Ameriška '• ■ • •■Ir M' . ' -V > •' /% AMCRICAN IN SPIRIT JF0R61GN IN LANGUAGE ONLY 'i i a National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 14, 1963 SLOVCNIAN MORNING NGW6PAPGB ŠTEV. LXI - VOL. LXI Huda je služba naših poslanikov v tujini oni strani nimajo pravega Nadzora nad osobjem, na dru-S' pa morajo posvečati veliko pažnje gostom “od doma”. ^ WASHINGTON, D. C, — Po-Seben senatni pododbor preisku-pod vodstvom senatorja Jacksona razmere v naših poslan i-Vlh. Zaslišuje največ upokoje-116 diplomate, ki lahko svobodno govorijo, ker nimajo nobene Uradniške bodočnosti več. Dragocene podatke dajejo tudi ti-bivši poslaniki, ki niso pri-S ' oa svoja mesta po uradniški estvici, ampak po političnih kombinacijah in zvezah. sa poročila se strinjajo v v; da je položaj poslanikov v nasih poslaništvih skoraj obu-Pen- Poslaništva so prenatrpana 2 osebjem, ki ga poslanik težko ° vlada. Posamezni uradniki se Namreč smatrajo za zastopnika ■;Vo.i>h federalnih uradov v Wash-^Ngtonu in mislijo, da se posla-ne sme mešati v njihove liš rokovne” Posle- s takim sta‘ d.Cern so postavljajo posebno rain j^^Pmki narodne obrambe ^ ootralne informacijske služ-o. Večkrat niti ne povedo po- slanik u> kaj delajo. Kennedy je sicer zmeraj na , rani Poslanikov, toda njegova ^eda ne zaleže v vseh sluča-r ' Sadniki pač mislijo v duhu sok e§a Pre§'ovora: “P°g jo vi' k0' car pa daleč.” ru§a pokora za vsakega po-Vjatlika so obiskovalci iz domo-re ’ k' preplavljajo vse prosto-]e^V ^0s^aništvih, posebno v po-rnesec'b. Poslanik mora k a e§a sprejeti, mora iti vsa-2a U na r°ko, mora se brigati sebno^°Ve Žel'ie‘ T° Velia P°" kor, Za ^ake obiskovalce kot so osebe’^'k*’ senatorji in “važne Cj- ° loderalne administra-ne r Dodati Jim le Weba še čla-jih aZn^ ameriških delegacij, ki tu Zmera-i dosti po vsem sve-ke’ tudi časnikarje, kulturnico j^Cksonov odbor predlaga ze-Se g?ren^e korake: zmanjša naj hištvjT^0 ura(^ntkov na posla- Podrejen^81^ U^adniki nai bodo m . smej0 Uradi 8 U^bene zveze s svojimi ko ' V ^asbtngtonu samo predmeti °8 an^ka- Poslanik mora in pr Pravico, da vetira stališča kov °®e P°sameznih uradni- 'Cooi poslaniku in 0v itd. Jackson « Vs Je Podprl te predloge ,Tlajhn SV0^° avtoriteto, ki ni da bi vf’ toda nd zadosti močna, ki birokratski duh, macijj 3 Se zmeraj v naši diplo- Odličen čuvaj! — Franklin Bi-kar Dr'H ^Sa ^UVaja> ki Je sicer je v v! n° na straži, vendar se Nekci0POaedel;iok zgodilo, da je Njegovo ,nesel Psu “na straži” rigo astno ovratnico in ve- PoPoldn^ne °biačno in deževno, ^ajviŠhefdelna razvedritev. —• Ja temperatura 69. Novi grobovi Jennie Mlakar Kakor smo že poročali, je v ponedeljek umrla doma na 1045 E. 61 St. Mrs. Jennie Mlakar, stara 83 let in rojena v vasi Lokev pri Trstu, od koder je prišla pred 57 leti. Njep mož Anton je umrl 1. 1958, prav tako tudi hči Mary. Tukaj zapušča sinova Antona in Johna, hčeri Jennie Av' sec in Josephine Brodnik, 10 vnukov, 12 pravnukov in sestro Mary Snable. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Julia Magovac Nenadoma je umrla na svojem domu na 7931 Finney Ave. 75 let stara Mrs. Julia Magovac, roj. Vujcic, iz vasi Pilatonci v fari Sv. Nedelja pri Žumberku, od koder je prišla sem pred 60 leti. Pokojna je bila članica Zrinjski Frankopan št. 403 HBZ ter Društva Bled št. 20 SDZ. Mož Mihael je umrl 1. 1936, edini sin Mihael pa 1. 1958. Tukaj zapušča svaka Johna Magovac, ki oskrbuje pogreb, v starem kraju pa več bližnjih sorodnikov. Pogreb bo iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda v petek zjutraj ob 8.30 v cerkev sv. Nikole na E. 36 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. Ivan Tancak V ponedeljek je preminul na švOjem domu na 14504 Darwin Ave. Ivan Tancak, “Ivica”, doma v Samoboru na Hrvaškem, od koder je prišel 1. 1912. Bil je upokojenec N. Y. C. železniške družbe. Žena Tina mu je umrla 1. 1961. Pokojni je bil predsed-, nik društva “Svoboda” št. 235 HBZ. Pogreb bo v petek popoldne ob dveh iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na Whitehaven pokopališče pod vodstvom pogrebnice Mary A. Svetek. -----o----- V papeževih očeh bodočnost katolikov na Madžarskem ni obupna BUDAPEŠTA, Madž. — Sv. oče Pavel VI. je povabil kot vse druge tudi madžarske škofe na drugo zasedanje vesoljnega zbora, ki se bo začelo 29. septembra. V svojem povabilu je izrazil upanje, da “pričakuje dobre novice o stanju katoliške cerkve na Madžarskem in da z ozirom na to njegovo upanje raste ...” Madžarski cerkveni krogi mislijo, da pogajanja med Vatika- Zakonski predlog za znižanje davkov je krenil z mrive točke Predstavniški dom bo nemara sprejel predlo«- za novo davčno lestvico od 14 do 70% dohodnine, Senat pa mn ni naklonjen. WASHINGTON, D. C. — Med Millsovim odborom predstavniškega doma in finančnim tajnikom Dillonom je prišlo do kompromisa. Dillon je predložil novo lestvico za znižanje davkov, pri čemur je pa malo priščipnil ravno male davkoplačevalce. Ali bo novi kompromis prišel tudi do predsednika Kennedyja v podpis, tega nihče ne ve. Kakor hitro so senatorji slišali o kompromisu, takoj so se oglasili in rekli, da z njim ne bo nič. Načrt bi namreč rodil proračunski primanjkljaj nad $10 bilijonov, torej je treba na vsak način najti nove dohodke, da ne bo tako velik. Dokler novih dohodkov ne bo, bodo v senatu nasprotovali idejam predstavniškega doma. Še drug razlog govori proti znižanju: nismo v gospodarski krizi, kot jo je napovedovala Kennedyjeva administracija, — ravno narobe: povečan dotok davkov priča o konjunkturi, čemu torej zmanjševati davke? Saj brezposelni ne bodo imeli od tega nobene koristi. Kennedy se boji krize, v prihodnjem letu, ker hoče zopet kandidirati, toda kdo ve, kakšno bo takrat gospodarstvo, Kenne-dyjeve napovedi se do sedaj praviloma niso nikoli uresničile. Treba je torej čakati, kaj pride. Med številom brezposelnih in gospodarskim stanjem ni nobenega stalnega razmerja. Brezposelnih imamo dosti ob konjunkturah in krizah. Vzrok brezposelnosti ne leži v valovanju gospodarstva. Vse to trdijo taki senatorji kot so Byrd, Russell (oba vodilna demokrata), Dirksen in Gore (oba vodilna republikanca). Proti takim nasprotnikom se bodo zagovorniki zakona o zmanjšanju davkov težko uspešno borili. nom in komunističnim Kadar-jevim režimom dobro napredujejo in da bodo kmalu objavljeni rezultati. V Rim bodo seveda šli vsi škofje, ki jim bo režim dovolil potovanja. Upajo, da bo režim ravno tako širokogruden kot je bil lani, ko je dal vsem škofom potne liste za Italijo. bilijon li’udi v 0h'u brez osnovne izobrazbe COLUMBUS, Ohio. — Država Ohio ima okoli 10 milijonov prebivalstva, od tega je milijon ljudi starih nad 16 let, ki niso končali osnovne šole. Ti ljudje imajo težave dobiti redno zaposlitev, ker so do neke mere nepismeni, imajo premalo šolske izo-■razbe, da bi mogli biti sprejet na delo, kjer bi se vežbali za njegovo samostojno izvrševanje. Številka milijon je sorazmerno velika in predstavlja težaven položaj, v katerem se nahajajo oblasti, ko skušajo tem ljudem pomagati. V Kongresu je bile predloženo, naj bi bili za te ljudi organizirani s podporo iz zveznih sredstev posebni tečaji, k: bi dopolnili njihovo izobrazbo Predlog je obtičal v enem izmed odborov in ni izgleda, da bi bi’ letos uzakonjen. Porfugahka ba branil? svojo poses! v Afriki Predsednik portugalske vlade Salazar ie izjavil, da bo njegova vlada uporabila vse razpoložljive sile za obrambo portugalske posesti v Afriki. LIZBONA, Port. — Pritisk afriških držav za podelitev neodvisnosti portugalskim koloni-.jatn .v, A.fefri jBi.jrK-tlfaHt--v,vladi. na odločen odpor. Predsednik Salazar je v velikem javnem govoru zatrjeval, da Portugalska ne bo popustila, ampak bo branila svoje ozemlje z vsemi silami, ki jih; ima na razpolago. Vlada stoji na stališču, da je njeno ozemlje v Afriki polnopravni del države ne pa kolonija. Odločena je afriškim deželam Angoli, Mozambique, Gvineji in Kapverdskim otokom dati čim večjo samoupravo, prav nič pa ne misli na to, da bi jim dala neodvisnost. Na pritisk afriškega bloka v Združenih narodih je Varnostni svet pretekli teden sklenil omejen bojkot Portugalske, v kolikor ne bi bila pripravljena sprejeti zahteve po končanju kolonializma v Afriki. Afriške države so na zborovanju v Adis Abe-bi prgtekli mesec imenovale posebni odbor, ki naj prevzame priprave za oborožen nastop za osvoboditev portugalskih kolonij. Skupine iz raznih afriških držav se že vežbajo za tak nastop. Afriške države so prav ta- EKSPLOZIJA PLINA JE V CLEVELANDU UBILA DVA GASILCA, 20 PA RANILA Včeraj popoldne je nevarnost eksplozije plina propan v Avis Rent-A-Truck na 1204 Carnegie priklicala gasilce v poslopje. Komaj so bili ti v njem, je prišlo do eksplozije, ki je vzela življenje dvema gasilcema, 20 pa jih ranila. CLEVELAND. O. — Drobna iskra, za katero nihče ne ve, od kod je prišla, je včeraj povzročila eksplozijo okoli sto galonov plina propan, ki je bil spravljen v nekem sjcoraj novem truku v garaži Avis Rent-A-Truck na 1204 Carnegie Ave. Do eksplozije je prišlo v trenutku, ko so v garažo prihiteli ravno prvi gasilci iz bližnje gasilske postaje. Dva gasilca, Edvin J. Hart, 65 let stari poročnik s 1418 Winston Rd. v So. Euclidu, ter 26 let stari John T. McKenna sta bila na mestu mrtva, 20 pa ranjenih, od teh dva težje. Gasilci so odhiteli na kraj nesreče, ko jim je bila sporočena nevarnost eksplozije plina, ki je uhajal iz tanka na tovornjaku. Plin je uhajal iz tanka verjetno pri pokvarjenem ventilu. Vso garažo je napolnil z megli podobno paro. Neka iskra je povzročila eksplozijo, ki je pretres-a del središča mesta in razbila Jpe v oknih v vsej bližnji okolici. Nesreča je ena najbolj žalostnih, kar jih je zadelo mestne gasilce v zadnjih letih. Oblasti preiskujejo, če niso bili kršeni kaki mestni predpisi z navzočnostjo tovornjaka s Jako nevarnim tovorom kot je propan v garaži sredi mesta. Škodo cenijo na okoli $100,000. Hruščev pojde prihodnji teden na obisk k Brozu MOSKVA, ZSSR. — Prihodnji torek, 20. avgusta, bo predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev šel za deset dni v Jugoslavijo, da vrne lanski obisk Josipa Broza v Sovjetski zvezi. Obisk Hruščeva v Jugoslaviji bo še bolj zategnil odnose med Moskvo in Peipingom, kajti Peiping Jugoslovansko komunistično partijo stalno napada kot izdajalko “socialistične stvari” in deklo ameriškega kapitalizma ter imperializma. -------o------- — Čilski nitrati dajo okoli 90 odstotkov vsega joda na svetu. ko odločene “osvoboditi” tudi Južno afriško unijo, kjer vlada bela manjšina treh milijonov nad črno večino domačega prebivalstva, ki šteje okoli 11 milijonov ljudi. Cellerjev odbor piše zakon o civilnih pravicah Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara se je včeraj odločno zavzel pred senatnim odborom za odobritev dogovora o končanju preskušanja atom. orožja podpisanem pretekli teden v Moskvi. OTIS AIR FORCE BASE, Mass. — Mrs. John F. Kennedy, žena predsed. Združenih držav, je že toliko okrevala od poroda, da jo bodo danes v slučaju primernega vremena prepeljali iz bolnišnice v 22 milj oddaljeno letno bivališče predsednikove družine. WASHINGTON, D. C. — Razgovori med železničarskimi unijami in železničarskimi družbami so zopet zastali in ni “nobenega upanja”, da bi prišlo do sporazuma. Delavski tajnik Wirtz je dejal, da bodo še dalje iskali možnost rešitve spora, da pa vse zavisi od tega, če bo katera izmed obeh strani stavila nove predloge. Predsednik Kennedy je predložil Kongresu, naj pooblasti Meddržavno trgovinsko komisijo za reševanje spora. BERLIN, Nem. — Včeraj je prišlo do precej obsežnih demonstracij ob “zidu” med zahodnim in vzhodnim delom mesta. Včeraj je poteklo dve leti, kar so komunisti zid začeli graditi. CHICAGO, 111. — Najmanj štiri osebe so bile ranjene, ko je prišlo do spopada med policijo in piketi, ki so na južni strani mesta skušali preprečiti postavitev začasne šole v predelu, ki je naseljen izključno s črn- WASHINGTON, D. C. — Pra- ga pravosodnega odbora prišel dujejo obstrukcijo. Zakonski na- pred plenum predstavniškega 1 črt ima torej še dolgo pot pred vosodni pododbor predstavniškega