lilmjii viaki četrtek ITI velja t poštnino v rt1 J i a y Mariboru s pošiljanj n-m ni dom na cela leto . 3 fl, „ pol leta . 1 H.fiOk. , . . -fl.aot. lire* fm&iljsnjs rtu rot izb udu ? Kuj je to j'i-ot izhoda? brat odgovarja : To jo na £ivl ogen. To jo ne krvavo niorj«, Tnrki gredo t izhoda Al je to živi ogenj1 Al jo tn krvavo inuijo? Tnrki gredo i! izhoda, Uluvce nkaJ' dopoldne tllavra ttili popoldno itd. Sploh pravi narodna pesem, da je „Turek hud, ali je-gova mati se huja". Našemu junaku jc večidel Marka ime. In brž ko no je naš Marka in srbski kraljevič Marko, sin kralja Vukašina, ki je živel koncem 14, stoletja, ena ter ista oseba, zakaj včasih se naš junak zore Celo Marka kralj. Pa tudi p d sadržaju so mnogoteri naši junaški narodni pesmi pozna, da ima daleč doli na jugoizhodu svojo koreniuo. Ko sem se jaz v nabiranje narodnih pesmi v zagrebške) okolici spustil, se mi jo to naj bo|j čudno zdelo, da sem v večeru delti narodnih pesmi našel vokativ in imperfekt, ktere oblike slovenski narod zngreliškc okolice v navadnem govoru, v zlasti kar se imperfekta tiče, nikdar uc rabi. Vokativ in poBebno vsom tem spričuje se ti krst v tujem jezik«. — Slovenec! imperfektnm v narodnih pesmih zagrebške okolice pa na to lilmjii viaki četrtek ITI velja t poštnino v rt1 J i a y Mariboru s pošiljanj n-m ni dom na celo leto . 3 fl, „ pol leta . 1 H.fiOk. , . . -fl.aok. lire* fm&iljsnjs nn doni ta. tok leto - 3 fl. BO k. „ pol luiii . 1 fl.ilOk, „ ■ , , — fl. "f>k. Potameini listi ¿e "Jobijo pri knji^nru Novaku liu vefiksio trgn r.ti ■'< i". SLOVENSKI Podueiven list za slovensko ljudstvo. ¿iaroinino sprejemi vred-tiiitro v Mariboru. Kokoplsi hp ne vrai^jo, neplačani I iti i ne prijemajo. Oznanila je prijemajo^ plač* ta. vrstico jo 10 k. in t.a kolek i k. „Pridu k V gospodarstvu bogati debelo." Stv. 48. V Mariboru 2(1 novembra 18(18. Tedaj n. Slovenski tabor pri Sempas-u na Goriškem. ¡Dalje.) O 5. točki: Naj se vraduje v škofijskih in Sploh erkve-uili uradih po slovenski, govori g. Klavžar, dež. uradnik na goriškem takode: Duhovščina so je od nekdaj upirala vsemu potujčevniiju; stalit je trdno in sloji še dandanas za narod. Ko «o je v krvavem letu 184^ sope t obudilo narodno čutje, ko so se jeli tndi po vseh naših pokrajinah čvrsto gibati Slovenci iu krepko i ji stanovitno tirjati svojo pravice, — vzdignola je tudi naša duhovščina svoj glns z ljudstvom, in ta glas ni popolnoma poiihuol tudi tedaj, ko je vlada so-pet ustavo preklicala in nam vse listo pravice in prostosti nazaj vzela, s ktcriuii nas je Je toliko božiknla, da smo sopet krotki in pohlevni postali. — Ne! tudi po 1. je naša duhovščina narodu zvesta ostala iu skrivno pa skrboo je gojila tisto sveto iskro, ktero bi nam biti tuji, sovražni elementi tako radi ud asi I i in za vse veke pogasili. In ko so nam .časi sopet nekoliko ugoduiši prihajali, jela je tudi imša duhovščina uiio sveto iskrn vzbujati iu čedalje bolj pihljati, da se je do iarečega plamena vnela, ki šviga zdaj iz naših src, navdušenih za dom iu za mili naš narod slovenski. Kar velja pa o naši duhovščini sploh, ti* ne velja tudi o slovenskih škofijstvib ali prav za prav o fikofijatvth im Slovenskem. Teui imamo marsikaj očitati. In da govorim posebno o našem škofijslvn, —* očitati mu moramo, da je predolgo molčalo in sc nevednega delalo, ko so v čisto slovenske Brdc vhajali italijanski duhovniki, ki si niso upali ali celo niso smeli služiti v lastni domovini; v Brdali pn so za prostovoljno darilo z laškim podukom zasajali laiki duh in laške vraže, Slovenci! ozrite se na britko Dolenjo in Iii-Ijnno, in prepričate se, da resnica ne laže. Očitati moramo našemu škofijstvu L V6QU1 ¡^gn, k«,ar Uerc | LrJSnl pesmi udalo tam, kjer na spodnjem Krasu tako imenovani Bezjaki J s; . ^V^j, ropil Mi Tlkri,^, nioj[, ]jahc, prebivajo, prepustivši, da se jim je jelo pridigati v laškem -----! « » ■ Izmed slovenskih hčeri izbral si si nevesto in peljal jo pred oltar; slovenski m.išnik vamu je lepo zvezo blagoslovil, slovenski svati so vama kot priče nn strani stali; — vsi žcnitvansKi spis! pa so pisani v tujem jeziku. — Spričuje se nam Slovencem obnašanje, spričuje se nam uboštvo iu še marsikaj drugega — vse le v tujem jeziku. Ali to so krivice, ki se gode slovenskemu narodu, ¡n tem Vede iu oči t niše so te krivice, ker ga ni spnsobuišoga iezika za crfeveno uradovanjc na Slovenskem, kakor je ravno sin venski jezik čisto katoliškega naroda; in te prednosti nima menda nobeden drugi jezik na svetu. Da se nam pa te krivice gode, kriva jo zraven tudi stara navada in navada je železna srajca. Upoiuuiin pa visoko-čest. škofijstva iu dubovščiuo sploh, da ravno ona nam vsak dan pridiga, da kdor v krivicah zastaja in bc ne da poboljšati, temu se ne odpusti greh, ni na onem svetu. Zatoruj, škod jstva na Slovenskem! zarot njem vas v imenu našega tabora, v imenu celega slovenskega naroda, bodite nam pravična, postavljajte nam vrle sinovo matere Slave, vredne slovenske duhovnike posebno na naše meje ker tam je nevarnost in zato potreba — uradujto nam Slovencem slovenski in velite vsem vašim podložnim crkvemm uradom, naj tiidi tako store — znebite se zastarani h navad — iu slovenski narod vam radovoljeo iti veselo odpusti — vse staro grehe. Tudi tn resolucijo sprejme tabor soglasno. (Koctcc prihodnjič.) Nase narodne pesmi. Spisal b\ Kotevar. Naš junak sc bije le na Dunaj ; v častnem dvoboju, inače pa proti Turkom. Turški napadi nn naše pokrajine ¡jo bili v ua Idsuivb m. »lic neposredni povod celi kitici naših naj lepših narodnih juna- g, ,„ i „„ ■ „„„ , .'škili pesmi ravno kakor pri Srbih iu Hrvatih, Koga ne strese JL .. " U Lf i i! po vsem umzgu, kadar bere v uar.dni pesmi: jeziku. Ni davno še, kar sc jo tam sploh ¡e slovensko go vorilo, — sedaj so se Smartinci popolnoma izneverili svojemu narodu, postali so pravi bezjaki ali narodni pankrti. Očitati moramo našemu školijstvu, da jo šo te dni poslalo laškega duhovnika — in ravno Bczjaka na slovenski Kras, — duhovnika, ki le za silo slovenski lomi, po duhu je pa vseskozi Italijan — iu pudililo mu je tako službo, ktero si je želel niarsikteri vreden slovenski duhovnik. Očitali moramo pa vsem akoiijslvom na Slovenskem sploh, da uradi jo večidei le v tujih jezikih. Menijo sicer, da je žo aadosti, da sc rešujejo tiašc slovenske vloge v slovenskem jeziku. Cnstiti gospodje, zelo sc motite? Slovencu ni nikakor zadosti, da se mu jegove pravicc Ic po koščekihna-inetujcjo j — on hoče, on tirja vse, kar mu po pravici gre pred Bogom in pred svetom 1 Očitafi moramo škofijstvom na Slovenskem, da je menda jih upliv, da so ona kriva, da uradujejo sploh vsi podložni crkvcni uradi v tujih jezikik. — Slovence! na slovenski zemlji rodili ho le slovenski stariši; slovenski mašiiik tc je krstil; slovenski botri so ti pri krstu priče bili, — pa pri Nicoj v i i m ti i noi:i: Ubil mi oča mater Iu tnojo intij «eatneo j Ali pa ko sestra brata praša : Pjuf milu mi ju vpiln Ko bo ju Turkt vezali itd. Kaj ju (o prot izbuiitj ? Kaj je tu jtoI izhoda? brat odgovarja : To jo na &ivl ogen. To je ne krvavo uiorj«, Tnrki gredo t izhoda Al je to živi ogenj1 Al jo t» krvavo uiuijo? Turki tfedo i! iifioJa, iiiiivae nkal' dopoldne <&Iavoa ttili popoldno itd. Sploh pravi narodna pesem, da je „Turek hud, ali jezova mati se huja". Našemu junaku je večidel Marka ime. In brž ko no jc naš Marka iu srbski kraljevič Marko, sin kralja Vukašina, ki je živel koncem 14. stoletja, ena ter ista oseba, zakaj včasih sc naš junak zore Celo Marka kralj. Pa tudi p d sadržaju so mnogoteri naši junaški narodni pesmi pozna, da ima daleč doli na jugoizhodu svojo koreniuo. Ko sem se jaz v nabiranje narodnih pesmi v zagrebške) okolici spustil, sc mi jo to naj bolj čudno zdelo, da sem v večera delti narodnih pesmi našel vokativ in imperfekt, ktere obliko slovenski narod zagreliškc okolice v navadnem govoru, v zlasti kar se imperfekta tiče, nikdar uc rabi. Vokativ in poBebno vsem tem spričuje se ti krst v tujem jeziku. — Slovenec! imperfektnm v narodnih pesmih zagrebške okolice pa na to kažeta, da bo iiulično pesmi od grliskik pokrajin so sem gori i a plodile, in taka je tudi glede nekih slovenskih narodnih pesmi, Turki pridejo zruiraj jašoč, in sicer včasih celo v anuboke. Pa tudi nafti junaki so včasih ¿edin i jo, ter gredo na srcčolov daleč doli v globoko Turčijo, Kazim junaka Marka naj več bojev s Turki bije kralj Matjaž, ki je v tem obziru pravi slovenski Cid. Pesmi in pripovedka o kralju Matjažu so gotovo po vsej Sloveniji domu. Oe se ima pod kraljem Matjažem misliti ogeraki kralj Malias, ki je vladal od 145H. do N90. in ki jo leta 1485. Denaj in veliki del Stajarske osvojil, je težko reči, po čim je pri našem narodu v toliko popularnost prišel, da se