lilij GLAS NARODA ★liPi /) in____ffr .....t / niste naročnik, pošljite en do- Ust slovenskih delavcev V Ameriki. BT 63505 tor xa dvome.ečno poskušnj,. --^ -. ^—------------ —- ------- --- ------ ON^L^Mii^ig^^I^j^, ______Bntofed »m Second Ctmm Master Srplribcr 21st, 1903 al the Port Offlt« M York, N. on** Act «f Cmigre« of Mmrefa 3rd. 1S7> ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. I. — Stev. 7 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 3, 1939- TOREK, 3. JANUARJA?!939 Volume XLVJI. — Letnik XLV1L NEMČIJA BO OJAČILA SVOJO PODMORSKO SILO NEMČIJA IN ITALIJA BOSTA GLEDE SUBMARINOV POTISNILI ANGLIJO fN FRANCIJO V OZADJE Anglijo je obvestila, da hoče imeti enako podmorsko silo z Anglijo. — Nemčija ima manjše submarine kot Anglija. — Tona za nemških subma-rinov ame biti 45 odstotkov angleške tonaže. LONDON, Anglija, 2. januarja. — Nemška via ^a je obvestila Anglijo, da namerava zgraditi pod morsko silo, ki bo enaka angleški. Po versaillski mirovni pogodbi Nemčiji sploh ni bilo dovoljeno imeti submarinov, toda po mornariški pogodbi z Anglijo leta 1935 je Nemčiji dovoljeno zgraditi do 45 odstotkov v tonaži v primeri z angleško podmorsko tonažo. Toda po pogodbi ' ta 1935 ima Nemčija pravico zgraditi več sub^. ' V slučaju, da nastane po- ložaj, da je visoko -"nenju potrebno." Todi to ji je samo dovoljeno "po prijateljskem medsebojnem sporazumu." In Nemčija se je sedaj oprijela zadnje določbe v mornariški pogodbi. Po mnenju mornariških izvedencev bi mogia j Nemčija, ako hoče doseči tonežno enakost z angle-j ško podmorsko silo zgraditi I 30 submarinov. Na [ višku neomejenega podmorskega vojevanja v sve-j tovni vojni je imela Nemčija I 40 submarinov. Da doseže zsa sebe ečje ugodnosti po angleško-uemški mornariški pogodbi, je Nemčija pričela graditi submarine po 00 do 750 ton, medtem kol imajo angleški submarini po 800 do 900 ton. An- ; glija ima 73 submarinov katerih tonaža znaša o-koli 70,000 ton. Ker znaša skupna tonaža nemških submarinov samo 3 1,000, more, hoče doseči enakost z an gleško tonažo, zgradil se 44,622 ton submarinov. r- r pa so nemški submarini mnogo manjši od an-g -ških, bo zato z ozi» um na število imela Nemčija mnogo več submaunov, kot pa Anglija. h: Nemčija je pričela svetovno vojno z 28 submarini in jih je tekom vojne zgradila več sto, potoplje- , nih jih je bilo od I 78 do 200, ob premirju pa jih je izročila zaveznikom I 38. Za slučai /ojne bi mogla Nemčija s svojimi submarini in aeroplani popolnoma blokirati Anglijo. Submar ni po 51 7 ton morejo prevoziti 3000 milj in morejo ostati na morju submarinov s 75,904 tonami; Nemčija 71 subma-1 rinov z 31,282 tonafrii in Japonska 68 (?) subma j linov z 88,000 (?) Jonami. Toda v submarini^i ima Nemčija pred drugimi državami to prednost, da so vsi novi — najstarejši so bili zgrajeni leta ^935 — in grade nove z večjo naglico kot katerakojli druga država. RIM, Italy a, 2. janjuarja. — Italijanski pomorski izvedenci so zelo zadovoljni, ker se je Nemčija odločila, da zgradi mocrio podmorsko silo. Ako Nemčija izvede svoj sklepi tedaj boste Nemčija in Italija leta 1940 imeli mnogo več submarinov, kot pa Miss Perkins napoveduje boljše case POLOŽAJ NA KITAJSKEM Celo japonsko armado bi moglo uničiti samo 30 tisoč Amerikancev. — Japonski vrhovni poveljnik je bil ranjen. SAXCJILU, Kitajska, :>."januarja. — Proti koncu leta >o\ prišle kitajsko - japonske so j viažnosti, četudi so zaea-no' ponehale, na točko, da tuji vo-; ja^ki opazovalci ne morejo ia-j zunieti, kako je bilo mogoče po- 1 ščiei Japoncev zavzeti tako v« -1 likansko ozemlje s tolikimi mi-Ijoni prebivalstva. V celi vojaški zgodovini ni mogoče najt) ličnega primera. Do danes jo japonska armada osvojila na-1 fH 10,000 kvadratnih milj kitajske zemlje ju-1 i/no o0,0<>0 kitajskih ustašev i a samo po provincah Kijangsu Ho|>ej in I Šaritun jih jo po 200,000. Japonska ima južno od Velikega /idu komaj 800,000 vojakov,1 toda navzlic temu .Japonci vzdržujejo železniški promet, pa mike po rekah, jezerih in prekopih ter razvijajo trgov i-' no in odpirajo rudnike. Kitajski ustaške čete se ne1 ganejo in armade maršala ( ankajšeka, ki štejejo okoli 1,.">00,000 vojakov, niti najmanj lic poskušajo, da bi prebilo tanko jajKinsko črto. Inozemski vojaški opazovalci pravijo, da bi 30,000 ameriških, angleških, ali pa franco skih vojakov, ki bi bili oboroženi samo s puškami in strojnicami, mogli uspeti, da Japonci velikega zavzetega ozemlja ne bi mogli držati. Ako bi se unijam civilnega prebivalstva za fronto uprli in bi se posluževali samo kamenja, vil in sekir, tedaj bi mogli uničiti celo japonsko armado. Zakaj Kitajci ne pričnejo z močnimi protinapadi in dovo-Ijnejo Japoncem, da izrabljajo kitajske naravne vire, je za tuje opazovalce velika skrivnost. SANOUAJ, Kitajska, 2. januarja. — Kitajski listi poro čaj o, da so kitajski letalci s strojnicami obstreljevali japonski vojaški vlak blizu Jočo-va in da je bil pri tem napa- FR. MURPHY-| GEN.PRAVDNIK Bivši governer drž a v e j Michigan je bil zaprisežen v Beli hiši. — Postal je naslednik H. S. Cummingsa. WASHINGTON, D. <\, 1. ji.n. — Jutri bo v Beli hiši zaprisežen Frank Murphy, ki ga je predsednik Roosevelt imeli«, val za zveznega generalnega pravilnika. Murphy je navdušen zagovornik New Deala in velik Rooscveltov prijatelj. Meseca novembra je vnovi«" kandidiral za governerja države Michigan, pa je bil poražen. Kot governer je bil zelo na j klonjen delavcem, in njegova j zasluga je, da so bile velike, stavke avtnih delavcev deloma mirno uravnane. Homer S. ('uuimings, dose-, danji generalni pravdnik jej odstopil ter v svoji resignaciji rekel, da se bo posvetil privat-j :ii praksi. Murphy, ki je star 4."» let, bi , lahko svoj urad takoj nastopil, j toda njegovo imenovanje mora še senat potrditi. Vse kaže, da se bodo vršile v senatu vroče debate. Republikanski senatorji bodo očitali Murphy-ju, da se svoječasuo ni hotel pokoriti, sodnijskemu povelju, naj izže-j ne iz neke tovarne "sedeče"! stavkarje. ČIŠČENJE V ITALIJI RIM, Italija, 30. hc. - Ko misija -za odobritev knjig je proučila na .svoji za 1 nji seji, kij ji je predsedoval minister zal kulturo, Alfieri. 