doma, ki ga vodi znani demokratski kongresnik Celler, je končal z zasliševanjem interesentov in bo danes začel sestavljati besedilo zakona. To je vsekakor lep uspeh, ki ga pa Celler ne bi bil dosegel, ako bi mu pri tem ne pomagal republikanski kongresnik McCulloch. Celler je dalje skušal doseči svoj cilj s tem, da je obljubil, da bo iz besedila črtal vse paragrafe, ki naj bi črncem dovoljevali pravico do neomejenega dostopa v javne prostore. Pravico bodo črnci glasom zakona imeli, toda bo omejena samo na restavracije, bare in nekatere vrste prenočišč. Zakon bo v par tednih šel pred glavni pravosodni odbor, kjer ga najbrže ne bodo dosti spreminjali. Kako bo iz glavne- doma, pa še ne vedo. Celler bi ga moral po pravilu dostaviti odboru za dnevni red, ki mu načeluje Smith; Smith, sam je proti zakonu, toda sedaj leži bolan in je vprašanje, kdaj bo ozdravel. Celler misli, da bi spravil zakon pred plenum potom “peticije”, toda za to pot mora glasovati nad polovico vseh kongresnikov. Za peticijo je samo kakih 150-160 demokratskih kongresnikov, pomagati bi jim moralo do zmage še kakih 60-70 republikanskih kongresnikov. — Vprašanje je, ali bo Celler spravil toliko glasov skupaj. S tem je opravljen samo manjši del dela na zakonu. Senat ga še sploh ni začel obravnavati, tam mu pa konservativni južni seboj, da postane zakon. Morda je- v tem kongresnem zasedanju sploh ne bo mogel prehoditi. Zanimivo pa je, kaj misli dežela o razpravi o civilnih pravicah. Gallup je hotel ravno to dognati potom svojega sistema povpraševanja. Pri tem je dobil od ljudi odgovore, ki bodo marsikoga presenetili, morda celo Kennedyja samega. Povpraševanje je namreč dognalo, da zmeraj več ljudi misli, da Kennedy preveč hiti z zakonodajo o civilnih pravicah. Dočim je bilo v maju samo 36% takih, ki se jim zdi postopek prehiter, jih je bilo v juliju že 48%. V istem času je odstotek tistih, ki se jim zdi postopek prepočasen, padlo od 18 na 11. Zagovorniki počasnejšega posto- demokratski senatorji napove- panja imajo večino med belimi (posebno v južnih državah), republikanci, neodvisnimi in protestanti. Med katoličani je samo j 44% zagovornikov počasnega j postopanja. Pri črncih je položaj seveda drugačen. Tam je padel odstotek tistih, ki so Kennedyja kritizirali zaradi počasnega postopanja. V maju jih je bilo še 46%, sedaj jih je le še 28%. Položaj se bo pa spremenil v tem mesecu. Nanj bodo vplivale črne manifestacije, ki jih pripravljajo za konec meseca v Washingtonu. Vpliv na naše javno mnenje bodo imeli tudi izgredi v New Yorku, ki postajajo zmeraj ostrejši in vzbujajo na deželi zelo mešane občutke. Rockefeller se bo boril za imenovanje do konca? WASHINGTON, D. C. — Guv. N. Rockefeller iz države New York je republikancem v Kongresu obljubil, da bo vztrajal v borbi za imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata do konca, pa naj že doseže zmago ali pa bo poražen. Kongresniki in senatorji so dobili iz njegove neposredne okolice zagotovilo, da tokrat guverner ne bo opustil borbe, kot je to storil 1. 1959. Javnost se med tem še vedno nagiba na stran sen. Goldwater-ja kot vodilnega republikanske-j ga kandidata za predsednika pri- Razume se, da bo boj črncev hodnje leto. Vodniki republikam Iz Clevelanda in okolice Slovenski kuharski recept— V današnjem Searsovem oglasu na notranji strani lista so pojasnila o nagradnem tekmovanju za naj ljubši kuhai’ski recept. Če se želite tekmovanja udeležiti, napišite Vaš najljubši slovenski recept in ga nesite v eno izmed Searsovih trgovin, ki so označene v oglasu. Dobite lahko lepe nagrade. Nov damski frizerski salon— Rojakinja Anica Bremec je odprla te dni nov damski frizerski salon Ann’s Beauty Salon na 15602 Holmes Ave. Priporoča se za obisk. — Več v današnjem oglasu! Avgustovska razprodaja— V Grdinovi trgovini s pohištvom na 15301 Waterloo Road je v teku velika avgustovska razprodaja. Vse letno pohištvo po globoko znižanih cenah! Karneval Katoliških vojnih veteranov— Jutri, v četrtek, se začne na šolskih prostorih Sv. Vida karneval in bazar, katerega prirejajo Katoliški vojni veterani, Post 1655. Obisk toplo priporočamo! Veliki Šmaren— Jutri je zapovedan praznik Vnebovzetja preblažene Device Marije. Seja— Klub upokojencev Senklerske-ga okrožja ima jutri, v četrtek, ob dveh pop. sejo v dvorani S. N. D. Po seji bo prosta zabava in prigrizek. Popravek— Ivan in Angela Peterlin iz Toronta, ki sta prišla pretekli teden na obisk k bratu, oziroma svaku Louisu Peterlinu na 1092 E. 64 St., sta obhajala srebrno poroko in ne Louis Peterlin ter njegova žena z E. 64 St. — Čestitamo! Zadušnica— V nedeljo ob 9.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Germ ob 4. obletnici smrti. Prvo nagrado— Zajklja Raymonda Marshalla z 1271 E. 61 St. je dobila prvo nagrado na Cuyahoga okrajnem sejmu v Bereji v vrsti “beli flamski”. — Ray je vnuk Mrs. Frances Karish, ki živi v isti hiši. Pozor— Ne prezrite kupona v današnjem Fisher Food oglasu na notranji strani lista. Občni zbor— Korporacija Baragov dom ima v soboto, 17. avgusta, ob 7.30 zvečer v prostorih Baragovega doma na St. Clair Ave. redni letni občni zbor. Romarice v Lemont— Romarice, katere romajo v petek, 16. t. m., v Lemont z Zvezo Oltarnih društev, naj bodo na svojih mestih okoli pol dvanajstih zvečer na 222nd and Miller Ave. za Sv. Kristino; na 3547 E. 80th St. za Sv. Lovrenca; na 152 and Holmes Ave. za Marijo Vne-bovzeto, in okoli polnoči na St. Clairju in 62nd St. Pridite rajši malo preje, kakor pa da bi bile pozne. za njihove pravice odmeval tu- ske stranke v večini držav so di na Kapitolu in vplival na končno besedilo zakona, ako ga bomo letos dočakali. prepričani, da je Rockefeller z ločitvijo in ponovno poroko zelo poslabšal svoje izglede za dosego imenovanja in tudi za zmago v morebitnem vtolivnem boju s Kennedyjem, vendar nočejo tega guvernerju in njegovim zastopnikom, ki prihajajo med nje, naravnost povedati. aJIERIšKA DOMOVINA, AUGUST 14, 1963 V A1 ■ I C m Vt- I I * t XII 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July DOMOVIr^lA | Uljeva, toda oba govornika povesta isto o bodočnosti ko- ----------- 'J*immMWmvmm munizma in njegovih ciljev, kakor tudi o odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. III. To so zadnje izjave odločilnih jugoslovanskih komunistov o njihovi zunanji politiki. Potrdijo to, kar smo trdili že od 1. 