o njem celo pripoveduje, da je hudiča v pekel zaprl in smrt za več let v žaklju zavezano držal. Tudi magjarski narod zvesto hrani opomin na kralja Matjaža, in še danus je pregovor v navadi: mcghalt Matjas Kiralv, oda uz igasig, ali po slovenski : Odkar nt več kralja Slatjaža, tndi ni' več pravice. Poleg junakov imamo tudi narodno junakinjo Alenčico Gregčo^o ¡sestrico. Ko je A len 6ie u čnln pri ;m vednje narodna pesem ■ da so jenega brata Gregca Tnrki ubili, sklene sama pri sebi bratovo sinrt krvavo nad Turki maščevati. V ta namen se obleče, kakor je bil jen brat Gregce oblečen, zasede konja, pa jezdi prod turški tabor. Tam začudene Turke, ki so Gregea zu mrtvega imeli seseka, da „lih tako jib za njo leži, ko snopja za ženjicami, ali drobne trave za kos'-". In ko jih je vse do zadnjega in sleduegu sesekala „kaj stori zdaj Alenčico, sestrica svojega Gregcea i Junaško idižej dira gre, pokaže črni kiti dve, dva lepa bela zizeka" pa ga ošabno i pikruo dvakrat za porodoma vpraša: „ima take tvoja carin j a V ima take tvoja eariuja?" (tMljo prihodnjič,) Gospodarske stvari, S 1 a J i u. (Konec.) Iztisnejo se pa civebe ni jagode na tak način: Mebiee in eele jagode sicer plavajo na površju mošt* v polovnjaku, ker se ne dado vse zmečkati, pa to ni£ trn de. Ko je moštna kad prazna in krnica ali pol stiske ali preše tropin oproščena, se iz polovnjaka z žehtaiom mošt, d vehe in jagode zajema, iu v rešetk nad k^djo postavljeno vljiva. da se moftt v kad izceju, civebe in jagode pa se iz rešeta v škaf osip-Ijejo in na krnico nosijo, kder se po tem majhni koš uareja kakor navadno. Koš se po trikrat dela, da se popolneje iztisne. Ker je koš majhen, stiska alt prešno orodje pa goro-padno, je treba pazili, da sc nesreča ne zgodi ali vroteno ne stare, Koč jc juko polzek in se rad nagne: zato gre tudi zelo po malem vretenc goniti- Vendar se da tndi težilo na vago obesiti, saj pri drugem iu tretjem košu. S tem se po nepotrebnem ne kaplja z moštom, ki jc v polovnjakn bil, in sedaj precej en skozi rešeto v kadi čaka, dokler še ostali mošt od koša, ki jc na stiski narejen, ne poteče in ves mošt nabere. Ko so se civebe in jagodo sicer že trotine v tretjič v majhni koš med obroče pometale in iztisnete, in nič več mošta ne dado, se primerni sod nalije, in to je: „Sladiu" ; s k teti m se ravna, kakor sicer z moštom in vinom, toda bolj varno in skrbno, ker je roba, drajša. Polovnjak „sladina" se proda za 200 do 30(J for. — a ae-dnjui mošt pa kupci plačujejo po 60 do 80 for. štrtinjak- Leta lbdo sem „trofiusko vino s sladkorjem" en polovnjak naredil, in še imam med sto bokali raznega vina tudi uno primešano ; toda rad bi se ga znebil, in bom ga sedaj na pipo djai, da se popije, ker vedno neka medla, prazna bridkost prcdsili, ktera sc je viuu pridružila od tropin m vzlasli od petij ik in reccljnov grozdinib. Ta soperni okus še se sedaj m zgubil, pri vsem tem, da je eelo od leta še s pravim sladkorjem vino se prililo. — Tudi s pravim sladkorjem še vino sladkejc narejati, ni svetovati. Boljše je slabeje vino z boljšim vinom ga z boljšati, komur sc rači, postavim: lansko z letošnjim ko bo čisto. — Vino & pravim sladkorjem nsladkorjcno se brž po okusu Čuti in pozna, ko je zavrelo: kdor pa ne ve, kako seje vino sladkejc naredilo, se kaj zavzeinc nad umetnim ravnanjem, ko ga po k tisi, ter ugibljuje razno ča rova njo ali eopranje — pa ga pusti. Po tem takem tedaj L obema načinoma,1 s „tropinskim vinom s sladkorjem siadkeje delati, priporočila ni vredno, dokler ne borno vedeli vsem pomanjkljivostim grozditiim o slabim vinskem letu v «kom priti. Do tje se bo pa mnogo vode po Muri, Dravi in Savi v črno morje steklo. To vem iz lastne skušnje. Komur pa se račr, naj si pameti kupuje, kakor si je kupoval, Jančar. Hncelaralvo, Noti način satovje iz panja jemati, V Angleški se bu-čeiam satovjo jemlje po tem, ko so se prejbtieele z klorofil rojiti omamile, K (emu je potrebuo V4 nnee ('/„ bttal klorofora pri navadnem paujn, pri velikem pa y4 nnee. Opravilo pa je sledeče: Miza, ktera se postavi (i—T črevljev od panja, ogrne s platnenim pirtum, na sredino mize se postavi okr»žufk « klH.rnforoui, krožnik se pokrije s prav tanko trotnsto mrežo, da se bnčele ne morejo eelo kloroforu bližati. Po tem sc panj postavi čez krožnik in i' SQ minutah ležijo vse hučele spajoče na prtu. Po tem se panju lahko satov j o vzame, kolikor se ga boče, panj sc postavi spet na svoje mesto; krožnik s kloroforom se odstrani, v kritikom se bueele zbudijo in letijo prav vesele v svoj pauj. --1 ,-- i\avodi k oarodueuu gospodarstvu. (Daljo.] 1% . det. O bankah. 37. Banke su kapitalne zaluge; imamo jib pa razločevali v banke založivae in banke posoji Talne, Govorimo naj prej o prvih; da ni založivnih bank, bi se vsako plačilo v kovini upravljali imelo; vsak-veliki trgovce bi trebal vedn i pri rokah imeti veliko vsoti no kovanega denarja, da bi mogel svoje navadno trgovanje redno opravljati. Za to bi mu bilo mnogo truda in zgube na časn ta denar šteti in sa "d enega kraja na drugi prespinvljnti; poleg pa Id se zlalo in srebro po vednern premetavanj n in prespravljaujn precej zgloitalo. Vse to bi bila velika neprilika posebno v velikeot liar-intu, kakor u, p. v Londonu, kder se vsak den na stotine milijonov prebarautn. Temu se lehko v okom pride po poraza e-livanju dela. N". p. več trgovcev si izvoli svojega bunkerja, pri ojcui založi svojo kovino ali v obče zanesljiv kapital, in kedar kteri izmed teb trgovcev kakšno plačilo ima, da upniku svojemu samo „unvest1- (order ali eueek „ček11) na ban ker j a za odločeno vsotiuo. Hanker ima s svojimi opra-rniki za natančen račun skrbeti iu tudi ni mu treba navest ali tbcek, ako se posebno ne zahteva v kovini izplačati, temne samo pripis» (o npnittovi zalogi kar od dolžnikove izbriše. Tuko pisaje par vrstic se celi posel brez težave, brez Zgube na času in truda leži opravi po eni osebi nego bi se iuače po 50 ali stoterih težavno opravljal. Koliko truda in posla bi prizadevalo n. p 500.000 fi. v zlatu ali srebru šteti, koliko kedar se šteje na milijone! Ravno tako se še dalje denarni posli polcbčojejo, ko več bank v medsobuo zvezo stopi in „navesti" ichecks) medsobno za plačilo sprejma. P<> takem so zamenivue banke društvu človeškemu za enak prid, kakor maši ne, ki delo vršijo, t j. z kteri mi se z malim trudom veliko opravi. 38. Banke posojivne so prirejene denar poaojevati. Mislimo si na tisočero ljudi po 1( 100 goldinarjev, ktere na obresti posodit) želijo; ti ljudje vendar se ue morejo sami s ti m opravkom pečati, manjka jim zato časa in ne vejo komu bi svoj denar varno posoditi mogli. Ko bi trobalo posojivanje še tako posebežuo opravljati, težko bi bilo tako onim, ki bi denar na obresti posoji vat i želeli, kakor onim, ki bi ga na posojilo jemati hoteli, ker ue poznali bi se medsobuo iu malo oi zaupanja imeli: toraj ako med nje dober posrednik stopi, ki denar za posojivnttje sprejme, ga zanesljivim ljudem po-sojuje obresti pobira in jih lastnikom izroča, je na veliko dobro in korist obema strankama. Temu posredniku ali bau-kerjn sc ve da se trud ima plačati, zalo nimajo lastniki % svojim dcuarom nobenega truda in nobene nevarnosti ali ^risieo" ga izgubiti, tako da kar bi manj na obrestib dobili, jim je po vsem obilo naplačano. (Dalje prili.) Pod Lipo. PodtiSivni i 11 vgodni pogovori. Ljubo mir trt mnogi ktn&tjc sedijo pri mizi in berejo časnike. kažeta, da bo il uliti ne pesmi od grliskik pokrajin so sem gori i a plodile, in taka je tudi glede nekih slovenskih narodnih pesmi. Turki pridejo zniiraj jnšoč, in sicer včasih celo v anuboke. Pa fudi naši junaki se včasih ¿edin i jo, ter gredo na srečo lov daleč doli v globoko Turčijo, Kazim junaka Marka naj več bojev s Turki bije kralj .Matjaž, ki jc v tem obziru pravi slovenski Cid. Pcsm in pripovedke o kralju Matjaža so gotovo po vsej Sloveniji doma. Če se ima pod kraljem Matjažem misliti ogeraki kralj Mat t as, ki je vladal od 1458. do N9&. i 11 ki jo leta 1485. Danaj in veliki del Stajarske osvojil, ju težko reči, po čim je pri našem narodu v toliko popularnost prišel, da se o njem celo pripoveduje, da je hudiča v pekel zaprl in smrt za več let v žaklja zavezano držal. Tudi magjarski narod zvesto brani opomin mi kralja Matjaža, in še danas jc pregovor v navadi: incgbalt Matjas Kirak, oda nz igasiig, ali po slovenski : Odkar m več kralja Matjaža, tndi ni* več pravice. Poleg junakov imamo tudi narodno junakinjo Alenčico Gregčevn sestrico. Ko je Alenftica čnla |iri[iovednje narodna pesem ■ da so jenega brata Gregca Ttirki ubili, sklene sama pri sebi bratovo sinrt krvavo nad Turki maščevati. V ta namen se obleče, kakor jc bil jen brat Gregce oblečen, zasede konja, pa jezdi prod turški tabor. Tam začudene