'prvo skupino! zgodovinskih, političnih i 111 književnih del, ki jih bodo po, limon ju italijanske akademije1 in instituta za fašistično kul-j turo tor zveze svobmlnih poklicev vzeli iz prometa. Na podlagi .sklepa te komisije bo izdelan seznani v^eli knjig, ki niso pisane v fašističnem divhu in ki pomenijo izdajstvo idej, ki jih brani fašizem. .000 ton sta •brli spi^Vni v morje dve kri žarki po 10.000 ton. Nemčija namerava zgra-j diti se štiri lahke križarke po 7.000 ton. V-seh skupaj imajo Neanci 43 podmornic. Nedavno je bil spuščen v morje tudi nosile« letal "Grof Zeppelin'',! ki mu bo prihodnje leto sledil, oov npeilec letal. POLJSKA NOČE SAMOSTOJNE ! UKRAJINE Nasprotovala bo nemški koloniji na vzhodu. Poljska bo ostala v zvezi z Rusijo. VARŠAVA, Poljska, 2. jan. - Poljska je odločno nasprotne vsaki kampanji za "Veliko l krajino.*' Po mnenju Poljakov ne more nikdar biti uresničena na »rt Nemčije, da bi bila vstvar-jena neodvisna 1'krajina, ki bi bila sestavljena i/ ukrajinskih pokrajin v sovjetski Rusiji, Poljski, < Vhoslovaški in Romunski, brez dovoljenja ali pa odpora Poljske. In polj-ka vlada je že tudi naznanila vsem vladam, da Poljska ne bo šla proti sovjetski Rusiji, da bi se s tem okoristila Nemčija. Poljska je zavzela odločno stališee, da prime za orožje, i ko bi bila ogrožana njena zemlja. Poljska vlada misli, da je najboljšo sredstvo za pobijanje piopagande za Veliko t kraji no, ako dopove onim državam, ki se zavzemajo za Veliko l'-k raji no, da bi v>aka njihova posktišona namera vodila v vojno. Tudi mnogi ukrajinski voditelji na Poljskem se strinajaio s stališčem poljske vlade gle ti" samostojne Velike Tkraji-re. Zelo vplivni ukrajinski voditelj Ivan Pelenskv je nedavno posvaril svoje rojake, da se naj nikdar ne puste zapeljati nemškim načrtom gle«le I'kraji "e. "Vemo," je pisal v nekem .listu, "kakšno mnenje ima 11 it -jlcr o Slovanih. Ne maromo po-j.-tati krma nemških zveri, ali |pa da bi |»ostali druga ne uška | A be-inija." Najbolj pa se je Poljska zavarovala proti ukrajinski propagandi s tem, da ji' obnovila svojo neiiapadalno pogodbo z Rusijo. (VIo mladi radikalei, ki so agitirali / osvoboditev Ukrajincev iz ruske federacije pod I vodstvom'Poljske, sedaj javno j priznavajo, da imate Poljska in Rusija glede Ukrajine skupine interese. Poljska bi morala drago plačati — izgubila bi vzhodno Galicijo in Volhinijo |— ako bi hotela razbiti Rusijo ali (TSlabili njeno sovjetsko dr «a vo. Poljska prav nič ne dvomi, da jo i m > Romunska pod p i rala ter pričakuje tudi od Anglije [in Francije, da l»oste zastavili jsvoj vpliv proti ukrajinski kampanji. Navzlic temu pa skuša Poljska,doseči v Rimu, liukarešti in Budimpešti, d a bi bila premen jena dunajska odločitev in da bi Madžarska dobila podkarpatsko Ukrajino. ITALIJANSKI DELAVCI V NEMČIJI j BERLIN, Nemčija, 30. dec. — V bližnji bodočnosti bo prišlo t Nemčijo 30,000 italijan- IZREDNO IZBOLJŠANJE SE OBETA V STAVBINSK1 INDUSTRIJI WASHINGTON, D. C, I. januarja. — D^lav^ ska tajnica Miss Frances Perkins je v svojem novoletnem poročilu napovedala boljše case za ameriško delavstvo. V nekaterih industrijah se je produkcija povečala za celih trideset odstotkov. Na»-/eč izgledov ima stavbinska industrija. ; V zadnjih petih mesecih je !dobilo v privatnih industrijah del«* nad en milijon oseb, in | tedenske mezde so se povišalo j približno $l<*7,fXK),0. — Zadnje leto, — pravi i Miss Perkins, — je'bilo zgrajenih v Ameriki o50,(MH> stanovanjskih hiš, kar predstavlja izza leki rekord v stav- binski industriji. Letos jih bo zgrajenih rad 4IX),,(i27 kvadrat j nih milj na kvadratnih 'milj; prebivalstvo pa se je zvi šalo <>d <>K miljonov na 7S,-:K00,IMMI. Vsled tega je današnja Nemčija večja, kot je bila pred. svetovno vojno in je po veli j kosti četrta država na svetu. | Ravno tako je tudi čudno, tla I je Nemčija navzlic »tiskam in godrnjanju naroda in veliki revščini edina država na svetu, ki dela s polno paro. Z oziron: na industrijo je že druga drža va na svetu in včasih celo prekosi v izdelovanju jekla Združene države. Industrijska produkcija v Nemčiji se je od leta 1JKI2 po-jvečala za 240 odstotkov, po!j-jski pridelki pa skoro za H> ,odstotkov. Nemčija je edina država, kateri primanjkuje delavcev. | Toda ta "čudež" mora Nem /ija drago plačati. Nemški na-rodni dolg je naraste! v vrto glave višine in od vseh držav ji !preti nevarnost, da bo zadeta v j Ahilovo j H't o, ki> bo najbrže izgubila trgovino z inozemstvom, j Medtem ko je znašal nemški narodni dolg leta 1933 nekaj nad 24 miljanl mark, je znašal I loti koncu preteklega leta nad 1)0 miljanl mark. škili delavcev, ki bodo delali pri gradbenih delih. To je naznanil vodja nemško delavske fronte dr. Robert Lev. ° LA9 >rAR ° P A'~New York____Tuesday, January 3, 1 9^9 __SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA" t (VOICE or TUB rtOPLK) Owumi and Published by (if *IV KMC PUBLISHING COMPANY < A Corporation) »rmk HakkCT. I'rMldrut J. Lupalia. Be«. PU«v of UualueM of tbc corporation and tdUroMei of above offlfer»: Sift WEST 18 th HTRIIKT NEW YORK, N. V. j 45th Year IMMIIKI) EYKUJ DAY IfXCFPT KCNOAY« AND HOLIDAYS Aufcrtiiteiueut on Agreen.eot Za <-elo Uto Tt'lja Hat aa Ameriko I Za New York za oeio leto . . $7 0i» la Kanade ..............$a.0C /m (>ol teta ................S3J9 *» iHa ................$3.'« Xa Inozenatro celo leto .. «7..\> Za «rtrt leta................f 1 jiC ' Za jn>1 leta ................$3.50 _ Sutwrrlptiop Yeariy $6— ~ ' *eru. časnikarjem banket, h kateremu pa nemški in itali-jansk- ča-nikarji niso l»i!i povabljeni. To je nadvse značilno za razpoloženj«', ki je vladalo v ! .i m i \ n \\ii i:t v M> ^^ cjjD^SS^^^^fc * ^ \ <)ttlSKV" SVKTOWO \ \ \\| if- Tt ^^^ ^ vCr \ Z£VUiL\jii Njjpiniu- A_ \ < m. «t i * & ^ . t ^^ Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA V^ oO® »poto*™ Na zamudite te prilike! L^JStovenic Publishiwg Co.|_I STAVKA KLAVNIŠKIH DELAVCEV Skupina >tavkarje\, ki >o bili obsojeni zaia