1945 naprej. Zato se nočemo ponavljati. Pač pa bi radi videli, da bi naš državni tajnik Rusk povedal, kaj misli o obeh izjavah. Tudi on je sodeloval in sodeluje pri politiki “kalkuliranega rizika”. Naj pove, koliko nas je ta politika stala in koliko je sedaj vredna za Ameriko! Tito in Kardelj ne dasta nanjo niti počenega groša. To dokazujejo njihova gori navedena izvajanja. --------o--------- Zanimivo tekmovanje v kuharski umetnosti Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio <£>83 No. 155 Wed., Aug. 14, 1963 Tito, Kardelj in “kalkulirani rizik’ ; i. Kardelj je imel 7. junija v Ljubljani svoj največji vo-livni govor, kjer je razlagal notranjo in zunanjo politiko sedanjega komunističnega režima. Kot poroča “Delo” v svoji številki od 8. junija, je rekel o zunanji politiki med drugim tudi tole: “Socialistična Jugoslavija, ki je bila vedno aktivna v sodobnih družbenih procesih, tudi danes ne more stati ob strani, ko se pojavljajo v socialističnem svetu na dnevni red problemi, ki so najneposredneje povezani z vsem bistvom naše socialistične družbe in razvojem socializma sploh. Lahko rečemo, da so danes dani vsi pogoji za trajno prijateljstvo in vsestransko sodelovanje s socialističnimi državami na vseh poljih, kjer obstoje skupni interesi in smotri socialističnih držav. V tej luči je treba tudi gledati na čedalje uspešnejše sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in večino drugih socialističnih držav, ki je zlasti po 'obisku tovariša Tita (v Moskvi) dobilo novo vzpodbudo. Brez dvoma je to ne le v interesu narodov Jugoslavije, temveč tudi v interesu teh dežel in socializma ter miru na svetu ... Če kje v sami prirodi stvari obstoje pogoji za popolno medsebojno razumevanje, potem morajo obstojati med narodi, ki so se odločili za socializem ... Zato kot socialistična dežela nikoli nismo imeli drugačnega interesa kakor biti v najboljših prijateljskih odnosih in sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Stalin je preprečil razvoj takih odnosov, ko je zahteval, naj se narodi Jugoslavije in jugoslovanski komunisti odrečejo pravici do samostojnega odločanja o svoji notranji politiki in o svojih mednarodnih odnosih ... Zato moramo pozdraviti dejstvo, da je danes situacija drugačna in da se naše sodelovanje s socialističnimi deželami razvija na zdravi podlagi enakopravnosti in neodvisnosti. Zato moramo storiti vse, da bi to sodelovanje bilo čimbolj plodno ... Potem takem bistveno poboljšanje naših odnosov in sodelovanja s socialističnimi deželami le da ni v nasprotju z našo dosedanjo zunanjo politiko, kot to danes ponekod v svetu pišejo, temveč je v dobri meri njen rezultat, a predvsem njena prirodna in srečna dopolnitev.” Gornje Kardeljeve besede so nagrobni kamen na tisto skupino jugoslovanskih komunistov, ki so pod njegovim vodstvom propagirali “izvenblokovsko” zunanjo politiko. Kardelj sam je dezertiral in zaplaval v moskovske vode, najbrže prepozno. II. Ko so Tita izvolili v parlamentu za dosmrtnega predsednika republike, je ob tej priliki imel govor z izjavo, da sprejme novo čast. Posnemal je torej izbrane kandidate na ameriških konvencijah, ki ob taki priliki razlagajo svojo politično platformo. Tudi Titov govor je bil politična platforma, ki je povedala, kaj diktator misli o pretekli jugoslovanski komunistični politiki in kako si zamišlja njeno bodočnost. Govor je bil objavljen v Komunistu 5. julija 1963. O zunanji politiki je rekel sledeče: “Kakor vam je znano, so naši odnosi, razumevanje in vsestransko sodelovanje s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi deželami, razen Kitajske in Albanije, čimdalje boljši. Naša politika mora biti tudi v prihodnje usmerjena na čim boljše sodelovanje in krepitev prijateljskih odnosov s temi socialističnimi deželami. To je potrebno tem bolj, ker jpovsem logično, da ima Jugoslavija, ki gradi socializem, čim boljše odnose s socialističnimi državami, a dosedanja praksa je pokazala, da so sodelovanje in prijateljski odnosi s socialističnimi deželami zelo važni tudi v boju za mir in za krepitev naprednih sil nasploh.” “S svojim sodelovanjem z deželami Azije in Afrike smo dosegli razumevanje in prijateljstvo nanovo osvobojenih dežel, ki ga zelo cenimo.” “Tudi z večino dežel Zahoda ima naša dežela normalne odnose, z nekaterimi celo prijateljske!” Amerike kot take ne omenja, kar je razumljivo, kajti na drugem mestu v svojem govoru našteva, kaj vse je režim dosegel zadnjih 18 let, in dostavlja: “Pomen teh rezultatov je tem večji, ker smo jih dosegli z lastnimi napori, v glavnem z uporabo lastnih materialnih in človeških sil.” Končno je izpovedal svojo vero v zmago komunizma s sledečimi pripombami: “Menimo, da je nujno potrebno realistično gledati na progresivni proces sprememb v sedanjem svetu ter priznati njihovo družbeno upravičenost v mednarodnih odnosih. Nepriznavanje teh sprememb v sedanjih razmerah je eden glavnih vzrokov hladne vojne. Tu gre za uveljavljenje socialističnega družbenega sistema v svetovnem merilu Večkrat se dogaja, da obču-] vedno pod zdravniškim nadzor-dujemo plemenita dejanja ne- stvom in zdravje se mi polago-katerih psov, ki nastopajo na ma zfooljšuje. Vesela bom, če T.V., ampak, kar smo doživeli [me bodo prijateljice ob priliki med križevim potom v gozdiču obiskale. Gospodinjski strokovnjaki The ™ sejem” v treh glavnih Sears- iCleveland Electric Illuminating Company pregledujejo kuharske recepte in si ogledujejo električni štedilnik Kenmore tekom priprav za “Mednarodni zabav- I 1 Tekom sejma bo tekmovanje v kuharskih receptih različnih narodnosti z vsega sveta, ki žive v našem mestu. Glavna nagrada bo po izbiri zmagovalke avtomatični električni štedilnik Kenmore, avtomatični električni sušilnik za perilo Kenmore ali električni pokončni zmrzovalnik za hrano s prostornino 9 kub. .