Turke, ki so Gregca zu mrtvega imeli seseka, da „lih tako jih za njo leži, ko snopja za ženjicami, ali drobne t m ve za kos'-". In ko jih je vse do zadnjega in sletluega sesekahi „kaj stori zdaj Alcnčica, sestrica svojega Gregcea i Junaško idižej eora gre, pokaže črni kiti dtre, dva lepa bela zizeka" pa ga ušabtio i pikruo dvukral za porodoma vpraša: „ima take tvoja carin j a V ima take tvoja carin ja?" (tMljo prihodnjič.) Gospodarske stvari, S 1 a J i u. (Konec.) Iztisnejo se pa civtbe ni jagode na tak način: Mebiee in cele jagode sicer plavajo na površju mošta v polovnjaku, ker se ne dado vse zmečkati, pa to nič ne de. Kojemoštna kad prazna in krnica ali pol stiske ali preše tropin oproščena, se iz pol o v njuha i želi t arom mošt, d vehe in jagode zajema, in v rešeto nad k^djo postavljeno vljiva. da se moit v kad izcejn, clvcbe in jagode pa se iz rešeta v škaf osip-Ijejo in na krnico nosijo, kdor se po tem majhni koš uareja kakor navadno. Koš se po trikrat dela, da se popolntije iztisne. Ker je koš majhen, stiska ali prešini orodje pa goro-padno, je treba pazili, da sc nesreča ne zgodi ali vroteno ne stare, Koš je juko polzek in se rad nagne; zato gre tudi zelo po malem vreteno goniti- Vendar se da tudi težilo ti a vago obesiti, saj pri drugem in tretjem koša. S tem se po nepotrebnem ne kaplja z moštom, ki je v polovnjaku bil, in sedaj preeejeu skozi rešeto v kadi čaka, dokler še ostali mošt od koša, ki jc ua stiski narejen, ne poteče in ves most nabere. Ko so se civebe in jagodo sicer že trotine v tretjič v majhni koš med obroče pometale in iz-tisnole, in nič več mošta ne dado, se primerni sod nalije, in to je: „Sladiu" ; s kterim se ravna, kakor sicer z moštom in vinom, toda bolj varno in skrbno, ker jc roba, drajša. Polovnjak „sladina" se proda za 200 do 300 for. — a se-dajui mošt pa kupci plačujejo po 60 do 80 for. štrtiDjak. Leta lbtlo sem „trofiusko vino s sladkorjem" eti polovnjak naredil, iu še imam med sto bokali raznega vina tudi lino primešano ; toda rad bi se ga znebil, in bom ga sedaj na pipo djal, da se popije, ker vedno neka medla, prazna bridkost predsili, ktera se je viuu pridružila od tropin m vzlasli od petij i k in reeeljuov grozdinih. Ta sopernl okus še se sedaj m zgubil, pri vsem tem, da je eelo od leta l^fiG še s pravim sladkorjem vino se prililo. — Tudi s pravim sladkorjem še vino sladkejc uarejati, ni svetovati. Boljše je slabeje vino z boljšim vinom ga z boljšati, komur sc raii, postavim: lansko z letošnjim ko ho čisto. — Vino u pravim sladkorjem nsladkorjcno se brž po okusu Čuti in pozna, ko je zavrelo: kdor pa ne ve, kako seje vino sladkejc naredilo, se kaj zavzemc nad umetnim ravnanjem, ko ga poku si, ter ugihljttje razno ča rova njo ali copranje — pa ga pusti. Po tem takem tedaj z obema uačiuoma,1 s „tropi tis k i m vinom s sladkorjem siadkeje delati, priporočila ni vredno, dokler ne borno vedeli vsem pomanjkljivosti m grozdinim o slabim vinskem letu v «kom priti. Do tje se bo pa mnogo vode po Muri, Dravi in Savi v črno morje steklo. 'Po vem ti lastne skušnje. Komur pa se račr, naj si pameti kupuje, kakor si je kupoval, Jančar. Hacelaralvo, Noti način satovje iz panja jemati, V Angleški se bu-čefom satovje jemlje po tem, kn so se prejlitičele zkloroforo» omamile, K (emu je putrebuo V4 nuee bttal klorofora pri navadnem pauju, pri velikem pa y4 unee. Opravilo pa je sledeče: Miza, ktera se postavi (5—T črevljev od panja, ogrne s platnenim prtom, ua sredino mize se postavi okr»žufk « kloroforom, krožnik se pokrije s prav tanko trotuato mrežo, da se bnčele ne morejo celo kloroforu bližati, po tem sc panj postavi čez krožnik iu i' ¡¡ti miuutah ležijo vse bnčele spnjoče na prtu. Po tem se pauju labko satov j o vzame, kolikor sc lin hoče, panj sc postavi spet na svoje mesto; krožnik s kloroforom se odstrani, v kratkem se bučele zbudijo in letijo prav vesele v svoj panj. --1 -X»». I-- i\avodi k oarodueuu gospodarstvu. (Daljo.] 1% . det. G bankah. 37. Banke su kapitalne zaloge; imamo jih pa razločevati v banke založivnc in banke posojivalne. Govorimo naj jirej o prvih; da ni založivnih bank, bi se vsako plačilo v kovini upravljali imelo; vsak-veliki trgovce hi trebal vedn ■ pri rokah imeti veliko vsoti no kovanega denarja, da in mogel svoje navadno trgovanje redno opravljati, ¡ia to bi mu bilo mnogo truda in zgube na časn ta denar šteti in ga <>d enega kraja ua drugi prespravljati; poleg pa lit se zlato in srebro po vednem premetovanju in prespravljatiju precej zgloitalo. Vse to bi bila velika neprilika posebao v velikem tiar-antu, kakor u, p. v Londonu, kder se vsak den ua stotine milijonov prebarnutn. Temu se lehko v okom pride po porazae* livanju dela. N". p. več trgovcev si izvoli svojega, bunkerja, pri njem založi svojo kovino ali v obče zanesljiv kapital, in kedar kteri izmed teh trgovcev kakšno plačilo ima, da upniku svojemu samo „novost1- (order ali eueck „ček") ua biti ker j a za odločeno vsotiuo. Hanker ima s svojimi opra-rniki za natančen račun skrbeti iu tudi ni mu treba navest ali clieek, ako se posebno ue zahteva v kovini izplačati, temne samo pripiše (o upnikovi zalogi kar od dolžnikove izbriše. Tako pisaje par vrstic se celi posel lirez težave, brez zguhe na času in truda leži opravi po eni osebi nego bi se inače po 50 ali stoterih težavno opravljal. Koliko truda iu posla bi prizadevalo n. p 500.000 fl. v zlatu ali srebru šteti, koliko kedar se šteje na milijone 1 Ravne tako se Sc dalje deuarui posli po ¡občujejo, ko več bank v medsobno zvezo stopi in „navesti" ichecksj medsobno za plačilo sprejma. P<> takem so zamenivue banke društvu človeškemu za enak prid, kakor maši ne, ki delo vršijo, t j. z kteri mi se z malim trudom veliko opravi, 38. Banke posojivne so prirejene denar poaojevati. Mislimo si ua tisočero Ijndi po 1(tOO goldinarjev, ktere na obresti posoditi želijo; ti ljudje vendar se ue morejo sami s ti m opravkom pečati, manjka jim zato časa m ne veje komu bi svoj denar varno posoditi mogli. Ko bi trobalo posojivanje še tako posebežuo opravljati, težko bi bilo tako onim, ki bi denar ua obresti posojivati želeli, kakor onim, ki bi ga na posojilo jemati bntcli, keruepoznali bi se medsobuo iu malo oi zaupanja imeli: toraj ako med nje dober posrednik stopi, ki denar za posojivati je sprejme, ga zanesljivim ljudem po-sojuje obresti pobira in jih lastnikom izroča, je na veliko dobro in korist obema strankama. Temu posredniku ali bau-kerju sc ve da se trud ima plačati, zato nimajo lastniki z svojim dcuarom nobenega truda in nobene nevarnosti ali „risieo" ga izgubiti, tako da kar bi mauj na obrestih dobili, jim je po vsem obilo naplačano. (Dalje prili.) Pod Lipo. PodaSivni i it vgodni pogovori. Ljubo mir in mnogi kmetje sedijo pri mizi in berejo časnike. kažeta, da bo ilulični pesmi od grliskik pokrajin so sem gori i a plodile, in taka je tudi glede nekih slovenskih narodnih pesmi. Turki pridejo zruiraj jašoč, in sicer včasih celo v anuboke. Pa tudi uaši junaki so včasih Mdinijo, ter gredo na srečo lov daleč doli v globoko Turčijo, Kaznn junaka Marka naj več bojev s Turki bije kralj Matjaž, ki jc v tem obziru pravi slovenski Cid. Pesmi in pripovedke o kralju Matjažu so gotovo po vsej Sloveniji doma. Oe sc ima pod kraljem Matjažem misliti ogeraki kralj Matias, ki je vladal od 145H. do N9&. in ki jo leta 1485. Datlftj in veliki del Stajarske osvojil, jc težko reči, po čim je pri našem narodu v toliko popularnost prišel, da se o njem celo pripoveduje, da je hudiča v pekel zaprl in smrt za več let v žaklja zavezano držal. Tudi magjnrski narod zvesto hram opomin na kralja Matjaža, in še danas je pregovor v navadi: nicghalt Matjas Kiralj', oda uz igasig, ali po slovenski: Odkar m več kralja Slatjaža, tudi ni* več pravice. Poleg junakov imamo tudi narodno junakinjo Aleačieo Gregfipvo sesifioo. Ko je Alenčicu čnln pripoveduje narodna pesem ■ da so jenega brata Gregca Ttirki ubili, sklene sama pri sebi bratovo sinrt krvavo nad Turki maščevati. V ta namen se obleče, kakor je bil jen brat tlregcp obtočen, zasede konja, pa jcidi prod turški tabori Tam začudene Turke, ki so Gregcn zu mrtvega imeli seseka, da „lih tako jih za njo leži, ko snopja za ženjicami, ali drobne trave za kos'-". In ko jih je vse do zadnjega in ¡dednega sesekabi „kaj stori zdaj Alenčica, sestrica svojega Gregcua i Junaško h I ¿tej ¿ara gre, pokaže črni kili dtre, dva lepa bela zizeka" pa ga ušahtio i pikruo dvakral za porodoma vpraša: „ima take tvoja carin j a V ima take tvoja carin ja?" (iMijo prihodnjič,) Gospodarske stvari, S I a J i u. (Konec.) Iztisnejo se pa civtbe ni jagode na tak način: Mebiee in cele jagode fiiccr plavajo na površju mošta v polovnjaku, ker se nc dado vse zmečkati, pa to nič ne de. Kojemoštna