  • -; ma se nam zdi. da so bile pri-i seljeniške oblasti jako blago hotne z vami. ali d:» vi ni-te! vporabilL priliko, dri legilizi-rate sv«je bivanje \ tej deželi. Popolnoma nezmi-el:io ji bilo. zaprositi za registracijo, ker postopanje velja h* /a one. ki prišli v Združene države pred dnem :!_ junija Lah ko pa bi b;i!i šli v Kana l «, oo-tem ko bi vaši žena k<»l ame- I riška državljanka vložila pro-! I-n jo na pri.stdjeniškega komi -arja. da se vam z la redna pri M'lje:iiška viza. Xa to bi bili povrnili k svoji družini kot redno pripuščeni priseljenih*. Kržkone ni š«» prekasno. da t•» . sterite -i*daj. ali. ako li ga ne storite tekom danili vam treli mesecev, bo pi '.^el jeni : kri ob last prisiljena, d:* zda |»r»»ti , v.i-m de|H»rtaei i1 P«Oo*w ■ PWIt »ti imate KAJ. I MIN-'EXPCtLERJA. __ ■ ^^ R4S Rl Ml 1 »or KAffiOlI MUK« ■mgK "OM»MlO ■> I 1AM) Jt CO« » < I s« r- i i UporaMjajo 90 p* vtem sveta in« 18*7 sko šolo v Kvropi. Ali mu to dajo kako prednost .' 1 H H H >\"( 1R: 1" v priseljeniškem zakonu o I I. 1!>"24 imajo izurjeni poljc«h lci. njih Ve žene in otroci piv I letom preil u«vt v kvoti ta'koj zi starši a-nciiških iližavljanov in sopro ■^i državljank. Ta hdočba za kolin pa -ed: j ne pomaga um iro prosi Ic«1 m za \ iz«», ki -o izur jeni poljeilelci. Kakor lire/ dviotuiio znate, ni s«*daj v tej ih ži li \e|ika ]iotreba za mno ge pu|jedel.-Ike i|:|av«*e ill radi tega morajo d< kazati, la lic pa dejo na breme ja.vnega dobro ih'lstva po svojem prilmilu \ Anr« lik o. Izjavit«' v tej I i -1 ■ ni, da s«- bosle na vse načine I ot rudili dobiti mu službo izur jem-ga pi 1 jedelca. Zapomnite si. d:1 razen pesi-bnih "zjem .se ne snu* uikoiiiur za jameiti delo. ka.t: to bi . ki«-r ! smo se vkrcali na parnik. ' i -mili inevih s n i o jui-l \ New \ ork. Moji -tar~i d«»bro , -pominjajo. da je ladja prišla i la i h pftiiiol ravno na d n pra-ivn\'i »i;: V:iŠ popis a. pu-t' ilviiiim, la »te .si* \ kreali v Liverpoolti. "1'nibria" ie bil Ktlini par- ik, ki je pi;š4.| i/ Li lv«'i p7. ka t«*rega dne jr bila pravoslavna .Velika noč. Polovrd je zares S dni. Ako torej v;i>c -tarš«-r-pomin lie vara, ste prišel - teui II lai ni kom. ii!ll',|IM||ll,!!MnTi||^i||!»!lll||||"T,||MII||||,il||l '•tiitHH«" l:*»i::utM» !'-f,!.triM>!,'ii?j!:uit1 Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski d^emik v Ameriki. Pozor rojnlri1 i. KADAR nameravate potovati v stari kraj; j; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO-I ::POTNlSKJ ODDELEK "GLASA NARODA"::! 216 West 18th Street New York, N- Y. j h Jugoslavije. Ustrelil jo je, ker se ni hotela poročiti z njim. V va-i Stekovcu }n: Slavonski m BpmIu se j«> odigrata I ju-j , l::ivna tragedija, ki je zalit >-| vala Življenje vaške I« potice Danic«' l*iva-. Za njo je lazil <•.<,.dnv r-in Dušan Vidiš. Danica ga pa ni marala, ker je bila zaljubljena v drugi ga. Ko mu je to povedala, je potegnil fant samokres iM u-trelii de-kh ta v glavo. INrteui s«' j«- pa am prijavil < rožnikom. Z nožem v roki je ležal mrtev v mlaki. \ I Vt ro\ gradu ^u našli blizu i n ice olja v mlaki mrtvega delavca lioldizarja Kurundži-\* roki je dižal velik nož, glava mu je tičala v blatu. < M»-lasti -o prvi hip" mislile, da gn-za in sn'čo. Toda eiid::o >e »I tu je zdi I«da |e di žal mrtve«* v i"! padel »am na -ina. tembolj, >ker -ta z očetom en«*ga v«••"•era -kunno p«»-, pi ja la. Samomor starca z mladim srcem. \ vasi l*h -incii j obis-il neki ii.', I«-tni kne t J >ip kari«", li?! j, na«I ."!.'» let ože-njen in nedavno mu j»* žena umrla, \ekaj ča-a j«- žaloval za njo. k- i .sta -•• z«*h» dobro iazumela. potem -e je pa zagle dal v letno -o-tdovo hčer ko. 1'io.si] ji- rsvoje prijatelje, naj mu p magajo omehčati nj<* no -rei . Koinuio j«> je za-nubil lili poročila -ta sr. Xekaj časa 'sta živela složno. Ko si» j,» pjj mlada žena naveličala življenja iš starini možem, ga j«' za-pu-ti'la. Mož j«' bil zelo potrt in prijateljem je pravil, da brez žen«' ne more živeti. Take jr obupal nad življenjem in -e obesil. BLAZNIK9VA !■ Prati ka za leto 1939 Cena 2Sc a poštnino vred. "Glas Naroda" • 216 West 18th Street New York. N. Y. . I1 Svinja razgrizla otro-čička. V vasi Dol-ki vrh blizu Va-ra žili na se ji* pripetila -trajna in -ii ča. Kniij \"i.:ik«» Mur-čak e r'd-el z d«;m čimi v gozd, do-ma -o pa pustili \ zibelki S nie--« Č!i«'g i sinčka. \* hi-o je pri lomastila velika >vinja. ki je spe«" ma otroku odgriznila de--. no r« ko do komolca, na levi i roki v-e pr-te ter zgornjo n»-t-. Jnico in pel o vi co n o-u. X«*sr«*č-. ni etročiči-k je v silnih mukah I izdihnil. - Ce sedi za vo'anom pijan avtomobilist. i t N n -v ci -ti pr' I* dsiis«* In -e je piipetila r-mrtna n■ sn*ča. -»L? let ni Miiko Stri-ko\ič iz |j Dol. Mibaljca je obiskal svoje-j ga prijatelja Antona Kulinnja j v Kust« -i j;. Ko je bil precej ;j.ni, je «n|-«'l \' avtom«*hanič-H no del ivnj.eo in vz i poltovor- II rti avto svoj«'ga prijatelja. Med -.potjo sta pri-edla še neki Fr. , 1'ukovec in njegova soproga. - i S t ri - kov ič je vozil precej nesi-• j gurno. ker v bil pijan. Pri i| P ut-u-edu je "nastal na avt*»--jmobilll defekt. Stl -kovič je ! izgubil obla-l n il \ »lanom in -i vidi č «la ie in -reča iieizog'bna -j je hitel -kočiti '■/. avtomobila. - ki -e pa ta ča- že prevrnil - j jarek. \'ratca -o Stri-kovi-i čn -trla !■ bani triko, da je ob-i j !• žal mrte\. Denarne pošiljatve i i - -j Denarna nakazila izvršujemo točno in ! j zanesljivo po dnev-> nem kurzu. V Jugoslavijo: Za * J.r^i ....................1 >iu. 1C0 $ 4.NT, ....................I>iu. -MU $ T.litl ....................I»iu. 1 j $11.iu. 5Ui> I JRilT.r«! i .......... 1 »iu. 1UOO $14.54» ....................l»iu. 1M0U ;! V Italijo: 1 J (j Zii ? «:.:mi ....................Lir ltiu ? 1*J.— ....................Mr 'JI*) "i * J}>.— ....................Lih aUU II $ r*7.— ....................Ur 10U0 $112.50 ....................Ur 20110 $167.— ....................Lir 3000 KKIC SH CKNB SEDAJ HITRO MKNJAJO SU NAVKDENK CK-NK POUVltŽKNK SPHKMKMUI _UOltl ALI UPU_ Za izplačilo v«*rjih znrskov kol zeoraj nav«irno, bodisi v dinarjih ali lirmb. dovoljujemo ie boljše pogoj«. NUJNA NAKAZILA IZVR&U-ŠJKM0 PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1__ SLOVENIC PUBLISHING I COMPANY , I (TRAVEL BURBAU) , I 216 W. 18th ST., NEW YORK J ' * • -» . II ^^^imim^mmiim^npii^ Peter :: l:_: Zgaga V list-ill čitaiii zanimivo po roe i I o. Kakor v se po vso« 1 na -vetu, so tutli v Angliji ljudje, ki ne morejo spraviti skupaj dovolj denarja, «la bi plača U davek. 