ..velikoru-munskih“ državnih praznikov le ne cenijo previsoko. To pa je „Veleru-mune“ razjezilo in zato so določili tudi, kako velika mora biti državna zastava, da postane ..državotvorna". Tako merijo sedaj v Črnovcih „dr-žavotvornost" na vatle in čigar državotvornost" nima predpisane mere, temu pošlje gosposka sama državno zastavo v določeni meri, seveda na njegove stroške, in tako so danes Čr-novce postale popolnoma državotvorne". — Tako beremo v nemškem ..Prager Tagblattu" št. 143 od tega leta. Upamo, da bo slovenski prevod vsakomur razumljiv. Prav jim je! Slovenski javni nameščenci imajo več strokovnih organizacij, katerih naloga je, da z združenimi močmi poskušajo doseči zboljšanje gospodarskega položaja svojih članov. Slovenska organizacija pa oni v Belgradu ni bila po volji. In začeli so se širokoustiti, kot že oni tam doli znajo, da je treba vse „centrali-zirati", seveda v Belgradu, in onim tam doli prepustiti glavno in odločilno besedo, češ oni bodo to stvar vzeli vse drugače v svoje roke. Slovenski reveži so visokodonečim besedam nasedli, vlada se je pa smejala, ker svoje ljudi tam doli predobro pozna. In res, ko 'e prišel odločilni trenotek. so belgrajski širokoustni gromovniki lepo utihnili — zakaj, bodo vedeli že oni in vlada — slovenske organizacije naj si pa kupijo zelene špegle" po znanem primeru, da bodo smatrale oblanje za svežo travo. Doslej smo doživeli že pri delavskih organizacijah, koliko je dati na ..centralizira-nje" pod belgrajskim vodstvom, kjer gre samo za to, da pride v Belgrad denar Jirečanskih" organizacij, pa vsi ti primeri slovenskega uradništva niso spametovali in ga tudi ne bodo po dosedanjih izkušnjah. Zato ne moremo reči drugega, kakor da se jim godi po zaslugi. Komur ni za svetovati. mu ni za pomagati. Prazna grožnja. Glavno glasilo radikalov „Samounrava“ je te dni iznašlo novo grožmo za Slovence, češ, „vi Slovenci bodite hvaležni, da smo vas osvobodili plačevanja vojne odškodnine!" In potem namiguje, da bi morali mi plačati vojno odškodnino kot premaganci, če bi prišli izpod Belgrada. — Na to orožnjo" je umesten samo en odgovor: Nobena „zma-govalna" država še ni vzela premagancem tri četrtine premoženja in nobena jih še ni ..osvobodila" s takimi davki kot je ..osvobodila" nas znana belgrajska rorodica. Avstrija še ni plačala niti ficka odškodnine, mi pa že miljarde, samo v drugi obliki. Od česa pa Srbija živi? — Med slovenskimi listi, ki so to novo „iz-najdbo" beDrajske gospode hiteli ponatisniti, da nas ž njo oplaše in za-straše, je samoposebi umevno prvi in edini ..Slovenski Narod" Sam Bog ve, kaj bi bilo, če bi se radikalne stranke lotil črevesni katar? Parlament zapustiti nameravajo poslanci Slovenske ljudske stranke in pa del muslimanskih poslancev iz Bosne. Tako so vsaj zagrozili vladi. Vprašanje pa je, če se bo belgrajska vlada na te grožnje ozirala. Pri kakšni drugi vladi bi tak korak nekaj zalegel, toda v Belgradu je to veliko vprašanje. Belgrajska vlada bo čisto gotovo rekla: „Če vas ne veseli biti v parlamentu, pa idite v božjem imenu! Mi imamo večino in vas itak ne potrebujemo." — Po naših mislih bi bilo pa lepše za Slovence, če bi taki vladi slovenski poslanci res nekoliko pokazali roge, z uspehom ali brez uspeha, to je vseeno, ker „uspehov“ itak od belgrajske vlade ni za pričakovati nobenih. Vodilna misel radikalne srbijanske vlade je namreč, da so oni zmagovalci, mi pa premaganci in na premagance se ni treba ozirati. Dolžnost premagancev je samo plačevanje in delo za zmagovalce. Zato pa tudi parlament v Belgradu ni parlament in belgrajska vlada ni parlamentarna vlada v evropskem smislu, ampak diktatura Novi davki. Omenili smo že, kakšne davke nam bo naložila sedanja vlada. Če se bo vlada kaj ozirala na odpor poslancev SLS proti novim davkom vsaj za Slovenijo, je zaenkrat še dvomljivo. Zanimivo pa je, kar poroča ..Politika" o novem davku glede Srbije. ..Politika" piše: „V Srbiji zraste na enem hektarju približno 1000 kg pšenice (10 meter-centov). Deset metercentov pšenice je veljalo pred vojno v Srbiji 200 dinarjev, davek od tega pa je znašal 17 dinarjev. Danes velja deset metercentov pšenice nad 3000 dinarjev, kmet pa plača ravnotako le 17 dinarjev davka." — Dočim torej kmet v Srbiji plača stari predvojni davek, plačuje pa kmet v Sloveniji že jako dolgo štirikratni predvojni davek, vsled tiste nesrečne zamenjave „je-dan prema četiri". Na to razliko se seveda belgrajska vlada prav nič ne ozira. Kdo pa se naj ozira na premagance? Kaj pravi „Slov. Narod"? Poslanec Slovenske ljudske stranke Vrečko je v parlamentu nastopil proti uvedbi poštnih nakaznic v Sloveniji, ki imajo samo srbsko besedilo in še to v cirilici. Pri tej priliki je rekel, „da se bodo Slovenci odločno upirali posrbljenju". — „Slov. Narod" pa pa piše z ozirom na „posrbljenje“: skupna država, s skupnimi jezikovnimi določili, s skupnim uradni-štvom itd. je velika dobrina." (..Slov. Narod", 26. t. m.). — Ali bodo veseli Slovenci na Koroškem in v Italiji, ko bodo to modrost brali! Tem bodo Nemci in Lahi vedno lahko kazali ,JSloy. Narod" od 26. t. m kjer stoji črno'na belem, da je skupen (nemški ali