kad prazna iu krnica ali pol stiske ali preše tropin oproščena, se iz polovnjaka i žehtaioiu mošt, d vehe in jagode zajema, in v rešetk nad k^djo postavljeno vljiva. da se mošt v kad izceju, civcbe in jagode pa s« iz rešeta v škaf osip-Ijejo In na krnico nosijo, kdor se po tem majhni koš uareja kakor navadno. Koš se po trikrat dela, da se popolneje iztisne. Ker je koš majhen, stiska ali prešno orodje pa goro-padno, jc treba pazili, da se nesreča ue zgodi ali vroteno nc stare, Koš je juko polzek in se rad nagne; zntO gre tudi zelo po malem vretenc goniti- Vendar se da tudi težilo na vašo obesiti, saj pri drugem iu tretjem kofiit M tem sc po nepotrebnem nc kapjja z moštom, ki jc v polovnjaka bil, in sedaj preeejeu skozi rešeto v kadi čaka, dokler še ostali mošt od koša, ki jc na stiski narejen, ne poteče iu ves most nabere. Ko so se civebe in jagodo sicer že trotine v tretjič v majhni koš med obroče pometale in iz-11 snele, in nič več mošta ne dado, se primerni sod nalije, in to je: „Sladiu" ; s kterim se ravna, kakor sicer z moštom in vinom, toda bolj varno in skrbno, ker je roba, drajša. Polovnjak „sladina" se proda za 200 do 300 for. — a se-dajui mošt pa kupci plačujejo po 60 do 80 for. štrtiDjak. Leta lbtlo sem „trofiusko vino s sladkorjem" en polovnjak naredil, in še imam med sto bokali raznega vina tudi ttno primešano ; toda rad bi sc ga znebil, in bom ga sedaj na pipo djal, da se popije, ker vedno neka medla, prazna bridkost predslli, ktera se je vinu pridružila od tropin m vzlasli od petij i k in receljnov grozdinih. Ta sopernl okus še se sedaj m zgubil, pri vsem tem, da je celo od leta še s pravim Hladkorjem vino se prililo. — Tudi s pravim sladkorjem še vino sladkejc narejati, ni svetovati. Boljše je slabeje vino z boljšim vinom ga z boljšati, komur sc rači, postavim: lansko z letošnjim ko bo čisto. — Vino & pravim sladkorjem osUdkorjeno se brž po okusu Čuti in pozna, ko je zavrelo: kdor pa ne ve, kako seje vino sladkejc naredilo, se kaj zavzemc nad umetnim ravnanjem, ko ga poku si, ter ugibljttje razno ča rova nje ali copranje — pa ga pusti. Po tem takem tedaj L obema načinoma,1 s „tropinskim vinom s sladkorjem siudkeje delati, priporočila ni vredno, dokler ne bomo vedeli vsem pomanjkljivosti m grozditiim o slabim vinskem letu v «kom priti. Do tje sc bo pa mnogo vode po Muri, Dravi in Savi v črno morje steklo. To vem iz lastne skušnje. Komur pa sc račr, naj si pameti kupuje, kakor si jc kupoval, Jančar. H h cel ara Iv o. Noti način sn, to nje. iz panja -jemati, V Angleški se bu-čelarn «atovje jemlje po tem, ko su se prejbttčele zkloroforo» omamile, K (emu je potrebno V4 nnee Juta) klorofbra pri navadnem pauju, pri velikem pa y4 unoc. Opravilo pa je sledeče: Miza, ktera se postavi (5—T črevljev od panja, se Ogrne -i platnenim pirtura, na sredino mize se postavi okrožnik s kloroforoni, krožnik se pokrije s prav tanko trotnato mrežo, da se hočete ne morejo celo kloroforu bližati, po tom sc panj postavi čez krožnik iu v 20 minutah ležijo vse hučele spnjoče na prtu. Po tem se pauju lahko satov j o vzame, kolikor se ga hoče, panj sc postavi spet na svoje mesto; krožnik s kloroforom se odstrani, v kratkem se bučele zbudijo in lelijo prav vesele v svoj panj. --1 -X»li. I-- [\avodi k oarodueuu gospodarstvu. (Daljo.] 1% . det. O bankah. 37. Banke su kapitalne zaloge; imamo jih pa razločevati v banke založivnc in banke posojlvalne. Govorimo naj jircj o prvih; da ni založivnih bank, hi se vsako plačilo v kovini upravljali imelo; vsak-veliki trgovce bi trebal vedn i pri rokah imeli veliko vsoti no kovanega denarja, da bi mogel svoje navadno trgovanje redno opravljati. Za to bi mu bilo mnogo truda in zgube na času ta denar šteti in ga <>d enega kraja na drugi prespravljnti; poleg pa lii se zlato in srebro po vednem premetu vanju in pripravljanju precej zgloitalo. Vse to bi bila velika neprilika posebno v velikem bar-intu, kakor u, p. v Londonu, kder se vsak den na stotine milijonov prebarantn. Temu se lehko v okom pride po porazne* livanju dela. N". p. več trgovcev si izvoli svojega bankerja, pri ojecn založi svojo kovino ali v obče zanesljiv kapital, i i ■ kedar kteri izmed teb trgovcev kakšno plačilo ima, da upniku svojemu samo „navesti (order ali eheck „ček") na bsiiikerja za odločeno vsotiuo. Hanker ima s svojimi opra-vnikl za natančen račun skrbeti iu tudi ni mu treba navesi ali eheck, ako se posebno ne ifthteva v kov m i izplačati, te-moč samo pripiše (o upnikovi zalogi kar od dolžnikove izbriše. Tako pisaje par vrstic se celi posel brez težave, brez Zgube na časti in truda leži opravi po eni osebi nego bi se iuafie po 50 ali stoterih težavno opravljal. Koliko truda in posla bi prizadevalo n. p 500.000 fl. v zlatu ali srebru šteti, koliko kedar ae šteje na milijone! Ravne tako se še dalje denarni posli pokdičnjejo, ko več bank v medsobno zvezo stopi in „navesti" (cbecks) medsobno ta plačilo sprejma. P<> takem so zamenivue banke društvu človeškemu za enak prid, kakor maši ne, ki delo vršijo, t j. z kteri mi se z malim trudom veliko opravi. 38. Banke posojivne so prirejene denar posojevati. Mislimo si ua tisočero ljudi po i000goldinarjev, ktere na obresti posoditi želijo; ti ljudje vendar se ue morejo sami s ti m opravkom pečati, manjka jim zato časa m ne vejo komu bi svoj denar varno posoditi mogli. Ko bi trebalo posoji vanje še tako pusebežuo opravljati, težko bi bilo tako onim, ki bi denar na obresti posojivati želeli, kakor onim, ki bi ga na posojilo jemati hoteli, keruepoznali bi se medsobno iu malo ui zaupanja imeli: toraj ako med nje dober posrednik stopi, ki denar za posojivati je sprejme, ga zanesljivim ljudem po-sojuje obresti pobira in jih lastnikom izroča, jc ua veliko dobro in korist obema strankama. Temu posredniku ali ban-kerju sc ve da se trud ima plačati, zato nimajo lastniki % svojim dcuarom nobenega truda in nobene nevarnosti ali ^risleo" ga izgubiti, tako da kar bi mauj na obrestih dobili, jim je po vsem obilo naplačano. (Dalje prili.) Pod Lipo. PodaSivni i it vgodni pogovori. Ljubo mir in mnogi kmetje sedijo pri mizi in berejo časnike. kažeta, da bo ilulične pesmi od grliskik pokrajin so sem gori i a plodile, in taka je tudi glede nekih slovenskih narodnih pesmi. Turki pridejo zruiraj jašoč, in sicer včasih celo v anuboke. Pa tudi naši j umiki so včasih ¿edin i jo, ter gredo na srceolov daleč doli v globoka Turčijo, Kazim junaka Marka naj več hoj o v s Turki hije kralj Matjaž, ki jc v tem obziru pravi slovenski Cid. Pesmi in pripovedke o kralju Matjažu so gotovo po vsej Sloveniji doma. Oe sc ima pod kraljem Matjažem misliti ogeraki kralj Matias, ki je vladal od 145H. do N90. in ki jo leta 1485. Dana; in veliki del Stajarske osvojil, je težko reči, po čim je pri orišem narodu v toliko popularnost prišel, da se o njem celo pripoveduje, da je hudiča v pekel zaprl in smrt za več let v ¿o ki jo zavezano držal. Tudi magjarski narod zvesto hrani spomin na kralja Matjaža, iu še danus je pregovor v navadi: mcgbalt Matjas Kiralv, oda nz igasiig, ali po slovenski : Odkar m več kralja Slatjaža, tudi ni' več pravice. Poleg junakov imamo tudi narodno junakinjo Aleočico Gregčevo sestrico. Ko je A len 6ie u čaln pri ;io vod nje narodna pesem ■ da do jeuega brata Gregca Turki ubili, sklene sama pri sebi bratovo sinrt krvavo nad Tnrki maščevati. V ta namen se obleče, kakor jc bil jen brat Gregcc ohtečen, zasede konja, pa jezdi prod turški tabor. Tam začudene Turke, ki so Gregea zu mrtvega imeli seseka, da „lih tako jih za njo leži, ko snopja za ženjicami, ali drobne trave za kos'-". In ko jih je vse do zadnjega in ¡dednega sesekahi „kaj stori zdaj Alenčica, sestrica svojega Gregcea i Junaško idižčj c^ira gre, pokaže črni kiti dve, dva lepa bela zizeka" pa ga ošabno i pikruo dvakrat za porodoma vpraša: „ima take ivoja carin j a V ima take tvoja eariuja?" (iMljo prihodnjič,) Gospodarske stvari, S 1 a J i u. (Konec.) Iztisnejo se pa civtbe ni jagode na tak način: Mebiee in eele jagode sicer plavajo na površju mošta v polovnjaku, ker se no dado vse zmečkati, pa to ni£ ne de. Ko je moštna kad prazna iu krnita ali pol stiske ali preše tropin oproščena, se iz polovnjaka i žehtaioiu mošt, eivebe in jagode zajema, in v rešetk nad kiidjo postavljeno vljiva. da se mošt v kad izceja, eivcbe in jagode pa se iz rešeta v škaf osip-Ijejo in na krnico nosijo, kiicr se po tem majhni koš uareja kakor navadno. Koš se po trikrat dela, da se popolntije iztisne. Ker je koš majhen, stiska alt prešno orodje pa goro-padno, je treba pazili, da se nesreča ue zgodi ali vroteno ne stare, Koš jc juko polzek in se rad nagne; zato gre tudi zeio po malem vretenc goniti- Vendar se da tudi težilo na vago obesiti, saj pri drugem iu tretjem