čevljev vrste Coldspot. Tekmovanja se lahko udeleži vsaka Clevelandčanka. Treba je le, da si izbere enega izmed njej znanih kuharskih receptov, naj je to njena osebna skrivnost ali pa recept, ki ga je dobila od kake prijateljice ali iz kuharske knjige. V času tekmovanja od 15. do 20. avgusta naj prinese ta recept napisan na papir v angleščini ali slovenščini s svojim podpisom, imenom, naslovom in tel. številko v eno izmed glavnih trgovin Sears Roebuck Co. na 8601 Carnegie, na 10900 Lorain ovih trgovinah Clevelanda v dneh od 15. do 20. avgusta. Pri sporedu pomagajo (od leve na desno) Carol Kunkleman, Ma-ryanne Grande in Mary Cal-hoon. Ave ali pa na 2000 Libby Road (Southgate). Ko prinesete svoj recept, se morate registrirati za glavni dobitek, če hočete, da boste vključeni v to tekmovanje. Vsaka lahko izroči več receptov, toda vsak mora biti napisan na posebnem listu z imenom, naslovom in tel. številko. Izmed vseh vloženih receptov bo izbranih 12 in tiskanih v posebno knjižim, ki jo bodo nato delili v trgovwiah Sears Roebuck po vsem mestu. Vsaka izmed udeleženk tekme, katere recept bo izbran za knjižico, bo dobila avtomatični Električni pretisko-valec. Gospodinje Illuminating Co. bodo tekom sejma pripravljale jedi po izbranih in nenavadnih receptih in bodo zastonj delile kopije “Around The World” kuharske knjige. Ne pozabite vzeti svoje kopije, ko boste prinesle svoj kuharski recept. Romanje skozi Ohio v Maria Siein n. Hoteli smo si ogledati še stolnico sv. Petra v ječi, a je bila žal že zaklenjena. Ogledovali so samo njeno pročelje, zidano v starogrškem-korintskem slogu. Father Godina je pojasnjeval, da je tu imel škof Baraga svojo prvo postajo, od koder je pričel svoje misijonsko delovanje. Krenili smo nato proti Day-tonu ter se podvizali, ker nas je na potu že dohitela noč. Ko smo se bližali Maria Stein-u, je č. g. Godina povdarjal, da je ves ta Ikraj talko katoliški, da redovnice učijo otroke po javnih šolah. Ko so nekoč otroci zaslišali, da prihaja v ta kraj skupina protestantov, so hiteli na cesto, samo da vidijo, kako prav za prav protestanti izgledajo. Ob desetih smo dosegli Maria Stein; zaskrbljene sestre so bile še pokoncu, pripravile so nam večerjo ter nam odkazale prenočišča. Drugega dne je Father Godina daroval sv. mašo v kapeli duhovniki vaj. Ker je bil tega dne praznik sv. Ignacija Lojolskega, je imel č. g. Godina krasen govor o tem svetniku ter njegovem prijatelju sv. Frančišku Ksaveriju, profesorju na Sorbonni v Parizu. Nekdaj sta Titova izvajanja niso tako jasna in dosledna kot Kar- oba lahkoživca gledala samo na posvetno slavo, toda Bog ju je po čudovitem naključju spreobrnil, da se sedaj blestita v neminljivi slavi Kristusove Cerkve. Po maši je bil blagoslov, ki se je zaključil z Zahvalno pesmijo. Zajtrkovali smo na verandi z razgledom na samostanski vrt, okrašen z zelenjem in z žlahtnimi rožami. Sveti mir vlada na tem blaženem prostoru, sredi katerega žubori studenec — vir življenja. Po zajtrku smo se podali v kapelo svetih relikvij, v kateri noč in da gorijo luči. $. sestra nam je razlagala o pomenu relikvij svetnikov in kako so prišle te relikvije v Arrieriko; tedaj je bila v Italiji in v Rimu velika revolucija, kjer so ropali in plenili cerkve, morili duhovnike in kjer je bil sam papež Pij IX. v nevarnosti življenja, da ga ni rešil bavarski poslanik grof Spaur. Ta je odvedel preoblečenega papeža ponoči iz Ri-' ma. Bil pa je v Rimu tudi ameriški duhovnilk J. M. Garner, ki je skušal rešiti relikvije svetnikov, kolikor je bilo mogoče ter jih poslal švicarskim sestram v Maria Stein. Med temi relikvijami je tudi relikvija sv. Križa, s katero nas je Father Godina blagoslovil. Iz kapele svetnikov smo se podali v procesiji od dejanja malega psička, je edinstveno. Ko smo prišli iz kapele, smo ugledali na trati malega črnega psička s kravžljasto dlako, ki ni bil prav nič vsiljiv, nobenega romarja niti povohal ni ter nobenemu romarju ni pomahal z repom v pozdrav, temveč je čepel na travi ter nas od daleč opazoval, kam jo bomo mahnili. Ko je videl, da gremo proti gozdiču, nam ni sledil, kot to dela večina njegovih bratcev, marveč lomil jo je pred nami na svojih kratkih nogah ter pri prvi postaji križevega pota obstal ter nemo čakal, da smo odmolili. Nato je hitel pred nami k drugi postaji ter tu poslušal naše molitve do konca in tako obhodil z nami vseh 14 postaj. Ko smo bili gotovi, smo hoteli kunštno živali-co pogladiti, a psiček se ni več zmenil za nas, temveč jo je u-brisal čez trato in čez rože v polni zavesti, da je dovršil svojo nalogo. Medtem so sestre pripravile kosilo; vse je bilo po švicarskem okusu in na steni je celo visela velika švicarska ura s kukavico. Po kosilu so razdelile sestre tri krasne dobitlke med romarje. šli smo še v glavno kapelo, kjer smo zmolili naše molitve, zapeli nekaj Marijinih pesmi ter se poslovili od Maria Stein in vljudnih sester. Na potu domov smo se ustavili za eno uro v 'božjepotnem Carey,O., in pri Žalostni Materi Božji v Franku, O. Father Godina se je zahvaljeval Mrs. Mary Terček, Miss Frances Zulich ter Mr. Antonu Meljaču za sodelovanje, Mus. Mary Batich za vzorno petje, ki ga je vodila ves čas na busu in v raznih cerkvah. Zahvalil se je tudi vozniku Charliju, ki je tako spretno prevozil 600 milj dolgo potovanje brez najmanjše nezgode. Največjo zahvalo pa smo dolžni Fathru Godini, ki nam je oskrbel prijetno ter vrlo poučljivo romanje, za njegov trud in neumorno skrb za nas; naj mu bo izrečena iskrena zahvala! Ernest Terpin —----o------ Triglavski piknik v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Slovensko društvo Triglav se je radi zadnjega zelo lepo uspelega piknika v zvezi z otvoritvijo društvenega doma odločilo za drugi piknik, ki ise bo vršil v nedeljo, 25. avgusta, v Triglavskem parku, blizu Heg Memorial Parka na HY 36. Na ta piknik so prijateljsko vabljeni vsi naši rojaki in prijatelji, posebno pa še tisti, ki se zadnjega piknika radi svojih prireditev niso mogli udeležiti. Preskrbljeno