'Po več mesecev so dol ž ni ali pa <*ela leta. Davčna oblast je pošilja U dolžnikom v hiše in stanovanja (davčne eksekutorje, ki so pa Iv re«lkokiiaj kaj opravili. Razburjen 'in obupan «lavk«» iplaeevalee, ki zares ni zmogel uolgovane vsote, je \ sveti jezi in po hudem prepiru vrgel iztirjevalea enostavno po -top nicali, in tako ni država niče--ai dobila, «lavkoplu«Vvuh'<* pa par tednov zapora. Videč, «la tako ne bo «losti na dobičku, je davčna oblast zapodila eksekutorje iu najela . « ksekutorice, sama mlada in lepa dekleta. In res, eksekuloriee iuiajo !o-ti več sreče, država pa večje di>lio«ike. Lepi eksekutorici -e ulmgi davkoplačevale« ne more u->tavljati, m.i ga n če ga do -rajee sleče. r^p 1 \«-ki Anglež j«* dejal: — Vsaka ženska zgubi pri tretjem kozarcu whi-kyja od Npornost napram vsakemu mo ■ šla mu. Spodobna ženska pa popije -amo «iwhiskyja. • *» in t»ri»j^* ' Rojakinje -«» proslavljal" -voje možje. — Oh. ti «ledei. — ie rekla I najbolj zgovorna, — saj ni-o za nič, prav za nobeno rabo ni -o. Xaprimer moj! Prav nobe I ne stvari ne napravi brez uio ,je pomoči. Vedno mu morau: pomagati, zdaj to, zdaj ono. — Moj je ra v nota ko, — ji I j je >egla druga v besedo. — jKaj bi revež počel, če bi mene , t><* imel. Včasi je treba kakšno jj-lvar Ziikrpati. uogavieo poti j.-ili ali kaj takega. Ce jaz vse ; ga ne poskrbim, pa ni nič na j j rej enega. Poi-kati moram škar ..je. fliko, evirn in šivanko. Iji . j šele takrat, ko mu vse k iiomi j prinesem iu vtaknem evirn v ■ -Ivanko, se loti šivanja in kril panja. In ko šiva in krpa, mo j ram hiti neprestano pri njem, (če ne, uaredi več škode kakor dtjbička. l>aiidaiier. -o težke šole. l>o -ti težje kot so bile tiste, v ka lere -mo mi hodili. /a' v drugem ali tretjem raz redu -e uče šolarčki raznih mo-11 ros t i, v četrtem |ki že računajo z vlouiki in številkami, ki so man je kt»t u.č. Nji po«llagi par številk mo ra jo izračunati, koliko je vi>o ka gora, koliko je rekla globo ka in s kakšjo brzino dere, č« ie njena stiuga za toliko iu toliko nagnjena. Računajo prostornino hiš in -ob v kubičnih čevljih ter prostornino poso«! v pintili, kvar-tih iu galonah. A* prv^m ali kveejem v dru geni razredu mati nekoliko po ma^a l>ri domačih nalogah, v čiinvišjjem razredu je pa šolar, tembolj peša materina modrost. TodA kam se bo zatekel o-trok v/ztitlregi, če k materi ne ' — Jmlati, —r je vprašal sinček nl'kega večera, — koliko galon Vlrži sod, ee je dva jar-da tlolJg, če meri njegov obseg tri jafde iu če ima poldrugo inčo debele doge* Mut^ je zapisala te številke ter n<)lkaj «"asa množila in delila, ni prišla reva do nobenega pametnega zaključka. Sle«Anjie je pa vsa utnrujena o«!ložila svinčnik ter rekla na i»ebu«lneniu sinčku: — /Malo počakaj. Oče bo koi douia). On ti bo povedal. On se bolj hazutue iia take i*eei. On sod samo. pogled«, pa natau- { eno /e, koliko drži. L A W NA R O D A"—New York ■ ' ■ ' '......... ' ■ F ■ ■■■■■■ Tuesday, January 3, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY I! Krotka Dnevna Zgodba i — • . — ..m. m _ - — k) ! __. i _ . fly i i, IP - " "'■"' ■'■- "'■- .......— * ■ ----- * By |m< _UJJUJ,JiM_L'ji;IJT"—VI LJUBEZEN. M A KORZIKI Ko je M i^lulcua Muncinije-rva |h» vitiPla mi tvoj rodni ;i Mlati otok, ji je bilo dva in-[trideset let. To je za korziško j/r m«i sicer zrela let«, toda Mu^r-htaletia je št* vedno prdtraaiiu lup« tiea Wa K'orzika je bila v xa-tavuli, ljudstvo je bilo ve-•>«•!(> kakor da sprejema slavnega junaku. Magdalena Manri m i jeva je ncoakoutikdi vdava pravljično vsee. Pač *pa Ma^'Uikne ni JUo^e hčerka uiti malo ni upala ravnati zoper očetovo voljo. Ali kradla se je u f- za mor jo o l douia. Tja gori je Magdalena lu^likt pričakovat Romu-n« t.tija. In sen noejo — Ha j je bila svetla ali temna in naj je bila ni'vanw^t še tako velika se je briirant Rouianetti okro*r za set I plazil »»roti Lav?, lavnega korzi>k»«tta brigantu.! kakor se imenuje Ma^daleniua mjtttna vas. Veekjai pa je bil tako predrzen, da je prijezdil v diru —- Im>i: ve kje odzad so mu sledili »»rožniki. "■Pojdi z menoj." je pro-il Mč«uoš v« dno z menoj." , * I>y,*' ic rekla Magdalena, ">ledila bi ti brez pridržka na konec sveta. Todn oeeta ne im nm zapustiti. < >n in n.ie.uo- vi bratje ne bi tega 'nikoli odpustili, ne UJbi, ne meni." Tako je nekaj ra-a ostalo vse pri .starem. To pravi, noe za noK'jo dekle na brej^, noe za noejo briirant Romanetti v diru proti vasici Lavi. A neko nce, ko je razkošno sijala luna, je Romanetti1 na grieu uirrabi! Magdaleno. Z njo se je vztpel na 'konja, imel jo je m red vajeti, dn se ni mogla izmuzniti. Vzpodbodel je k'on ja in zdirjal z ugrabljeno izvoljenko v linije. Magdalena Mi me in i jeva ni vee vrnila domov. Po|K>t-niki h samotnih ce>t na Korziki . o vedeli povedati: "To je pogumana ženska. Ho-manittiju je pomagala. da nam ie temeljiteje izprazniti žepe. Anvpa'k kar je res je res, lepa je. da se je človek ne m;gleda." Ubožni samotni prebivalei [>a so hvalili Romani t teja in njegovo druižico, ki .so jo imenovali kraljico korziŠkili bii-yra ntov. • Dobro 1-a'liko obrneš kakšen de na ne i?, kit ti ga vrže Roma-netti. Toria še vse l>olj nam tekne olje in vino, ki nam ga daruje Magdalena Iz kleti naših magna tov.9' Ronianettija, t i t^fi orožniki 'nikoli ni~o moyrli ujeti. Zloein za katerega >e je morala Mag-l:i|ena d*vet let pokoriti v jeei, j«' bil t le: LjnJiilu je. kakor plava Korzieanku — bila je vujeimi izvoljencu in se i«' zanj maščevala. Bilo ji je sedemnajst let, ko " vee no zasledovani Romanet-priŠ* i na dwriwee njenega eeta i rt prosil gostoljubja, 'obrit Korzičan ni odrekel go-^ i t■»-k»' pravice človeku, ki je irer bil hrigant, ne pa nava-ien razbojnik. Gostoljubje je »a (Korziki vzvsen zakon. Ro-nani tti je copa-l vedno le pri Inigatih, }M»tem je siromakom izkazoval dobra dela na razli*č-nr 'način«'. Bil je visok, lep, repak funt in Magdalena M neinijeva je bila visoka, lepa, krepka devojka. Zagledala sta se drug v drugega ob prvem srečanju. Zač-utila *ta, da -p'datii skupaj. Bila je uhnI njima ena >ama ovira. Mngilaleiiiiia mati ni vee živela Drkle, ki st» ga šteli pol S«* za otn ky, j«' nwualo s-krlx't; / i dom in za čredico manjšiii 1'rabrev in sc-icr, o«"«» pa j*4 vm-naj na pašnikih varoval veliko čredico ovac. Vaj *o bile nMvarnoi»ti še ta-ko veli'k«' — kadar j<* Itomauet-ti koga oplenil ali kadar se je pripravljal na nov pohod, vselej ti' |mi je odloeno stiruil pred očeta .Trama Man-rini ju in popnvil za roko nje-gove hčerke. Stari. |>ono.sni k met ski gospodar ga odbil. X«*. da nru Ronianetti ne bi }»il Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA PODPORNA NARODNA JEDNOTA BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA i Sprejema mozke tn ženske v letih od »V m 4 • / : ; , ; • • i 16. do 50* in otroke do f 6. leta starosti. ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: >7,500,000.00 "v "', '* \ ' ' ' '' * ''»»i* Za ožje informacije glqde zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ , . . Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago. HI. :iliiiiliiiliiiiigtelil Slava brigali ta Rmnanettija in lepe Magdalene je prodrla v Francijo, v«sc do Pariza. Mi-nija .so štiri leta. Kar je bila Magdalena slutila, se je zgodilo: njen oče in njeni bratje so sklenili, da se maščujejo mul brigantom, ki mu orožniki na noben način nUo mogli do ži-v«"ga. Xekega dne, tega je z«laj dobrih deset let, se je Ro-manettijev konj vrnil ram, brez jeedeca h gospodarici Magdaleni. V bližini l^ave je ležal njegov gospodar prestreljen z več kroglami Dva fanta, ki -ta >i domišljala, niei pred Magdaleno, ki se je še venomer skrivala v samoti in jo je viprašal: "Kaj mi daš. če se res maščujem v tvojem imenu nad morilci?" "Kaj pa hočeš imeti "Tebe." "Da,** je pritrdila brez oklevanja. "■Res?** j«1 hlastno, vprašal Faginelli. "Boš moja, če ma-ščujem Romanettija?** "Da." je .subo potrdilu. "Tedaj l>oglej; tvoj .strk* Anton Manci-ni i«* s temle samokresom ustrelil Romanettijn. ('ul s(»ni. kako se je * tem d«'-janjem bahal pred sinovoma." Magdalena je pobledela, potem je niirn<> odloč.ila: "Maščuj Romanetti ja! Držala boni besedo.*' Štiri dni pozneje -»o uavŠii Antona Maneimija in oba njegova sinova ustreljena. To j«' bilo preveč. Razburjenje oblastvenih organov je klicalo po j »omoči. Francije .i tsi rešil glavo. Magdalena pa je ponosno sedela pred sodniki, zrla je vanje in vso razpravo ni pošteno odprla ^lst. Ničesar ni priznala, ničemur oporekala. Fagrnellija je papoflno priznanje rešilo glavo, obsodili so ga na dosmrtno je-oo. S smrtjo so prizanevsli tu-eku nasproti" . »MinefViala so leta, minilo je deset tet. V t<*ku desetih let so -?e mnogi prizadevali, da bi Magdalena Manciu-i jeva prišla spet v svobodo. Sijajno se je zadržala v ječi. Bila je ne-oklonljrvia in ^lostojawtvemi. resnično prava Korzičank a.J Potem je prišla pomilostitev in Magdalena Mancinijeva se je vrnila domov, sprejeta kot junakinja. V pn.sti sivini današnjosti je otok Korzika venomer zaveti- i 'GLAS NARODA" £ pošiljamo v staro do- I movino. Kdor ga ho- f če naročiti za svoje ^ sorodnike ali pri jate-I je, to lahko stori. — 4, Naročnina za s t a r i J k kraj stane $7. — V j| I Italijo lista ne poši- i ^Ijamo. $ Strašna avtomobilska nesreča. Ko m> [hi okolišu m;i-p.ili pr*»-to\ oljei čotniki, j«' bi-la M ir.ja njihov najboljši pn-iii'čnik in kurir. (Vtiiikoni j«' |»i na-ain pošt«» in i iztie Inige "tvaii. Junaška ž na j«* imela |>l i *< .!l pMM-tjIl ei|<|i>vito -»■«*-čt» v velik«>'k<»ri«t ČM lniških «» 1 d* i!:.i\-_ Kn ji- .stri-irln raiijfii <*< m. j. bila v začetiku sv«*to-v- Y Bat!ajnici se je pripi-tila itegnil c« lo samokres iu -t ndjal stra.šua avtomobilska nesreča, j štirikrat na (J.ivril viča. Beograjski advokat Stojali j štirje >tr«di so za lili. A«lvo-Piodamrvič se .je vračal z avto-! kata Prodanoviča -u zaprl;. \ iiHibilom iz Sibobrana, pa je j bolnici sir bon- > smrtjo Sav zavozil v skupino kmetov.I Ra lovanovič, >ol»ki -lu_-a. t r Kmet Zivan Uzelac j«' bil takoj irovee llja Š«-vič in brivre An mrtev, opainkar S>ava Opačič je ( dri j«*i Ra»lišič, l ! -iii'* vojn r.cijena ;n Piko je bi-tje <«» zadobili težke telesu«'po-;samokresom. v -\ ojrm .j nač«'ni kraju na Akodbe. Stirji' imajo pa zlom-1 , 'nilo>t in,in r n i I • izror-i-na -<»l Ijene roke in nog«', i^r/.en tega; I:i1« -k •■kup.ieiji*. vojna ~ta bila pa prec«-j oobita šv dvaj Umrla je žena _ k h-1« - Iu«. /n njo „ ijv.čja Kmetje so bih tako razjarjeni, iihik . -v« h« t•» pa d očakala da je malo manjkalo, da n!s,, y Ll.>koVt.n Mok.;p;ii: ;' ;v' il 'i,'r Pr«jdan<»vič-;i ubili. Moral je |.|;Z), 70 , \i dot im-ija zrn-ili njen pobegniti. Z njim sta se vo/ila n|0Vi(-,lV0 ki j,. "^.j'.'. !M ■> -m — nj. m olioei kol Airdrija Radišič in kToja Mi- ximlla |M)<| vz/l.-vkoo« 'Mn^,' ' Ml ''' šče nenavadne sre«lnjevešk«' m mantike. Tam ljuvoji mu brigantov. Toda tam venonn'r bivajo svojevrstno viteški Iju-d i«*. Zlasti viteške na >0 žen-^ke. Ijjubezen lta Korziki s(» po ]>ravici imenuje ljub«wen. I n;«uriovie na ce.hin. m kino- )lo|(i,.( }M)k(lj,,., ^ff-nia zara ' " l"r !! " T,i"1:'n vn' tje so ju v li neusmiljeno pre-j,]; t k, r j,. v 4|t;]l,i l1f(!>- V(); / v !j< nje. Mar ja Xaiim -vie.- te]>ati. čeprav Ki * • ti |. d .|l (■ ti I *1| 7 a - .| II11«j , .......... .V.ilUMe,, ,')!'«n.Mll ,, r 11»11' t,,, .................. hiniiH' l|!'iauiii; '''iiiriitti'--'tiirntn«- lMiiiIIla|ii,'t;,t...T|i;.'M;!1;;,tIti»t»hi;M!^ !! ;;;;i:iti"ii{im;ii;i hi,.....uji'llit,... -.rJ :!r-. :. ....s i'i'.....iie'li^nuil'lii,.,, Romani... Sp i s i... Povesti &1AKKO SKNJAMN, »I.OVKNSKI KOItlNSON ;r»r Don Kiiiet Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je Še vedno liotelo ohraniti svoj ponos in I veličino, [»a se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MATKKINA ŽltTRV. 210 strani. «V.i» ..... Zauiiuira povest v/, daliuuliuskc^u življruj* MLADIM SKCEM (par krasnih trtic pisatelja Meška) ........................-.............................. MILIJONAR BKUZ L1LNAKJA. spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 strani. Cena ............... D<» skrajnosti ua|iet roman iz uioileruc^a življf-nja. Opiieulieim je zuani angleški rt>-anofiisec poznau i»o «tlein ^vetu. _ CL 25e MIMO ŽIVLJK.N.1A, t:: 4van Cankar. 