košu. M tem se po nepotrebnem ne kaplja z moštom, ki jc v polovnjskn bil, in sedaj preeejeu skozi rc&eto v kadi čaka, dokler še ostali most od koša, ki je na stiski narejen, ne jioteče iu ves tu ost nabere. Ko so se civebe in jagodo sicer žc trotine v tretjič v majhni koš med obroče pometale in iz-tisnole, in nič več mošta ne dado, se primerni sod nalije, in lo je: „Sladiu" ; s kterim se ravna, kakor sicer z moštom in vinom, toda bolj varno in skrbno, ker je roba, drajša. Polovnjak „sladina" se proda za 200 do 30(J tbr. — a ae-dnjui mošt pa kupci plačujejo po 60 do 80 for. širtiujak. Leta lbtio sem „trofiusko vino s sladkorjem" en polovnjak naredil, in še imam med sto bokali raznega vina tudi uno primešano ; toda rad bi sc ga znebil, in bom ga sedaj na pipo djai, da se popije, ker vedno neka medla, prazna bridkost predaj)j, ktera se je viuu pridružila od tropin m vzlasli od petij ik in reeeljnov grozditiib. Ta soperni okus fie se sedaj ni zgubil, pri vsem tem, da je celo od leta se s pravim sladkorjem vino se prililo. — Tudi s pravim sladkorjem še vino slatikcje uarejati, ni svetovati. Boljše je slabeje vino z boljšim vinom ga z boljšati, komur sc rači, postavim: lansko z letošnjim ko ho čisto. — Vino & pravim sladkorjem o sladkorje no se brž po okusu Čuti in pozna, ko je zavrelo: kdor pa ne ve, kako seje vino sladkejc naredilo, se kaj zavzemc nad umetnim ravnanjem, ko ga poku si, ter ugihljuje razno ča rova njo ali copranje — pa ga pusti. Po tem takem tedaj z obema načinoma,1 s „tropinskim vinom s sladkorjem siudkeje delati, priporočila ni vredno, dokler ne bomo vedeli vsem pomanjkljivostim grozditiim o slabim vinskem letu v «kom prili. Do tje se bo pa mnogo vode po Muri, Dravi in Savi v črno morje steklo. To vem iz lastne skušnje. Komur pa se račr, naj si pameti kupuje, kakor si je kupoval, Jančar. Hncelaralvo, Noti način satovje iz panja jemati. V Angleški se bu-čelarn «atevje jemlje po tem, ko su se prej btieele z kkroforo» omamile, K (emu je potrebno V4 imee ('/„ httal klorofora pri navadnem panju, pri velikem pa y4 unce. Opravilo pa je sledeče: Miza, ktera se postavi (5—T črevljev ml panja, se ogrne -i platnenim prtuin, ua sredino mizo se postavi ofcrožnik s kl<>roforom, kroinik se pokrije s prav tanko trotnato mrežo, da sc bnčele ne morejo celo kloroforu bližati, po tem sc panj postavi ¿cz krožnik iu i' 20 minutah ležijo vse hučele spajoče na prtu. Po tem se panju lahko satov j o vzame, kolikor sc ga hoče, panj sc postavi spet na svoje mesto; krožnik s klorotorom se odstrani, v kratkem se bueele zbudijo in lelijo prav vesele v svoj panj. --1 I-- i\avodi k oarodueuu gospodarstvu. (Daljo.] IV. det. 0 bankah. 37. Banke su kapitalne zaloge; imamo jih pa razločevati v banke založivne in banke posajlvalne. Govorimo naj prej o prvih; da ni založivnih bank, bi se vsako plačilo v kovini upravljali imelo; vsak-veliki trgovce bi trebal vedn i pri rokah imeti veliko vsoti no kovanega denarja, da bi mogel svoje navadno trgovanje redno opravljati. Za to bi mu bilo mnogo truda in zgube na času ta denar šteti in ga <>d enega kraja na drugi prespravljnti; poleg pa In se zlato in srebro po vednern premeta vanju in pripravljanju precej zgloitalo. Vse to bi bila velika nenrilika posebno v velikem tiar-antu, kakor u, p. v Londonu, kder se vsak den na stotine milijonov prebarantn. Temu se lehko v okom pride po porazae* livanju dela. N". p, več trgovcev si izvoli svojega bunkerja, pri ojcui založi svojo kovino ali v obče zanesljiv kapital, in kedar kteri izmed teb trgovcev kakšno plačilo ima, da upniku svojemu samo „tinvcst1- (order ali eueck „ček") na ban ker j a za odločeno vsotiuo. Hanker ima s svojimi opra-vniki za natančen račun skrbeti iu tudi ni mu treba oavest ali cbeek, ako se posebno ue zahteva v kovini izplačati, temne samo pripiše (o upnikovi zalogi kar od dolžnikove izbriše. Tako pisaje par vrstic se celi posel brez težave, brez zgube na času in truda leži opravi po eni osebi nego bi se iuače po 50 ali stoterih težavno opravljal. Koliko truda in posla bi prizadevalo n. p 500.000 fl. v zlatu ali srebru šteti, koliko kedar se šteje na milijone! Ravno tako se še dalje denarui posli po ¡občujejo, ko več bank v med sobno zvezo stopi in „navesti" (cbeeks) medsobno za plačilo sprejma. P<> takem so zamenivue banke društvu človeškemu za enak prid, kakor maši ne, ki delo vršijo, t j. z kteri mi se z malim trudom veliko opravi. 38. Banke posojivne so prirejene denar posojevati. Mislimo si aa tisočero ljudi po 1( 100 goldinarjev, ktere na obresti posoditi želijo; ti ljudje vendar so ue morejo sami s ti m opravkom pečati, manjka jim zato časa in ne vejo komu bi svoj denar varno posoditi mogli. Ko bi trebalo po&ojivauje še tako posehežuo opravljati, težko bi bilo tako onim, ki bi denar na obresti posojivati želeli, kakor onim, ki bi ga na posojilo jemali hoteli, keruepozuali bi se medsobno iu malo ni zaupanja imeli: toraj ako med nje dober posrednik stopi, ki denar za posojivati je sprejme, ga zanesljivim ljudem po-sojuje obresti pobira in jih lastnikom izroča, je na veliko dobro in korist obema strankama. Temu posredniku ali bau-kerju sc ve da se trud ima plačati, zato nimajo lastniki t svojim dcuarom nobenega truda in nobene nevarnosti ali ^risico" ga izgubiti, tako da kar bi mauj na obrestih dobili, jim je po vsem obilo uaplačano. (Dalje prili.) Pod Lipo. PodtiSivni i it vgodni pogovori. Ljubo mir in mnogi ktn&tjc sedijo pri mizi in berejo časnike. un bil v belem tis-Varšavi, caru ! 17.000 Dul je ta-rld- v naših Ig lié (dene časnik na stran). To pa je vendar strahovito, kar sera ravno citai in kar morajo siromaški Poljaki vse poti rusko vlado trpeti. D e b e 1 k o. Za Božjo voljo kaj pa te je tako zlo strašnega? IgliC. Premislite samo, tukaj stoji črno kano, da je Ktiski car; ko jc preti kratki m dal-- Zalcc (mu migne v besedo). Morebiti kakib sto Polja kov obesiti. IgH 8, Kaj pa mislite o ruskem mošnjemu gledišču 10.000 ru bel na v, t. j. denarjih. ("Vsi sc smejejo-j Žalec (jezno). Hodite k šmoncu z Vašimi burkami. Gospod Ljubo mir prosimo Vas, povejte uam rajši spet nekaj o zdajni politiki, postavimo kaj je Vaše mnenje o novi bramhovski postavi, ktero jo državni zbor na 10 let skoraj celo po vi udi nem predlogu prijel. Ljubo mir. Moji dragi, o tem bi se dalo mnogo povedati, ker ta postava seže globoko v našo kri, naše žepe in sploh v bitje naše države, ■Semen ko. Prosimo, razlagajte nam kako to mislite. F.jubomir. Kekel sem, da imenovana postava sega globoko v našo kri, ker državni zbor j<- po ti postavi dovolil z 139 glasovj soper samo 39. 1,0*3.01)0 vojakov in sicer redovne vojaščine 900,0 )0 mož. Ga pa ho ta velika množina vojakov potrebovala tudi mnogo denarja, tega ni treba nikomur razlagati, in za to sem rekel, da ho imenovana postava tudi segala globoko v naše žepe. Naši žepi pa so prazni ali vendar ne preveč polni, to vsi dobro veste, postane tedaj vprašanje, kako se bode ta velika armada plačevala. Dače so že tako velike, da skoraj vekše biti ne morejo, državno posojilo sc bo tudi težko dalo napraviti- — Odkod tedaj denar vzeti ? Vse to so neki poslanci pri občni debati o hrambo vski postavi, vladi celo odkrito povedali iu celo jasno dokazali, da, če ta postava obvelja, se kride ne bodemo mogli îzognoti-, in tO gotovo seže globoko v bitje naše cele države. Dalje moram reči, da si jc državni zbor sam sebi grob kopal, ko je prijel brambovsko postavo na deset let s odločbo, da mora določeno število vojakov (i. j. iïOO.OOO mož) morahiti vojak nekoliko časa, nobeden se ne bo smel odkupiti aH namestnika imeli. Dolžnost vojaštva, to je, vstopa v armado se ¡taeeuje s L januarjem po pratiki tistega leta, v kterem je mladeneč *i0-leto spolnil; vojaštvo trpi potem kako le: 3 leta v liniji aii redovni armadi, in 7 let v res črvi ali za armado ua suhem ali za pomorsko armado. — 2 leti za tuke, ki bodo prestali službo v armadi in stopijo med hrambo ve c (LimUvchr) in VI let za take, kteri brez druge vojaške službe, se kar naravnost uied bra tubo ve e vzcniejo. Vse vojaštvo hodo v prihodnje tedaj razdeljeno v trojno vrsto: namreč J) v redovno iu reservino vojsko tali armado). 