bo za hladno pijačo, izvrstno jedačo in za domačo zabavo s plesom. Na piknik in prijateljsko zabavo ste vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni. Lepi triglavski park se nahaja blizu Heg Memorial Parka na HY 36, eno miljo in pol naprej od Wind Lake. Vsi dobrodošli in na svidenje! L. G. Ponovno, naj lepša hvala! Vse bom ohranila v hvaležnem srcu in v želji, da bi ostali zdravi in veseli! Frances Bergant 19706 Cherokee Ave. Tekme Slov. tel. zveze prijeten potu. gozdič h križevemu Izraz hvaležnosti Cleveland, O. — Prisrčna zahvala vsem, ki ste mi stali ob strani ob času moje bolezni, vsled katere sem morala pretekli mesec v Euclid-Glenville bolnišnico in se tamkaj podvreči dvotedenskemu zdravljenju. V tem času sem bila deležna od strani mojih sinov, hčerk, njihovih družin, dobrih sosedov in drugih prijateljev mnogo ljubeznivih izrazov naklonjenosti v obliki obiskov, daril in bodrilnih kartic, kar mi je bilo v veliko uteho in tolažbo v dneh bolezni, ki tako počasi I minevajo v bolnišnici. Zdaj sem zopet doma, a še Toronto, Ont. — Vremenoslovec, ki je napovedoval dež in nevihto za soboto in nedeljo, je spravil starešinski odbor STZ v nemalo zadrego. Izvesti so nič>-rali tekme za okrog 80 športnikov in otrok v soboto, 3. avgusta, kar je še v lepem vremenu problem, kaj šele v dežju. Ker ni bilo drugega prostora, ne izhoda, so se pač odločili izvesti tekme, četudi v dežju. — Hvala Bogu, da se je vremenoslovec zmotil. Sodniški zbor, katerega so tvorili: J. Varšek, P. Golobič, I. Celar, L. Grmek, L. Ponikvar, J. Markež, ing. F. Markež in ing. Grmek se je sestal ob dveh. Tekme smo začeli okrog 2.50 popoldne in jih zaključili okrog šestih zvečer. ! t Takoj v začetku so nas presenetili lahkoatleti v metu kroglje, malo pozneje pa naraščaj na drogu. Posebna atrakcija so bile na-raščajnice iz Clevelanda, ki so zares prave akrobatke. Naraščajnicam iz Toronta se zelo pozna, da niso imele prilike vaditi na orodju; pozna se tudi, kdo iz naraščaja vadi v Masary-kovi dvorani, kjer je vse orodje na razpolago. Mladenke iz Clevelanda so dobro telovadile, a so nekoliko zgubile v teku. Starostna razlika se je najbolj poznala pri mladcih, medtem ko je Toronto komaj stopil v starostno dobo (12 do 16), je Cleveland z nekaterimi že pri koncu meje. Pri članicah in članih smo videli nove zmagovalce, starejši člani niso tekmovali, ker so večinoma vodili tekme. Tekmovalci so pokazali dosti navdušenja in napredka, da jim kar vsem moramo čestitati k njihovemu trdnemu delu. Za odbojko so bila prijavljena 3 društva: STZ Cleveland, Lilija Cleveland in STZ Toronto. Igre so se v glavnem igrale v nedeljo, zmagovalec za prehodni pokal Društva Slovencev je moštvo STZ Toronto. Nastop STZ v okviru IV. Slo venskega dneva se je kljub vetru in grozečim oblakom še dosti disciplinirano in hitro vršil. Začeli so otroci s simbolično vajo: Naprej zastava slave. Na orodju je nastopala telovadna vrsta STZ, ki so jo sestavljali: ing. F. Grmek, I. Celar, 3 bratje Rihtarji, A. Dolenc. Z nami je bil tudi češki gost I. Syptak. Nastopili so na krogih, bradlji in drogu, mlajši so pokazali napredek, starejši pa da so še vedno mojstri na orodju. Zelo pester pogled je nudil množični nastop naraščaja. Dečki so se dobro zavrteli na drogu in bradlji, mlajši so tekli štafeto, deklice iz Clevelanda, ki jih trenirata ga. in g. Varšek, so nas pa zadivile s talno vajo. Članice in mladenke iz Clevelanda so nastopile na dvovišin-ski bradlji. Daši trenirajo na njej manj kot leto dni, so izvajale trebušne toče in zmike, da jih je bilo zares lepo gledati. Za STZ so govorili: starosta STZ Toronta ing. Grmek in starosta STZ Clevelanda J. Varšek. Pokale za tekme so darovali: Dr. Peter Markeš — za 1. mesto atletike; Frank Arhar — za 2. mesto atletike; Ing. F. Grmek — za 1. in 2. mesto za člane; Janez Varšek — za 1. in 2. mesto za članice; Peter Golobič — za 1. in 2. mesto za mladenke; Stanko Brunšek in Janez Muhič za 1. in 2. mesto za mladce; Ga. Joža Varšek — za 1. in 2. mesto za naraščaj-nice; Ivan Celar — za naraščajnike; Društvo Slovencev je darovalo pokale za vsa tretja mesta in prehodni pokal za odbojko. Rezultati tekem NARAŠČAJ — Peteroboj: 1. Peter Grmek 38.75 točk 2. Žani Celar 35.20 točk 3. Andy Vovk 32.75 točk 4. Peter Koželj 30.85 točk 5. Jože Turk 30.45 točk 6. Mihec Jan, 30.25 točk 7. Joško Keber 26.00 točk 8. Janez Sršen 25.25 točk 9. Janez Mesec 24.80 točk 10. Marjan Koželj 23.50 točk NARAŠČAJNICE — Četveroboj: 1. Metka Rihtar 37.73 točk 2. Marija Rihtar 36.25 točk 3. Pavla Sršen 33.82 točk 4. Metka Muhič 25.02 točk 5. Carpien Markeš 24.18 točk 6. Stanka Turk 22.66 točk 7. Betty Turk 19.68 točk 8. Silva Golobič 13.10 točk 9. Katy Vovk 10.80 točk 10. Lojzka Klopčič 10.76 točk MLADCI — Peteroboj: 1. Stane Rihtar 42.21 točk 2. Miha Rihtar 39.60 točk 3. Matjaž Novak 39.45 točk 4. Lojze Dolenc 38.16 točk 5. Viktor Zakrajšek 35.31 točk 6. Viktor Blatnik 33.80 točk 7. Metod Vehovec 32.97 točk 8. Frank Hočevar 30.75 točk 9. Ivan Zupan 28.45 točk MLADENKE — Četveroboj: 1. Pavla Keber 31.25 točk 2. Marija Blatnik 30.80 točk 3. Dana Lobe 30.60 točk ČLANI — Telovadba: 1. Andy Dolenc 49.60 točk 2. Jože Rihtar 45.40 točk 3. Miha Dolenc 44.90 točk 4. Franci Tominc 44.10 točk 5. Ivan Rihtar 43.10 točk 6. Štefan Gorjup 41.80 točk 7. Tone Mrva 35.20 točk 8. Lino Podgornik 20.00 točk ČLANICE — Telovadba: 1. Nada Kozjek 25.90 točk 2. Joži Kamin 25.30 točk 3. Katy Sršen 22.25 točk 4. Zalka Zupan 20.90 točk ATLETSKI TROBOJ: 1. Lojze Florjančič 2. Lino Podgornik Matjaž Novak 3. Frank Velikonja 4. Andy Dolenc 5. Peter Golobič Janez Ambrožič 21.00 točk 18.00 točk 18.00 točk 16.00 točk 10.00 točk 8.00 točk 8.00 točk I ZN A ŠIH V RS T Bridgeport, O. — Spoštovan1-Prejela sem Vaše pismo, s kate' rim mi sporočate, da bo moja naročnina v avgustu poteki8-Tu Vam pošiljam denarno na' kaznico za celoletno naročnin0-Z listom sem zelo zadovoljna 1° ga tudi redno prejemam. Želeč Vam mnogo uspeha ^ veliko novih naročnikov, 3ča prav lepo pozdravljam Mrs. Mihael Hochevar * Waukegan, 