laški) jezik velika dobrina.. Tako daleč pripelje človeka slepo hlapčevanje pred Belgradom. V znamenju ..sporazuma" je vlada prepovedala Radiču javno zborovanje, ki bi se bilo imelo vršiti v nedeljo 24. t. m. Zopet dokaz, kako prav smo imeli mi, ko smo pisali, da ..sporazuma" nikdar ne bo. kajti kdor ima v svojih rokah policaje, žandarje, armado in blagajno, kot jo imajo danes v rokah radikali, ni tako neumen, da bi svojo moč in oblast brez fizične ali moralne sile (t j. brez revolucije ali pa brez volilnih zmag) dal komu drugemu iz rok ali pa jo s kom drugim delil. Politika rumunske kraljice. Pod tem naslovom priobčuje zagrebški list ,,Obzor“ naslednjo notico po bel-grajski ,JPravdi“: „Po poročilih iz Bukarešta so rumunski politiki v v trnkih skrbeh zaradi tega, ker se ru-munska kraljica zelo vmešava v vnanjo politiko. Rumunska kraljica je namreč nedavno objavila nekaj člankov v velikih angleških listih s svojim podpisom. Zato trdijo nekateri rumunski listi, da zastopa rumunska kraljica „angleško“ politiko v Rumuniji (t. j. politiko, od katere bi imeli Angleži več koristi kot Ru-rnuni sami). — Tudi pri nas v Jugoslaviji, nadaljuje „Pravda“, obstojita v merodajnih krogih dve struji. Eni so za „angleško“ politiko, drugi pa za „francosko“. — Kakor je iz te notice razvidno, je v Belgradu vt, da se izpopolni z oddelkom izdelovanja suhe robe in ribniške. Dolžnost vlade je dati strokovne šole po gori navedenih zgledih visoko kulturmh držav; tam strokovne šole množe, odpirajo nove, starih ne zapirajo in davijo. Ali naj bo domačin samo hlapec, bogatinov? Zakaj naj ne postane namesto težaka, oglarja, sekača — mizar, kipar, rezbar, strugar? S strokovno šolo se dvigne kulturna stopnja. Ž njimi se razbremene sedanje srednje šole; iz njih se izločijo oni, ki imajo dovolj naravnih zmožnosti in sposobnosti pa veselja za strokovno šolo, kjer bi se odlikovali. Srednja tehnična šola v Ljubljani s to decentralizacijo ne bo nič zgubila. Domačin, ki ne more sina šolati v Ljubljani, bi ga šolal lehko v Ko- Nova knjiga! V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga: Dr. Dragotin Lončar Politika in zgodovina, ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, Č. O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajtel Cena Din 30-—. OEEEIEEEBEIBBBBE] Valentin Sojsho pleskar in ličar, Ljubljana, Cerkvena ulica ll. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča, dela* Gene zmerne. Delo solidno. Popolnoma ramo naložite itoJ denar r 9ZB1EMHI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. x. seda] poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni pa-laCi ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po B72°/o* Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po © V2%* Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj se obrne na: pr. P. Stare slikarski mojster v Ljubljani Florjanska uliea št. 16. Teodor Ropu, Ljubljana Poljanska cesta št 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh blepapsklh in vodovodnih Instalacijskih del kakor* tudi za pokrivanje ■treh. Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine. Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. čevju; in zato ima pravico, ker ravno tako plačuje kot vsak dru?. Vsi domačini od obrtnika doli do Kolpe in Fare in Otilnice bi se morali vzdigniti, da dobe nazaj šolo. ki je brez prevdarka bila odpravljena, strokovno šolo za lesno obrt, ki je bolj potrebna kot ktera koli clruga. Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1. TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trs S. Telefon 220. ^sssassssssssisssa >BUDDHA< I.. ~~I ^»HliUDDM 3SM2IHI TRADE MARK l~ ————> ta IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v LJublJanL Vezan „Avtonomist“ iz leta 1922. se proda. Cena Din 90’—* Dobi se v upravi. Tam se dobe tudi „Novi zapiski44 letnik 1922. Nevezan izvod Din 25-—.. V najlepši legi ob Bohinjskem jezeru se nahaja hotel Sv. Duh s 30 opremljenimi sobami in novo vpeljano električno razsvetljavo v sobah. Čolni in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir. V Bohinj! Pisalni stroji in potrebščine, mehanična delavniea (popravljalniea) BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova 6/1. Sevite ravnokar izišlo brošuro „Jugo> sloveni, Slovani in Jugoalovanl“, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je-bilo napisanih po vojni. Naroča se prr upravi našega lista. Cena Din 5'—, s poštnino 25 para več. „UPH zadruga mizarjev z. o« z. v Št. Vidu nad Ljubljano je otvorila inr* svoj obrat ^ Prevzema vsa stavbena in pohištvena dela po konkurenčnih cenah. - Delo solidno. - Postrežba točna. Stalna zaloga mizarskih in tapetniških izdelkov. Najboljša in najsigiirtejSa prilika za štedenje! Ljudska posojilnica d Ljubljani Miklošičeva cesta it. 6 (tik za franč. cerkvijo) obrestuje hranilne Tloge In Tloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po 5% brez odbitka, rentnega in invalidnega, davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad 110 milijonov kron hranilnih vlog in nad <,100-000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hi-poteke in v tekočem računu.