2) V vojsko brambovcev in 31 v črno vojsko (tandsturm), ktero poslednjo skliče cesar le takrat, kadar kteri deželi naravnost žuga sovražnik s svojim napadom. Dijakom jc bilo pri volje tio, da smejo ko jednoletui radovoljei, ob enem tudi študirati. Sem en k o. Ali tedaj ne bo ni kdo vojaščine rešen V Ljnbomir. To pa ne. Splošne vojaščine bo resen edini sin, vnuk nezmožnega deda ali babice; Sinovi, ki po-dedovajo kmetijo. H o gos lovci pa dobijo na prošnjo odpust, da morejo študirati, uko so bili vzeti med stojno vojsko aji med hrambo. To naj ho za danas zadosti, če bo cesar hram bovško postavo en k rut potrdil, Vam povem celo. Z Bogom. ¿2, t, m, je bila v kteri se je vdeležito Dopis. Iz Hiiriboru, V nedeljo, t. j. miši čitalnici spet prav lepa beseda, pri m t togo ljudi. G, Tomflič je prav zanimivo govorilo „mednarodnem pravu", Pred in po govoru je nas razveselil pevski zbor, ki se je takTut sošel v prav lepem številu, z izvrstnim petjem, če je ravno imel samo dve pevski vaji. Le tako naprej gospodje pevci, saj mili glasi naših pesmi oživijo iu razveselijo vsako naše društvo. pripravljeno hiti, ker je s tem dal iz rok pravico na tako mnogo let dovoliti ali lte dovoliti kri in premoženje. Ker so sc že dovolili vojaki, še se morajo dovoliti tudi denarji, a kterimi se bodo plačevali, to se samo po sebi razumeva. Zato je prijeta lira m bovška postava po od h o to vem predlogu nesreča za ministerstvo, za državni zbor, za deželo tu za celo cesarstvo posebno, če premi sli uio, ua kakov način jo miuisterstvo došlo do tega, da je večina ¿a hrambo vsku postavo glasovala. Piše se namreč1 v časnikih, da se je reklo odbotrntci, da miuisterstvo mora odstopiti, če se uram bovška postava po od borovem predlogu ne prime, in ž njim tudi državni zbor. Prepričan sem, da mi vsi I j ti bi m o našo državo in da prav iz srca želimo, da bi bila A v Sirija tudi od drugih držav čislana in tako močnar kakor jc naj bolj močno želimo; mislim tudi. da ni uikdor soper pt m cip, da se vpelje splošna vojaška služba. Državni zbor [m nam ni dokazal, tla se oboje samo more doseči, po tej novi brambovški postavi iu da sc državna moč po tej sistemi res pomnoži, ktera nas snovič pelje do denarne in narodno gospodarske pogube. — Državni zbor je tedaj po glasovanju za to postavo, še ono malo zaupanja popolnoma zgubil, ktero še je dozdaj pri nekih ljudeh imel. Demonstracije soper zbornico poslancev in soper ministerstvo so zatoraj taki po sprijeti postavi, začele j asu o kazati in sicer naj prej v Gradcu, kder so državnemu poslanen dr. Re ch b a uc r-ju 16- t m, napravili sijajno bakljado in ga je pozdravilo mnogo tamoš-njib družeb, ker on se je, kakor je znano, posebno moško ttpiral proti ogromni armadi in iz nje izvirajoči m stroškom iu jc posebno v svojem govoru povdarjal, da ljudstvo nikakor no more hiti zadovoljno z novim krvavim in denarnim davkom. ttrambovska postava se med ljudstvom skoraj vsikdar z veliko ne volj o pozdravlja in na Dnnaju se je sošel ljudski zbor, v kterem je 5000 ljudi, večidel delavcev protestovalo proti postavi. Zdaj se o njej posvetuje gosposka zbornica in občno mnenje je, da bo jo tudi prijela. Sem en k o. Kako pa sc te glasi ta postava? Ljub o mir. Glavne jeue točke so to-le; Vsak z malimi izjemki, kdor je zdravega in dosti močnega života, Polltlinl ogiied« Državni zbor, — Besedovanje o hramhovski postavi. (Dalje.) G. Dinstl je, kakor vsi govorniki za splošno hrambovsko dolžnost, vendar proti nasvetom odborove večine. Ono vlade, ki so napravile ^00,000 mož armade, tirajo na-padno politiko, tudi ou se opira na našo denarno onemoglost. Razen tega hi bila taka armada škodljiva iz narodnogospodarskega ozira ker bi 800.000 odtegnolanapredku iu kulturi. Dr. S t ur m toži nag I os t, s ktero seje vrgla postava v zbor. Jemu je pričujoča postava toliko, kakor poli* tič ni pogin. Ako pa ministri Irdijo, da bi uc mogli dalje v službi ostati, ko hi se ta postava ne potrdila po osnovi, trdi ou mirno, da mu jegov mandat in korist jegovih volivcev ne dojjušta za osnovo glasovati. Dr. Zi cm i a 1 k o vs k i ni zadovoljeu z postavo, tudi noče, da bi vsnkjo za vlado glasoval( vendar je za osnovo, da s tem dokaže, da mu je za Avstrijo in da v prvem treuotku zna prezirati svoje deželne koristi, državi na korist. S k e u e govori proti odborovi večini; dokazuje kako celo nenatančna iu kriva so vladina dokazila, ko je odbor moral vihrati z delom ker je vlada tako tirjala, češ, da bi morala odstopiti. Politični položaj v Evropi res ni naj bolj i, vendar še ni nič dokazano. Pričuj o ia postava je nesreča za deželo in za državo in za dinastijo«, i z enega posiljenega stanja nas mečete v drugo in če storimo Vam po volji, nuiu očitate: zakaj ste bili. Tako se ho godilo tudi zdaj, če bomo vedno le zaupanje do vlade izrekli. Ogri bo sprijcli princip vojake igrati, kar ao lahko storili, ker plačujejo le S.), mi pa 7U% Drtalizcm ste vrinoli zdaj tudi v armado, s tem ste raztrgali zadnjo vez starega tesarstva. Govornik razlaga obštrtto finančne zadeve in vpraša miuisterstvo; kako je ministerstvo moglo Madžarom dajati koncesijo, kteri h šo v pradniarcoviuih časih ni bilo iti ktero se ue zlagajo z našo koristjo, Mnogo vojakov na papirju še ne čini uobeue armada temoč le prave razmere med potrebo in močmi kar ji h je. Miuisterstvo je to pozabilo, iti moram reči, da miuisterstvo nikdar ni bilo kos svoje naloge. Sicer pa upam, Ja bo tudi za Avstrijo došel čas, ko se ho de sodila v Avstriji svoboda bolj po djaujili, kakor po lepih govorih. Dr, Rvger (za odborovo večiuo). Av&lrija obdana /. državami, ki imajo po milijon in Se več ; zatoraj moramo tu 1: vzeti na se zlo, ktero imajo naši sosedje, drž iva ki je ¡/.pustila iz rok svojo moč ni več samoetalna. Kdor hoče namen, un bil v belem tis-Varšavi, caru ! 17.000 Dul je ta-rld- v naših Ig lié (dene časnik na stran). To pa je vendar strahovito, kar sera ravno citai in kar morajo siromaški Poljaki vse pod rusko vlado trpeti. D e b e 1 k o. Za Božjo voljo kaj pa le je tako zlo strašnega? Iglič. Premislite samo, tukuj stoji črno kanu, da je Ruski car; ko je preti kratkim dal-- Žalec (mu migne v besedo). Morebiti kakib sto Polja kov obesiti. Igli!, Kaj pa mislite o ruskem mošnjemu gledišču 10.000 rti bel nov, t. j. denarjih. ("Vsi sc smejejo-j Žalec (jezno). Hodite k Smoncu z Vašimi burkami. Gospod Ljubo mir prostato Vas, povejte nam rajši spet nekaj o zdajni politiki, postavimo kaj je Vaše mnenje o novi brambovski postavi, ktero jo državni zbor na 10 let skoraj celo po vladiueni predlogu prijel. [j j uho mir. Moji dragi, o tem bi se dalo mnogo povedati, ker u postava seže globoko v našo kri, naše žepe in sploh v bitje naše države. ■Semen ko. Prosimo, razlagajte nam kako to mislite. Ljubomir. Rekel sem, da imenovana postava sega globoko v našo kri, ker državni zbor j<- po ti postavi dovolil z 1ÎU glasovj soper samo 39. 1,0*3.01)0 vojakov in sicer redovne vojaščine 900,0 )0 mož. Da pa bo ta velika množina vojakov potrebovala tudi mnogo denarja, tega ni treba nikomur razlagati, in za to sem rekel, da bo imenovana postava tudi segala globoko v naše žepe. Naši žepi pa so prazni aii vendar ne preveč polni, te vsi dobro veste, postane tedaj vprašanje, kako se bode ta velika armada plačevala. Dače so že tako velike, da skoraj vekše biti ne morejo, državno posojilo se bo tudi težko dalo napraviti- — Odkod tedaj denar vzeti V Vse to so neki poslanci pri občni debati o brambovski postavi, vladi celo odkrito povedali iu celo jasno dokazali, da, če ta postava obvelja, se kride ue bodemo mogli îzognoti-, in to gotovo seže globoko v bitje naSe cele države. Dalje moram reči, da si jc državni zbor sam sebi grob kopal, ko je prijel brambovsko postavo na deset let s odločbo, da mora določeno število vojakov (i. j. iïOO.OOO mož) morabiti vojak nekoliko časa, nobeden se ne bo smol odkupiti aH namestnika inieli. Dolžnost vojaštva, to je, vstopa v armado se zaeeuje s 1. januarjem po pratiki tistega leta, v kterern je mladened *i0-leto spolni!; vojaštvo trpi potem kako le: 3 leta v liniji ali redovni armadi, in 7 let v res črvi ali za armado ua suhem ali za pomorsko armado. — 2 leti za take, ki bodo prestali službo v armadi in stopijo med hrambo ve e (Lindvvchr) in VI let za take, kteri brez druge vojaške službe, se kar naravnost uied br a tubo vce vzemejo. Vse vojaštvo hodo v prihodnje tedaj razdeljeno v trojno vrsto; namreč II v redovno iu reservino vojsko tali armado). 