111. — Cenjeni- Hvala Vam za obvestilo. List s° mi zelo dopade in težko bi brez njega. Slovenski časoplS mi je res drag, posebno še, kar sem že v pokoju in me nanc artritis, da ne morem hodit brez palic. Poskusil sem nal različneša zdravila, pa nič ne pomaga. Edino, kar še uporab' Ijam, so pekoče koprive, katere je priporočal župnik Kneipp- Lepo pozdravljam vse, ki s°' delujete pri listu, in tudi vse drage čitatelje. Zbogom! Frank Kozina Otroško mesto ob Na obali Finskega zaliva n daleč od Leningrada go zgrad1 otroško mesto, ki je v nje ^ prostora za 3000 malčkov drugega do sedmega leta. °tr° ci so pod nadzorstvom zdr0 nikov in poklicnih vzgojitelj6 ^ “Otroško mesto” so odprli ko nec letošnjega maja. AMERIŠKA DOMOVINA DR' FR. DETELA: Vest in zakon V hiši se je polegel hrup U! vriše, kakor nastane tišina P° hudem tresku. Ženske so Pobirale razbite steklenice in zPierjale fante, zakaj da ftiirno ne pijo. Zunaj pa je Luka pobiral Franceta. Na pomoč mu je Prišel Koželjev Peter, ki se jo vračal iz malina. Vzdignila ranjenca in ga peljala po-časi pod pazduho proti domu Luka je pripovedoval, kaj da Se je bilo zgodilo; France je samo nerazločno bobotal in Jel Jurija in Tino in vojake, so prišli domov zgago de-at; ^ar bi jih bili sovražniki Pobili. Joj, kako sta se prestrašili Klernenka in hči, ko sta pri Poljala Luka in Peter Fran četa v hišo in sta pri luči zajedali krvavega po obrazu in rokah. v 'Pred Ožganovo hišo je le 2aJ>” je dejal Peter. ‘Preskarjev Jurij ga je ako udaril,” je dodal Luka, i je bil tudi nekoliko zabu-j v lice. Umili in osnažili so Pjladeniča, zadovoljni, da si bil rok ali nog polomil, in ga ^pravili v posteljo. Oh, ti nesrečni otrok,” je arnala mati, “kam si zabre-el! še ubili te bodo. Nesrečna lsta ura, ko si prvič prestopil Prag Ožganove hiše. Tam so J nastavili zanko in siromak si se ujel.” Metka pa se je zahvaljeva-a Pred hišo Petru, da je tako ePo brata domov spravil. Saj sem ga jaz tudi,” je ejal Luka užaljen. Kako, Luka? Saj ti sam ^oniaj stojiš,” je dejala Met'-a- “Peter naj še tebe domov spremi.” Tnga pa ne; to bi bila sra-^Ma Za tvojega fanta,” je ejal Luka in se obrnil po r^u navdol. Nekoliko ga zanaša, dejal je za Peter, ki je gledal Pjim. “Torej tvoj fant?” . P° si je Luka na lepem zmislii; jaz nič ne vem,” je °Pravljaia Metka odločno in j>°ieče. “Ti ne veš, Peter, ka-0 nesrečni smo pri nas. Naj-rn.i smo izgubili očeta in ako smo ga izgubili!” ^g°lj nesreča,” je dejal Peter, biti v ‘drugač bi bil more-, vojni padel kakor moja dva brata.” In ker France ni imel oče- ,a’ se je tako izgubil. Ožgan- e so ga zvabile in za Tino Ieta.» “Ti^U^no,” Je nienil Peter, •c, llla je precej starejša od Franceta.” “Za deset let.” sa Tilda je brhkej- “^ii ti je všeč?” ,. aj všeč! Bolj všeč si mi L, JVIetka.” s. .‘Oh, molči, Peter, in nikar lz mene norca ne delaj, ki Je tako hudo!” lim a-Z govorim, kakor mis-ti Pa ne smeš biti huda.” Pok- a^aj SG Pa ae Vn- azai> odkar si prišel od .°v/ Davi sem te videla daU-i'd’ v lazu, in sem te od nič^ pozdravila; ti se pa nisi Postni tako štiman si g (ta te nisem videl, mi 0n'n sem se mudil, ker so re wa^° nagajali. Brez zame-pM,etka; in lahko noč!” je zarit-j,1 je roko’ ona pa ga skusi Za a ln Pršila, naj po-Pot njene&a brata na pravo' P°t spraviti. Jal,r!te bo Poslušal,” je dete zpi' °’ “ker te ima rad in za ° sP0štuje; za mamo in &ov lene- 86 ne meni in nje-P1Jjatelj Luka je preme- hak; njega France zavaja. Obljubi, Peter, da boš to storil; Glej, skupaj sva v šolo hodila/’ “Samo ti v prvi, jaz v zadnji oddelek,” se je smejal Peter in ji stisnil roko. “Ali bo pa France mene poslušal, tega ne vem; druščina je zapeljiva, posebno če so ženske vmes. Zdrava, Metka!” Metka je postala na pragu, dokler niso utihnili Petrovi koraki, in se zamislila. “Oh, saj ni nič,” je vzdihnila in odločno razkropila prijetne misli in gorka čuvstva, ki so se porajala v mladem srcu. France pa je ležal trd od pijače, težko hropel in blebetal nerazumljive besede. Odrt je bil precej, hude rane pa ni imel; največ krvi mu je bilo izteklo iz nosa. “Bog se nas usmili!” je stokala mati. “Kaj bo s tem otrokom! Ta slaba družba in to nesrečno znanje! Kako dober je bil svoj čas France! Zdaj pa ne posluša nič, ne dela nič, samo denarja hoče vedno imeti, da bi ga k Ož-gankam nosil.” ‘Ali naj bi jaz šla enkrat nad te ženske,” je vprašala Metka, “in jih prosila, naj puste našega Franceta pri miru?” ‘Nikar!” je branila mati. “Ozmerjale te bodo tako grdo kakor noben pijanec. Te ženske so pražnje videti, v resnici so pa hodne, nič ko tulje. In France bi zdivjal.” “Jaz sem Petra naprosila, naj ga izkuša iztrgati iz te družbe.” “Da, če bi se to posrečilo, to bi bila rešitev zanj in za naju.” Ko sta še pospravili po hiši, sta šli leč. A dasi trudni, dolgo nista mogli zaspati. Materi je bilo srce težko in v glavo so ji silile grenke misli, s čim 5i se bila pregrešila, da jo zadeva nesreča za nesrečo; ali je premalo molila, ali je bila premehka proti sinu. Ali ni hudo, da mora skrinje in omare pred njim zapirati, da se mati boji sinove jeze? Glavno krivdo je zvračala na Ož-ganke, ki so tudi drugim materam že prizadele žalost in sramoto. Metko pa je težila ne le skrb za brata, ki naj bi ga Petrova družba poboljša; vse Petrove besede so ji rojile po glavi. Ali se je mladenič norčeval ž njo? Ali je resno govoril? Oh, ko bi človek vedel! “Za norce je vendar premo-der in prepošten. K Ožgan-kam ne hodi. Čudno, da mu je Dila Tilda nekako všeč. Naj-arž je od blizu še ni videl ali pa je hotel meni ponagajati; zakaj, koliko je brhkejših od Tilde!” Poluzavedno je tem tudi sebe prištela. Drugega jutra je vstal France pobit in medel. Pri zajtrku ni nič govoril in mati in sestra sta ga pustili pri miru, ker sta slutili, da ga je sram in da si morda v srcu vest izprašuje; morebiti bo iz prevzetnosti pogubno družbo pustil. France je vstal izza mize, vzel klobuk in šel, na dvorišče in v hlev, kakor bi iskal dela, kjer ga ni. Prav natanko se ni spomnijal, kaj da se je bilo zgodilo; toliko je vedel, da sta se z Jurijem sprijela. Oh, tega