2:?t» str. Cena .8« M KI) rADAK.il IN ZDRAVNIKI Spiral Janko Kač. lili strani. Ona.........6U MOŽ J K, spisal Emerson llu*h. 20» strani. Crnal.5t Zanimivo del«, ki !><> ugajalo vsakemu t-ita-telju. i'revoil ura v uiO ne zaostaja za oriKl-nalom. MRTVI GOKTAC .....................................................X5f AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. »9 strani. Cena $1.00 Kersnik jf pol'H JuieUti liaš n;ijl»olj iM>lju-odhni in lina človek med branjem vtis, da posai:jezne osebe sedijo eraj njega in kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA _____________________________________Ele DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stranL Cena .M Dve čtrlel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" io "Starka". Obe sta molstersko za vršen i, kot jih more savršlti edlnole na5 nežno-čute^i Meško. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA______35e FRA DIAV0L0 __________________________________________50t GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Frsn Mil- Cipskl, veselomodre humoreske, 7- strani KMEČKI FUNT. spisal An*. Seno« _____IS Zgodovina n&Sega kmeta je zgodovlua neprestanih bojev. Bojev s Turki In graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal riaml hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečiti1. KRALJEVIČ IN BBRAČ ......................................Me KRVNA 08VETA (povest is abrudkih gora) .....3«c LA BO HEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena...M Knjiga opisuje življenje umetnikov ▼ Parl-Knjiga Ia svetovno znano delu. LISTKI. (K*. MeSko*, 144 strani.............99 MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70« MALI LORD. spisala Frances Hodgesen Burnett. 193 strani. Cena_______________ M Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odijud nega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini tn revefi. pa5 pa zna razlikovati le med dobrim Cen Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, tuda strast do igranja ga nikdar ne inine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TEI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — OpU mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnjenja k nenormalnostim. Opis je živa* lien in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 ŠALJIVI SLOVENEC (111:»11 Iire/.oviiik) Zbirk;; najbolj-ih kratkočasili«* iz vseh -t« nov — 1 rani.........;><> X A111 :/N \ X1 KO 1 ..VIA VN A Spisal V. .M. in. 112 si rani. Crnu ..........3) .luM.-ik' t'-irn romana »>l<"lij«t In f»vnjo skozi t< in<> lj> nj.i. N zj !-jij:ij<> se kvi>ku. a sr**dl (»it.-i »mauajn. NAŠA l.irr.V -.pisal MH^ri 1'o^elJ. 123 strani. — ( rita u e.............Bros..............iS KnjiiM >< Tmje ilvanstjsf |>"\« -ti |»l.«ati*IJs l'n-g!ja. 1-i j« 1 »t'/na! ilu'i. «l< l< nizkega kmeta !.•>( It- malokil«!. MI;K/.N \ XIKOI.\ I.WXA Spi- il V M ■ .11 -in 1I J st ra"i iVna.....S5 Juii.Ui t r< nana i»' Iruio > lji*i!ju. \ llja jo fe kvišku, a |M.I» tuiia^iijo. NA IXIIilSKlll <*'lOIvIll .....................................BS« N.\ K\/i.i< X111 r«»nn ........................................ NOVA KROTIKA, s''"-*' Ivan l«»ZM.»X. Trdo va- za na. 113 strani. €Vi» ..................-................. Kujitra vsi-buje "n.i>!i. ki so rtKllle v Človeku v prvlli letib svetovne vojne'. PESMI \ 1'liOZI. ^pisai t has. Baudelaire. 112 strani. Cena ......................................................... Verna slika jiestrega velikcmestnega ilv-ljenjn in s|»ominov nanj. ,8« .6« KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ievec. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena ....... .60 vsak zvezek. Vsi trije........ Pisatelj nam t teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-fil poslali v gole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Sole ter si slednjič priboril ▼ življenju mesto, po katerem je stremel. Kiijiu« pisane živahno. Ob čltnnJu se l»o moral Clta-telj večkrat od arc* nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ...................... Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel j tako Sivo domišljijo kot jo Je Imel Francoz Jnles Verne. In Star je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarlu, polet * stratosfero itd. PINOVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 58! strani. Cena ................................................-..... To Je snlirii ii& fran«-oske pret-kle in seda-nje razmere. V ti j ktiji«! ji- slavni Trnuco-«ki pisatelj najbolj tlrzen in brezobziren v Hvi.jl zaltavljiei. P1.AT Z^ ONA, spiral Lt onld Andrejev, 131 str. Cena .11 I'«»les naslovne povi-stl slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga iš«- dve, nsareč "Misel v m> sli" in "IJrezduo**. PARIŠKI ZLATAR .............................................. 1'OŽKiAI.EC ......................................................28« POSLEDNJI MOIIIKANEC ...............................— 31» PATRI A (povest Iz irske zgodovine) ....................SSt POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 7» strani. Cena ............................................- -Sf Knjiga vsebuje tri izvesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov sloj; je Izrazit, njetrove uiitdl so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVLJICE. SpiMil II. ilajar. Izbrani ls prostega naroda. tx-na ..................... -SO PKAPRECANOVE Zt.OOUE ...........................»So l'Klt>01)ltb< EUEL1CE MAJE. trd. ves.--L-» PKVlC MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM------tO« RDEČA IN DELA VRTNICA----------------Ml PTICE SELIVKE. Kabindranat Ta«ore. Trda ves. 84 strani. Cena .........................-.................. ••• Prgettvorl, eseji in mlfali slavnega indijskega pisatelja. STUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI K KI TI. spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cen JO Nafi mojsterskl pripovednik nam nudi ▼ teh d veli svojih delih obilo du&evnega u2itka. PRAVINICE. Košutnik, II. zvezek. Ceua.......79 I'KAVUKK, II. Mayer. Cena ................ JO TURKI PRED DUNAJEM ..........................S0» TATIC, spisal Franre Bevk. Trda res. 8« str. Cena .70 45 Naš 17boren primorski pisatelj nam daje ▼ tej knjliii dve povesti, ki Jih Je posv^" "»ojl materi. TISOČ IX ENA NOC, 3 slikami, velika ' izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 1.5« Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. |rG LIB NX ROD A"—New Tot* Tuesday, January 3, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAHT SLEHERNI >i!!™"!.....c^ >ii::::::!iHii!::::::!iivčasih greši. RIBICI NA KANADSK F.M JEZERU ' ' »mšB ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. _ 20 =— I^ri teh boaedali se Gunter uiehote zgane. Gunda to opazi in ga na g!o pomiri. 4 4 Rekel jo, da ei ravno za Ha* i i lega, ker si imel poguan vrniti um bankovec in mu priznati vse, prišel pri njem v tako visok ug*led. — Toda njegova hči ničesar ne ve o bankovcu 111 tudi ne želi, da bi kdaj o tem feaj izvedela." Ka'ko Gunterju vfriplje srce pri teli Gudimih besedah! Kako velikodušen je Rudolf Werder! Mož, katerega ni tnogoee dovolj spoštovati. Znova zveni Gundin glas v njegove razburjene misli. "Sicer pa, Gunter, kaj sem ti še hotela povedati, gosij>ad Werder vt resnici ne izgleda ta'ko star, »kadar ?e smeje. In če se smeje, se ti zdi, kot bi se smejal popolnoma mlad mož. .Sedaj pa ti nimam ničesar več povedati." Pri tem se vrže svojemu bratu na prsi in brat jo ljubeznivo pritisne k sefo.i Pnav iskreno ga veseli, da je bila njegova sestra tako ljubeznivo sprejeta v Werderjevi vili. 44Samo oddahni se, Gunda, saj si vendar popolnoma zbegana." 44Ali je nlogoče o takih stvareh mirno govoriti? Danes je bil vendar krasen doživljaj! Toda, imam ti še nrnogo povedati. Najprej morava večerjati. Mislim pa, da bom komaj še kaj miogla spraviti po grlu. Sedaj pa vidim, da si velik zapravljive«, ker si toliko nakupil za večerjo. Sedaj ;>a bom najprej razvila pecivo. Brezpogojno ga mora« porušiti pri čaju." Gunda le nekaj grižljajev spravi skozi ustnice, ko prične pripovedovati o Um, ikar je popoldne doživela. 44Niti mi-diti so ne moreš, kako je bil«. Joana hvaležna, da sem mogla njenega očeta nekoliko razvedriti. Slednjič je bil v najboljšem razpoloženju. Kot se mi zdi, je razmerje med očetom in hčerjo zelo tesno. Imata se tako rada kot midva." In tako gre veuno dalje. Gunda kar ne more nehati pripovedovati. Pripoveduje mu tudi o izprehodu j>o parku, o Stukeju in -slednjič tudi o pvnudbi gospe Reichertove, da bi stanovala pri njeni svakinji. "Tega pa nisem trdno obljubila, Gunter; kun ste dve sobi in to je pot rati i. Saj mi je vendar dovolj ena soba, četudi je gospa Reiehertova rekla, da mi njena svakinj obrii -ob ne bo drago računala, t ud a ..." "Na vsak način jih boš vzela," jo prekine Gunter in prime njeno roko. "Tfcko ugodne p rilike ne bova prav gotovo nikdar več imela, jaz pa bi bil zaradi tvojega stanovanja brez skrbi. Najemnino l>o že mogoče plačevati." Gunda ga nekoliko j>ogled«a. "Saj bi rada, toda — bojim se, da boš ti imel preveč stroškov." "Kako si neunma, Gunda! Saj bran vendar imel prav i«1J0 plačo. Poleg tetfa imam prosto hrano in stanovanje in za tebe bom rabil prav malo. Tudi ne pozabi, da sem tebi ranogo dolžan. Torej, kot rečeno, sobe iboš vzela, in jih boš prijazno opremila v Času, kt mene ne 'bo doma. Saj boš imela če >! Lo|>o moraš imleti, Gunda, da lx>š vesela z menoj." Gunda »e glasne zasmeje. "Samo počakaj, tudi jaz se -bom s teboj veselila. So me že povabili. Rffcli so mi, da jih naj j*>gosto obišč.-m, da bom razvedrevaHa gospoda Werderja. No, če mi bo šlo tudi pozneje tako dobro, kot sedaj, potem od sanw ra^xKajcnosti r.e bom vedela, kaj naj počnem." 4 Vem, da jim boš všeč, Gunda Pa tudi jaz upam, dia bom dobd njdiovo naklonjenost.** Gunda mu živalmo prikima. "Samo ko bi gospodu Wtončne žarke." Gunter zamišljeno gleda pred se, kajti tudi sam je poznal par rjavih oči, ki so žarele in so bile -clbenem skrivnostno temne. Toda tudi njeni la«sje imajo neko posebno barvo, svetlo rjavo, da >o skoro plavi, pa zopet ne. Glavo obda ja jo v debelih, lepith valovili." Alalo se mora oddahniti, nato «pa zopet nadaljuje: "\pe roke. Stara je toliko kot jaz, toda Ogleda bolj resna Najhrze je v skrtali za svojega >očeta. Kaj mu neki ieT" Gunter in Gunda se o We rde rje v ril še dolgo pogovarjata. Naio pa Gunter ponosno pokaže svoji sestri že napolnjeni koveeg Gunda si vse pazno ogleduje, nato pa pravi veselo: Nastopal boš kot -kak prav odličen gospod, 'Guilter! Na-te bom zelo zelo ponosna." Gunter se zasmeje. ^ "Obleka napravi človeka, Gunda. Toda tukli ti .-i JIBoraš se naku-piti nekaj oblek" Gunda nru prikima. "Sedaj irmaim dovolj časa ki si l>om sama kaj lepega napravila. V prodajalnah morem dobiti blago alko poceni. Z nienoj boš zdk> vol jen Za to, kar si plačal za tole obleo kanadska jezera zamrznjena, -e na njih ne manjka ribičev, ki se vračajo > pr* ee j izdal nun plenom. Razne vesti. 2000 ZAŽIGALNIH BOMB ZA ENO LETALO. Na zadnjem zborovanju angleške druižbe za kemičrno in-dustrijo v Londonu je tehnični svetovalec notranjega ministrstva Ashburv j>oročal o novi vrsti zažigalnih bomb. Po njegovih navedbah bi moglo veliko bombno letalo vzeti 20(H> tell bomb s seboj ker tehtajo vsaka po 1 kg. Vsebujejo med drugim k; h k o vnetljiv magnezij. Vsako sekundo more letajo odvreči po 20 takšnih bonih, ki razmečejo ko.«* gorečega magnezija na veliko daljavo. MAGINOTOVA LINIJA V AFRIKI. "Daily Kxuress*' poroča, da gradijo Francozi v Tunisu li.">0 milj dolgo Maginotovo linijo, ki sega od Lili Ketila do Sredozemskega morja. Izkopani >o že jarki in betonske u t nI be za topove, poleg1 tega pa je utrjeni pas |H)|M)luoma preskrbljen s pitno vodo. kar je največje važnosti za razmero v puščavi. Oradbuna dela trajajo že tri leta mi se bližajo svojemu koncu. POGREBNI OBREDI NA KOREJI. V Londonu je izšla zanimiva knjiga 44 In Korean Wilds and Villages'* izpod peresa Stana Rerginana. Med drugim opisuje Bergman tudi čudne < l>i-čaje, ki so jih ohranili Korejci pri pogrebih. (V umre bogat Korejec, naroče njegovi svojci vedno dve krsti. ono polo-že mrliča, < I ruga pa ostane prazna. Prazna krsta je nekakšna past za hud'Ime duhove. Potisnejo jo naprej in hudobni duhovi mislijo, »la leži v nji mrlič. Zato hitro zlezejo v njo. Hudobne duhove preten ta.io ipoleg tega šo s |>onarcje-nim demirjem, ki ga natresejo pred prazno krsto. Lakontni duhovi planejo na