2) V vojsko brambovcev in 31 v črno vojsko iLandsfuiin), ktero poslednjo skliče cesar le takrat, kadar kteri deželi naravnost žaga sovražnik s svojim napadom. Dijakout je bilo pri volje no, da smejo ko jednoletui rado volje i, ob enem tudi študirati. Sem en k o. Ali tedaj ne bo ni kdo vojaščine rešen V Ljubomir. To pa ne. Splošne vojaščine bo resen edini siut vnuk nezmožnega deda ali babice; sinovi, ki po-dedovajo kmetijo. H e gos lovci pa dobijo na prošnjo odpust, da morejo študirati, uko so bili vzeti med stoj no vojsko aji med hrambo, To naj bo za danas zadosti, če bo cesar brambovsko postavo en k rut potrdil, Vam povem eelo. Z Bogom. ¿2, t, m, je bila v kteri se je vdeiežito Dopis. Iz .H uri boru. V nedeljo, t. j> miši čitalnici spet prav lepa beseda, pri m nogo ljudi. G, Tomflič jc prav zanimivo govorilo „mednarodnem prava", Pred in po govoru je nas razveselil pevski zbor, ki se je takTut sošel v prav lepem številu, z izvrstnim petjem, če je ravno imei samo dve pevski vaji. Le tako naprej gospodje pevd, saj mili glasi naših pesmi oživijo in razveselijo vsako naše društvo. pripravljeno biti, ker je s tem dal iz rok pravico na tako mnogo let dovoliti ali ue dovoliti kri in premoženje. Ker so sc že dovolili vojaki, še se morajo dovoliti tudi denarji, s kterimi se bodo plačevali, to se samo po sebi razumeva. Zato je prijeta lira m bovška postava po od borovem predlogu nesreča za ministerstvo, za državni zbor, za deželo in za celo cesarstvo posebno, če premi sliuio, ua kakov način jo miuietcrstvu došlo do tega, da je večina ¿a brambovsko postavo glasovala. Piše se namreč1 v časnikih, da se je reklo odborntci, da ministerstvo mora odstopiti, če se hrambo vska postava po od borovem predlogu ne prime, in ž njim tudi državni zbor. Prepričan sem, da mi vst Ijn bitno našo državo in da prav iz srca želimo, da bi bila A v Sirija tudi od drugih držav čislaua in tako močna, kakor je naj bolj močno želimo; mislim tudi. tla ni ui kdor soper p fin cip, da se vpelje splošna vojaška služba. Državni zbor [m nam ni dokazal, tla se oboje samo more doseči, po tej novi brambovski postavi in da sc državna moč po tej sistemi res pomnoži, ktera nas snovič pelje do denarne in narodno gospodarske pogube. — Državni zbor je tedaj po glasovanju za to postavo, šc ono malo zaupanja popolnoma zgubil, ktero ie je dozdaj pri nekih ljudeh imel. Demonstracije soper zbornico poslancev in soper ministerstvo so zatoraj taki po sprijeti postavi, začele j asu o kazati in sicer naj prej v Gradcu, kder so državnemu poslanen dr. Rechbauer-ju 16- t m, napravili sijajno bakljado in ga jc pozdravilo mnogo tamoš-njib družeb, ker on se je, kakor je znano, posebno moško ttpiral proti ogromni armadi in iz nje izvirajoči m stroškom iu jc posebno v svojem govoru povdarial, da ljudstvo nikakor no more biti zadovoljno z novim krvavim in denarnim davkom. ttrambovska postava se med ljudstvom skoraj vsikdar z veliko ne volj o pozdravlja in na Dunaju se je sošel ljudski zbor, v ktere m je 5000 ljudi, večidel delavcev protestovaio proti postavi. Zdaj se o njej posvetuje gosposka zbornica iu občuo mnenje je, da bo jo tudi prijela. Sem en k o. Kako pn se te glasi ta postava? Ljub o mir. Glavne joue točke so to-le; Vsak z malimi izjemki, kdor je zdravega in dosti močnega života, Politiinl oyied« Državni zbor, — Besedovanje o brambovski postavi. (Dalje.) G. Dinstl je, kakor vsi govorniki za splošno brambovsko dolžnost, vendar proti nas vetom odborove večine. One vlade, ki so napravile ^00,000 mož armade, tirajo na-padno politiko, tudi ou se opira na našo denarno onemoglost. Razen tega bi bila taka armada škodljiva iz uaroduo-gospo-darskega ozira ker bi 800.000 odtegnolanapredku iu kulturi. Dr. S t ur m toži nag I os t, s ktero seje vrgla postava v zbor. Jemu je pričujoča pasta v a toliko, kakor poli* tič ni pogin. Ako pa ministri Irdijo, da bi ue mogli dul je v službi ostati, ko bi se ta postava ne potrdila po osnovi, trdi ou mirno, da mu jegov mandat iu korist jegovih volivcev ne dopušta za osnovo glasovati. Dr. Zi cm i a I k o vs k i ni zudovoljeu z postavo, tudi noče, da bi vsakdo za vlado glasoval( vendar je zb osnovo, da s tem dokaže, da mu je za Avstrijo in da v prvem treaotku zna prezirati svoje deželne koristi, državi na korist. Skene govori proti odborovi večini ; dokazuje kako celo nenatančna in kriva so vladina dokazila, ko je odbor moral vihrati z delom ker je vlada tako tirjala, čel, da bi morala odstopiti. Politični položaj v Evropi res ni naj bolj i, vendar še ni nič dokazano. Pričujoča postava je nesreča za deželo in za državo in za dinastijo. Iz enega posiljenega stanja nas mečete v drugo in če storimo Vam po volji, nam očitate: zakaj ste bili. Tako se bo godilo tudi zdaj, če bomo vedno le zaupanjo do vlade izrekli. Ogri so sprijeh princip vojake igrati, kar ao lahko storili, ker plačujejo le S.), mi pa 7 0% Dnolizem ste vrinoli zdaj tudi v armado, s tem ste raztrgali zadnjo vez sturega cesarstva. Govornik razlaga obširno finančne zadeve in vpraša ministerstvo; kako je ministerstvo moglo Madžarom dajati koncesijo, kteri b šo v pradmarcoviuih časih ni bilo iti ktere sc ue zlagajo z našo koristjo, Mnogo vojakov na papirju še ne čini uoheue armada temoč le prave razmere med potrebo in močmi kar ji ti j e. Ministerstvo je to pozabilo, tu moram reči, da ministerstvo nikdar ni bilo kos svoje naloge. Sicer pa tipatn, Ja bo tudi za Avstrijo došel fas, bo se bo do sodila v Avstriji avoboda bolj po djaujib, kakor po lepih govorih. Dr. Rvger (za odborovo večiuo). Ar Sirija obdana a državami, ki imajo po milijon iu Se več ; zatoraj moramo tu li vzeti na sc zlo, ktero imajo naši sosedje, drživa ki jc i/.pustila iz rok svojo moč ni več samoelalna. Kdor hoče namen, V 145, seji se je nadaljevalo besedovanje o hram bovški postavi in govorili so skoraj samo ministerski govorniki. Ko jeJPejT izrekel, da se mu postava iz denarstvenih obzirov zdi zlo škodljivo, se vzdigne g. Beusi. Pravi, da jeSkonc pesimist, on pa optimist, in da dosedajue skušnje kažejo, da je on (Beust) imel prav. Vse nemirje, ktero je bilo nastalo na njegovo razlaganje v brambovakem odboru so je vleglo, kar jo v odboru rekel, nikdar no more preklicati. On se čudi, da se vedno in vedno obira dnulizeui, namesto da bi i njim računih, kakor z doguano stvarijo. Vedno se govori o žrtvah, ki se nakladajo narodom in deželam, govori se da se omejujejo ustavne pravice; mimsterstvo jo gotovo prvo, ki to čuti in obžaluje. Vendar naj bo zbornica prepričana, ako potrdi pričujočo postavo in srečno reši hrambovsko vprašanje, dn s tem mirni redni ju napredovala) razvoj ustavnega življenja, tako podstavi, da bo dobiček 10 in i?0 krat odvagal vse žrtve, Minister Herger prizna med vsemi našlevanimi (po-silnimi stanji) satuo eno evropejeko. Od nekdaj jo bila Avstrija miroljubna država, kajti država ki Ima toliko različnih narodov v sebi ne more najti tiste edine moči, ki jo jo potreba za politiko dobivanja in začenjanja vojiu. Mirno delanje je naloga avstrijsko politike. Vendar se ne sme mislili, da v raju živimo. Francoska po Renu gleda, Pruska čez Maj no, Ruska čez Prul, Italija po Trentiun, Adriji in Istriji in Komauiji. Zntornj se mora Avstrija oborožiti. Minister O rs k ra dokazuje, da jm brambovski postavi ne bodo finančne in narodno-gospodarske zadevo škode trpele. Dn se ne bodo v narodno gospodarskem obziru poljedelstvu in obrtstvii moei odtegovale, dokazuje s tem, da so prej vojaki slnžili osem zdaj bodo le tri leta. O finančnem je on sam prepričan, da ko bi ¡UTO.OOO mož imeli le nekaj let na nogah, bi prišla drzavu nn kani. Pa stanje, ktero je zdaj v Evropi, ne more dolgo trajati. V tretji seji govori minister T a a ff e kratko in v smislu prejšnjih dveh in generalna debata se konča. G ros a kot poročevalec še v kratkem priporoča postavo, da jo zbornica naj prejme. - Kar se jc po specialni debati tudi zgodilo. Delegacije so se 16. t. m. v Pcštu začele, V finane-uem odboru cislajtan^ke delegacije je finančni miuister Brc-štel naznanil proračun dežel zastopanih v državnem zboru. Proračun je ta-le: Stroški: cesarski dvor 't,450.000 gld, kabineteka, pisarna 60.000 gld., državni zbor 434.U00 gld., miui.stersko svetovalstvo Gil.000 gld., ministerstvo aotrajll!h zadev 12,71^.000 gld., za policijo in deželno branih? o,[J7'j.00u gld., poduk in prosvetn 6,398,000 gld., finance * j,mi.000 gld., kupčijo 13,774.00 ¡j gld., kmetijstvo a, sG'J.0iX» gid., pravosodje 15,770.000 gjd., računska proti pazim J 97,OuO gld., državni dolg 00,567.000 gld., si roške za uprave tundr. dolga '¿,£»7(1.000 gld., vsega skupaj 234,373.000 gld. Dohod kov je vseh skup G2a,9tX).00Q gld., od kterib pa je plačati še skupne stroške, tuko da bi z vsem skup bilo prihodnje leto 12,300.000 pri manjkanja, če bi se proračun potrdil po vladni osnovi. V Zagrebu se je 16. t. m. odprl deželni zbor; cesarjev reskript se jo prav navdušeno pozdravil. Bralo so je tudi mnogo zaupnic. V drugi seji se je sklcnolo, da bo deželni zbor skleuol, kar tirja kraljev resknpt, To_se je tudi v prihodnji seji zbudilo in po tem so loči Reka" iz zemljišča Hrvaške in Slavonije, češ, da je Reku z ladjostajo in okolico z ogcrgko krono zvezana in so začne pogajanje naravnost z Ogri- Ta proč vet dualizma iu tak dobiček za Hrvaško se že uekterim hrvaškim madžaronom samim prečuden zdi. O gorska delegacija nofe prav nič več dovoliti za vojne potroš ke, kal kor jc bito dovoljeno tekoče leto. konjev, ktere imajo konjiki, artilerija in vozarstvo, tako dobimo zvun onih 780 milij. tolarjev, ki se neposredno za