bo treba enkrat namahati. Tina je pa tudi čudna. Kako se je vedla! O, če bo fantovska, jo bo on pustil; zares, pustil jo bo, toliko moškega se je čutil, (Dalje prihodnjič.) Clevelandski sporazum za način zaposlitve črncev vzorec za vso deželo CLEVELAND, O. — Med kleparsko unijo in stavbeniki je pred 14 dnevi prišlo do resnega spora radi zaposlitve dveh črnih kleparjev. Oba sta kvalificirana za tako delo po mestnih predpisih, ne pa po unijskiih. Po prizadevanju župana Lo-cherja in ob intenzivnem sodelovanju federalnega tajništva za delo so končno dosegli sporazum: oba kleparja naj nastavijo črni stavbeniki (beli so se jih namreč branili), potem jih bo sprejela v članstvo unija, mora- la bosta pa napraviti še izpit pred unijsko komisijo. Da bo ta postopala res nepristransko, bo do lahko pri spraševanju navzoči tudi zastopniki mesta in črnih stavbenikov. Novo v sporazumu je sodelovanje črnih stavbenikov, ki so dejansko omogočili sporazum. Glas o sporazumu je šel hitro po vsej deželi in žel splošno odobravanje. Sedaj ga je začela hvaliti celo vodilna črna organizacija NAACP in ga priporoča kot vzorec za sporazum pri sporih med unijami in podjetniki Ime našega župana je ob tej priliki postalo znano po vsej Ameriki. Preveč francoskega in italijanskega vina Produkcija vina v Franciji in Italiji naglo narašča. Leta 1961 so v Franciji pridelali okrog 40 milijonov M vina, lani 73 milijonov hi. V Italiji je znašala proizvodnja vina leta 1960 53 milijonov hi, leta 1961 55 in lani 63 milijonov hi. Ženske dobijo delo KITCHEN HELP 3 p.m. to 8 p.m. Must understand English. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) SEARS ROKHIM K and CO k VAŠ NAJLJUBŠI SLOVENSKI RECEPT VAM MORE PRIDOBITI EN $150 ELEKTRIČNI SUŠILNIK PERILA, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ali ELEKTRIČNI ZMRZOVALNIK na Searsovem “International Fun Fairu” 15-16-17-19 in 20. avgusta ( Napišite na roko ali s strojem, v angleščini ali slovenščini, vaš najljubši slovenski recept. Ne pozabite napisati Vašega imena, naslova in telefonske številke. V dneh 15., 16., 17., 19. ali 20. avgusta prinesite Vaš recept na “ Mednarodno kuharsko razstavo”, v eno izmed sledečih Searsovih trgovin: • Easl 85th Street in Carnegie • West IlOth Street in Lorain • Libby in Northfield Roads Tam se registrirajte za veliko nagrado, en $ 150 vreden električni sušilnik, električni štedilnik ali električni zmrzovalnik živil. Priglašene! 12-tih najzanimivejših receptov bodo nagrajeni. Vsak bo dobil en West Bend avtomatični Fiesta kavni kuhalnik, vreden $8.95. Vsak priglašenec bo prejel zastonj zanimivo kuharsko knjigo “Round The World”. Zato napišite Vaš najljubši recept sedaj. Pet minut Vašega časa Vam lahko zadeno eno ali več nagrad. Satisfaction guaranteed or your money back” Imena izžrebancev bodo razobešena v vseh Sears trgovinah Pridite na štirinajsti letni KARMVAL in BAZAR Priredijo Katoliški Vojni Veterani, Post 1655 JUTRI PETEK SOBOTO NEDELJO 15. 16. 17. 18. AVGUSTA AVGUSTA AVGUSTA AVGUSTA NA ŠOLSKIH PROSTORIH SV. VIDA VOGAL 62. CESTE IN ST. CLAIR AVE. OTROŠKE VOŽNJE! - IGRE! - OKREPČILA! ZABAVA ZA VSO DRUŽINO! V petek se bo servirala ribja pečenka ZASTONJ DARILA OB II! Lastnik prodaja — $11,000 E. 78 in St. Clair Ave. okolica — dvodružinska hiša, 5-5, garaža, dober dohodek. Kličite 531-5567. (157) Hiša na prodaj Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža,} vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10.500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254 Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte. (167) Preša naprodaj Pol tonska preša na elektriko v dobrem stanju, za jabolka in grozdje naprodaj. Pripravno za farmarja. Kličite WH 4-2360. (155) PLESKAR dolgoletno prakso, barva hiše zunaj in znotraj. Solidna postrežba, ugodne ponudbe. Kličite IV 1-3715 ali 361-8910 (—W-F.) Naprodaj Oljnate slike: sv. Cirila in Metoda, original, vel. 46” x 36” —. Brezjanska Marija Pomagaj, na platnu (kopija po Layerju), vel. 23” x 27” in pastelni portret pisatelja Karla Mauserja, vel. 13” x 17”. Prvi sliki primerni tudi za kapelo. Ugodno naprodaj v ateljeju Franceta Goršeta na 1135 Addison Rd. tel. UT 1-6928. (157) V okolici E. 200 St. Naprodaj 6-sobni bungalov, 3 spalnice, velika moderna kuhinja in poploščena kopalnica, klet, garaža s patio. Najnovejša trojna zimska okna in vrata. $14,900. Kličite po 5. uri IV 1-6541. (156) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj, zaprta veranda zadaj, na 1027 E. 72 St. Vprašajte na 1023 E. 72 St. —(157) Lokal primeren za umetniške tečaje, v okolici sv. Vida, išče klub “LOK”. Ponudbe pošljite na naslov: “LOK” 1135 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. Tel.: UT 1-6928. —(157) Trgovina naprodaj Grocerijska trgovina je naprodaj zaradi bolezni. Dobra naselbina v Euclidu. Poceni najemnina; C-2 licenca; Kratke ure od 8. do 6. ure. 5 dni na teden; zraven slovenske mesnice. Tudi zamenjam za hišo. Kličite RE 1-6399. (14,16 avg) Soba in kuhinja Moškemu oddamo opremljeno sobo in kuhinjo. Kličite UT 1-9672. —(157) Tri samske sobe popolnoma prenovljene oddamo moškim. Si lahko kuhajo ali dobe hrano pri družini. Blizu sv. Vida Pokličite EX 1-8601. —(157) Opremljene sobe Oddamo 3 opremljene sobe in kopalnico zaposlenim osebam. Kličite EX 1-8123. (156) V najem Oddamo 4 sobe, spredaj, spodaj, velik porč, plinski furnez. Kličite RE 1-5513. (159) V najem Oddamo 5 sob zgoraj v okolici St. Clair Ave. in E. 61 St. Kličite KE 1-0273. (159) EMILEE BEAUTY SALON 6128 Glass Ave. Phone: 881-6480 Odprto vse delavnike od 10 a. m. do 6 p. m. Lastnica EMILEE JENKO ima večletne skušnje in bo najljubezniveje postregla. TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan. HE 1-0965 UT 1-4234 MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965. A. GRDINA & SONS, INC. FUNERAL DIRECTORS — Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300 FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088 Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 ---o— Z žalostnim srcem naznanjamo,