denar in ta čas, ko i?a pobirajo, pokupi jejo mrliča in txitem mu duhovi ne morejo vrč »blizu. Tudi Korejci žalujejo za pokojniki na viden način in sicer o-dobne velikim t ropi enim čeladam. (V umre Korejcu oče, nosi sin ta!k klobuk tri leta, y.a materjo pa samo dve hnti. (V mu pa umre žena, ga sploh ne nosi. Ko je Bergman vprašal, zakaj ta razlika, so mu odgovorili: Drugo ženo mož kaj lahko dobi, staršev pa ne more nikoli več dobiti. CUDAKOVA OPOROKA. V Bristolu je neki čudak vv<'»«>a sedežema. VSE P A R NIK E in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa : ^mmmm^^—^ SLOVENIC PUBL. CO. YrCOSI.AV TKAV KI, I>K1T. 216 \V. 18th St.. New Vurk. N. \ PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnil Ariamir—16 JUGOSLOVANSKIH NA KOI INI II 1'KSMI za moški /.l»or..........................50 ŠKST NARODNIH 1'KSMI za moški /iMir .................... .r»n ŠKST NARODNIH 1'KSMI i* m«*- šacl zlmr .................... JrO Zorku I relovtr—15 SAMOSI'KVOV za Klas s klavirjem ..........1.25 ŠEST 1'KSMI ZA M.AS IN KLAVIR ........................L— ALIU M SLOVKNSKIII NARODNIH 1'KSMI za glas in klavir 1 — I'KTKK JKKKK: IVliu roža; VASI- 1,1.1 .MUCK: !'<«l»kiii< a......... KoltKo 1'RKUIVKC: K<» so faiilji- |»ruti vu.si šli.....2H I^- fiikral Še ................MU Slava delu ...................20 IIK- Viil.AItlO: Ko/.ttiariu; ,F<»S. I'AVrie; I*, tir kan ples .......»j NOTE 7A KI.AVIR ALI HAR Kranr Veni urini—ŠKST MIL ANIH IN MOŠKIH ZBOROV ... hdt Kuiond.s v gostilno preeej pozno popoldne. V go-tilni bilo mnogo gostov. V istem trenutku kakor Kan en d s r-topil v lokal tudi Beebe. Prosta je bila .samo maj-hn-a ni za K 11-j mizi Kerdo Jnvaner—IZ MLADIH I.KT, m«»ški tl«»ri ......... M0N1K0 1. SLOVENIAN DANC K \ AND A rOlJLV ................... X 2. I'D JKZKRL KOLO ...................................... .;i5 BARVICA MLADI KAPKTANK ............115 1. OHIO VALLKV SVLVIA POLKA .....................M 5. TAM NA VRTNI ORKDI MARIBOR WALTZ ................ .35 IZ STARE ZALOGE pa imamo s.« naslednje pesmi, katerim smo znižali eene: Ameriška slovenska lira, (llolmar) .5U Orlovske liimne (Vodopiver) ........ .50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamir) Trije mešani zbori (Olashena Malin) ......................................... j V pepelnični noči, kanlata za sole, I'eter Jereb—OSKM ZBORO> (moški in mešani) .............. .50 noji oporoki zapustil 1 MX»j prised I a " videzu st i bila oba gleški državni blagajni, da bi|ra_z'Jra,^1,ra» r-[a Je dru.uri se-jel k s tem denarjem plačala del svo jih dolgov. Država prejnw davka IKi.OOO luntov šterlin-go\'. Mož se je za življenja oponašal'* s t<'in. da ni v tedni dni nikoli potrošil več nego .'!(> šilingov. Oblečen je bil vedno /an< m;irj-eno, njegovo stanova-nje je olustojalo iz ene same sulic. v kateri ni nikolii kuril, a bil je tudi takšen sti-skač, da >i je pustil brado rasti, samo da bi mu ne bilo treba plačevati brivca. mizi. Emond.s je izpovedal, da je proti mlademu inožu že v oo odbitku I,rV! »sekundi začutil strašno sovraštvo. To sovraštvo je še riara^"*alo, ko nm je lie-die j»o gledal v oči. Oba .sta: leda j p" .skušala imponirati drug dru gen ni s j>og!edi. Oba >ta na ročila nioeno pijaeo, ne da bi spregovorila lx>si-do. . Moški zbori USKAli I »KV : Ita r«~-i»-;i : «»j. m. tj >«n-«-| j«, št »v ; Kam mi, fantje, d rev v vas jtoj-demo .......................JU «»SK\ii I »K V: r^rtH-in.. IJ j 11 m *j| moja ; K<» i»ti«*i-l>iv >tm pi M-iuir; Slovo; Je v]»ibuilu luč .10 'KM I L Al »AMU': M.-Ira «l«-tojk;i < tM |okrauj>ka . ..2» Vs»i ii>«"' j»ri j m.itn i ............ J u rj«-va .......................'".1 Ilmli Mirku tloinrt; Kaj ilruu«"-ffli Jiot eni: Za moža nikoli prej nista videla in * e torei tudi nista poznala. Ali je l>il RmoiftV; torej bl-azm ? Preiskava je pojasnila stvar drugače. Na dan umora je [n išel ITu- ZL0ČINEC Z REKORDNIMI ŠTEVILKAMI. Pred kratkim so ob ravna villi v Talin grehe vlomilca Ed-garja E. TrufeMta, ki ie v 42 icteetl izvršil 40 vlomov. Za te vlome se je ni'oral zagovarjati na lf> obravnavah, ki so jih dokončali v»^e v enem dnevu. Dobi! je skupaj 73 let, ki ^o jili potem stisnili na 5 let prisilne del a vmice. Vrzrok, da so vsoto kazni tako skrčili, je ta, da Treufeldt pri vwcth rekordnih številkah vendarle ni pravi težki zločinec temveč bolj skromne vrste nepridiprav, ikii je poedincem naredil bolj malo škode. Knadel je samo hišno orodje, olbleko, živila in vino. Vina ni sam popil, i ker je do skrajnosti tre-z«n7 jtemveč ga je prodajal. Ostali g' »t :»li kma Iu pozorni na oba mo-ža, ki >ta nepremično buljila drug v dru gega. Nenadno je Kmonds >«■ gel V že>p. potegnil nož in usekal ž njimi I»eeb --a. Brivski ponuhinik se zgrudil brez be- .....ibor in orkester. (Sultrier).... Mladini. f>esmi /a m!adino s klavirjem (K. Adamir) .................... Dve pesmi. (1'relover) za moški /IMir in solo ................................ Naši himni, di oglasno .................... (.urski odmevi, (lekarnar), II. z\e/ek. moški zbori ................ ZA TAMlil HK K: XA (»ORKX.ISKHM .IM KbKTXb, podporni >lo venskih narodnih peo .60 .20 .25 .:to .20 $1.23 €€ Glas Naroda 21« WKST I KI h STRKKT NKW \ORK. N. V. 99 LJUBOSUMNA TAJNICA. I ri leta so bili prt bivaiei za mlado vdovo Marijo (*azes4) ju'yi:iot*raneoskega mesta Klen ; vo. ki je bila pri p viu za po railce izpostavlja ni pravi p«» isU-na kol tajnic in - -podinja vi obrekovalnih pisem, kisoljn je trpela za l»olno ljubosum-sede mrtev. Ciostje ru> pre poz _ J ti'«Ml«i. da ima pev» e .launau. | uo*t jo. čeprav ni peveu nič ka no navalili na m« rilea. Tudi r'l:,!l »a-tnega gledališča, Iju !z.:la, da ga ljubi. Da bi pa na razpravi je bilo vse razbur jeno nad Kinondso^vim dejanjem, nekaj razumevanja za njegovo dejanje je ptukaxala edino Beebe-ova mati, ki je prosila tudi zi milo sodbo. Morda pa je storila to samo za voljo tega, ker je bila v zasebni sodbi dosegla, da mora morilec vse svoje življenje skrbeti za njo. ^^ Naročite se danes S A. Koledar za au bezell: k«d žen«* in pevee z-:trjevali -vojo nedolžnost, le malo nm/ je bilo tako pametnih, da niso verjt li tem pisnionu. , vm sam največ tpjm'1. Izgul \ večini hiš ji« bil i vsaj ena ni