vojaštvo izdajo, še zgnbo pri delu, ki iznese naj ni an je 350 milij. tolarjev na leto; tedaj vsega sttipaj vsako leto IISQ tulili, tol arjev ali 1695 milij. goldinarjev, ki se pom bi jo za nekoristne ali prav za prav za namene, ki so določeni za pogubo, Kedar bodo ljudstva do tega napredovala, da bodo dobičke svoje marljivosti v miru vživala? Po naj novejših glasih gospoduje živinska kuga v nekih krajih Erdeljak a, Galicije, Bukovima in Ogerske- Miniataratvo vojaštva zahteva zdaj za leto IStH 4 milij. gld. več, kakor je v proračun postavljeno. Fr. Gerbcc skladatelj erkvcnili pesmi bo v kratkem izdal nekoliko nupevov božičnih in pa za sveto obhajilo ; kdor hoče (o pesmi imeti mu mora poaliti 50k. naročnine, ker se napevov ne bo več tiskalo, kakor kolikor bo miroč-ninikov. Nado v; v Cerknici Rakek. Koroško kmetijsko društvo je dobilo 3000 gld. iz državne blagajnice, da sc z njimi nakupijo biki za pleme, ki se imajo na Koroškem razdeliti. Časnik „lud, Belg-.1* pripoveduje, da je Francoska darovala rimski vladi 50.000 pušek med temi 6000 Cliassep. Pravda za volj pretepa na J tržeči meseca majnika je bila te dni v Ljubljani končana. Obsojenih je 12 na dvo leti, 1 na dve leti in pol, eden na tri leta, I na dva meseca, ue-kteri pa so za nedolžne spoznani, James Rothschild je v Parizu pred kratkim vmrl. Zapustil je 2Ü0U miljonov frankov Jegov testament obsega ¿50 pol. 22. t. m. so se tulcyäui učitelji sošli in osnovali učiteljsko društvo, h kteremu, cc hoče, lahko pristopi vsak učitelj in prijatelj učiteljskega stanu. Začasni odbor je ie proj napravil pravila, ktern se bodo zdjaj vladi predložila da je potrdi, Z e 1 i u k a dunajski mestni župan je 21. t, m. popoldne umrl. — Državnemu pečatniku g. Heust-ii so te dni pokrali vse redovno križeci h njegove spavnice. Kakor smo ravno izvedeli jc pri volit vi v ko rt k uren-cialnicrkveni iu Šolski odbor v Ljutomeru, spet siji i no zmagala narodna stranki, če ravnu so nemškularji v^o žile napeli, da bi jo spet vrgli. Voljenih so sledečih pot izvrstnih narodnjakov: Gg. K o k o v e c, M o h o r i č, K š e l a, Spi nd! Gt in Pol a nič vsi posestniki. Za načelnika tega zbora pa so si volili g. Kukovcji. — Žn ili! — V nedeljo, t, j. 20. t. m. se bode odprla čitalnica v Slov. Bistrici. Vsi rodoljubi so vabijo h krsto naj mlajše sestre slovenskih čitalnic. Tržna cona pretekli teden. Xovicar. (Proti stoječim armadam.) Izvrsten statistikar Kolo je izrajtal, da stroški zdaj stoječih armad v Evropi iznašejo najeto 730 ntiljouov tolarjev ali 1170miljonóv goldinarjev. Če pa še dalje premislimo, da bi si vsak vojak, kterib jc zdaj naj manjc 2 milijona v stoječi armadi, lahko doma vsak dan '/u tolarja ali 7ó kr. easlfižil ali pridelal, tako vsak dan iznese z guba na pristužku 1 milij. tolarjev, Če k temu prirajtamo zgnbo pri delti od naj manje 300.000 Pienice Vilfan (irovetikn) . Ilii .... JafliieciL. _ . Ovsa „ . Tnr&k.e (.kuruiLeJ vagan -Ajda „ Prosa „ Krompirja „ Govedi ne ftint .... Teletiao „ .... Svinjetine črstvo fnst . . , Drv aR" trdili acionj (Klafteri 1R" 9} B« ,. 'Č * " * „ 30" mabkih „ . , , , M IS" ,, ,, . . , , Oglenja ie trdega lesa vagBn „ „ mehkega „ „ Senu cent , , Slame cent v eopaJi . . , „ ,, r,a steljo Slanino (ipeh&) ccnt Jfljec, ]iot za .... Cesarski zlat velja 5 11. 53 kr. Ali ju srebra 115.75. \arndiiu drž. posojilo 64.20. Loteri jne srečko. V Gradcu 18. novembra 1868: 4!» 4» Al Prihodnja erei-kunje je S. decembra 1SGS. II ^ . s r- 9 U "I . k. fl.¡ k. ÍL¡ k. iL, k. 1 30 3 — 4-4 ni 4 i)il S — 3 SO :; 30 2t;o--SjSO-- 1 70 i —: 1 60 I 70 :1 4'J 3 Ú: i 00 2 70 5— a — a1— 270 3 60 1— 2 30 2 — 1---0" 120 I - -- Jö — 20¡!—¡E4,,—'38 — 2D —'aíi —¡sei—aa — as L-as — je — a« to —iir.0 öl—[IId,— —! — d go'—1--- — iO — «o 1 20 _0C¡ 31 7 — Cit) G 3 00..—;--!— - aouuf, - bo —'sowas —'to t aoMfeJ li- so p— a— kc -id - a. v. —¡70 — '90 — tlO — 70 40—Ífl8¡— -lia —fio »o 13 Iiduítlj, /[iloínik ia odgovorni vrediiik l>r. .ftallju Tinkar Kdnnrd Jim Alé v Mariboru, mora hoteli tudi sredstva, k d ur hoče Avstrijo, moTa hote ti tudi da bo motur., V 145, seji ®e je nadaljevalo besedovanje o brambovski postavi in govorili so skoraj samo miuistcrski govorniki. Ko je PeyT izrekel, da se nin postava iz denarstvenib obzirov lili zlo škodljivo, se vzdigne g. Ueusi. Pravi, da jeSkenc pesimist, on pa optimist, in da dosedajne skušnje kažejo, da je on (Penst) imel prav. Vse nemirje, ktero je bila nastalo ua njegovo razlaganje v brambovakem odboru so je vleglo, kar je v odboru rekel, nikdar no more preklicati. On se čudi, da se vedno iu vedno obira duulizein, namesto da bi i njim raCujiili, kakor z doguono stvarijo. Vedno se govori o žrtvah, ki se nakladajo narodom i o deželam, govori se da se omejujejo ustavne pravice; ministerstvo je gotovo prvo, ki to čuti in obžaluje. Vendar naj bo zbornica prepričana, ako potrdi pričujočo postavo in srečno reši hrambovsko vprašanje, dn s tem mirni redni i a napredovalni razvoj ustavnega življenja, tako podstavt, da bo dobiček 10 in i?0 krat odvagal vse žrtve, Minister Hergcr prizna med vsemi naštevanimi (po-silnimi stanji) samo eno evropejsko. Od nekdaj je bila Avstrija miroljubna država, kajti urž&va ki Ima toliko različnih narodov v sebi ne more najti tiste edine moči, ki jo je potreba za politiko dobivanja in začenjanja vojiu. Mirno delanje jc naloga avstrijske politike. Vendar se ne sme misliti, da v raju živimo. Francoska po Renu gleda, Pruska čez Maj no, finska čez Prat> Italija po Trentiuu, Adriji iu Istriji in Komaiiiji. Zatorej se mora Avstrija oborožiti. Minister 0 rs k r« dokazuje, da po brambovski postavi ne bodo finančne in narodno-gospodurske zadeve škode trpele. Da se ne bodo v narodnogospodarskem obziru poljedelstvu in obrtstvu moči odtegovale, dokazuje s tem, da so prej vojaki služili osem zdaj bodu ic tri leta. O finančnem je on sam prepričan, da ko bi ¡HXKOOO mož imeli le nekaj let na nogah, bi prišla državu nn kan t. Pa stauje, ktero je zdaj v Evropi, ne more dolgo trajati. V tretji sej i govori minister T a a ff e kratko in v smislu prejšnjih dveh iu generalna debata se konča. G ros s kot poročevalec še v kratkem priporoča postavo, da jo zbornica naj prejme. - Kar se jc po specialni debati tudi zgodilo. Delegacije so se 16. t. m. v Pcštu začele, V finane-uem odboru čislaj tunike delegacije je finanini miuister Bre-štel naznanil proračun dežel zastopanih v državnem zboru. Proračun je. ta-le: Stroški: cesarski dvor 450.000 gld, kahinetska pisarna 60.000 gld., državni zbor 434.U00 gld,, mini.stereko svetova I s tvo 0!j.000 gld., ministerstvo no trajni h zadev 12,7^.000 gld., za policijo in deželno bralnim 3,97!i.00t) gld., poduk in prosveto 5,^93,000 gld., finance Si,i!+0 — '90 — 00 — ¡71) 40-®--lia —f io SO 13 Iídatelj, *nlo£nik ia odgovorni vreituik l>r. MaUjii Tinkar Kdunrd Jani tč v Mariboru, V 145, seji ®e je nadaljevalo besedovanje o brani bovški postavi in govorili so skoraj samo miuistorski govorniki. Ko je PeyT izrekel, da se mn postava iz denarstvenih obzirov zdi zlo škodljiva, se vzdigue g. Heusi. Pravi, da jeSkonc pesimist, on pa optimist, in da dosedajne skušnje kažejo, da je on (LSenst) imel prav. Vse nemiije, ktero je bilo nastalo na njegovo razlaganje v lira m bovške m odboru so je vleglo, kar je v odboru rekel, nikdar no more preklicati. On se čudi, da se vedno in vedno obira dualizem, namesto da bi ž njim računih, kakor z doguano stvarijo. Vedno se govori o žrtvah, ki se m.kladajo narodom in deželam, govori se da se omejujejo ustavne pravice ; m i niste rst v t) jo gotovo prvo, ki to čuti in obžaluje- Vendar naj bo zbornica prepričana, ako potrdi pričujočo postavo in srečno reši hrambovsko vprašanje, dn s tem mirni redni jo napredovala) razvoj ustavnega življenja, tako podstavi, da bo dobiček 10 in i?0 krat odvagal vse žrtve. Minister Hergcr prizna med vsemi našlevanimi (po-silnimi stanji) samo eno evropejsko. Od nekdaj je bila Avstrija miroljubna država, kajti ilržava ki Ima toliko različnih narodov v sebi ne more najti ti sle edine moči, ks jo je potreba za politiko dobivanja in začenjanja vojiu. Mirno delanje jc nalogu avstrijske politike- Vondar se ne sme misliti, da v raju živimo. Francoska po Renu gleda, Pruska čez Maj no, Baska čez Priti, Italija po Trentiun, Adriji in Istriji in Bomaniji. Zatorej se mora Avstrija oborožiti. Minister O rs k ra dokazuje, da po brambovski postavi nc bodo finančne in narodno-gospodarske zadevo Škode trpele. Dn se ne bodo v narodnogospodarskem obziru poljedelstvu in obrtstvii moči odtegovale, dokazuje s tem, da so prej vojaki služili osem zdaj bodo le tri leta. O finančnem je on sam prepričan, da ko Id WX»,000 mož imeli le nekaj let na nogah, bi prišla državu nn kan t. Pa stanje, ktero je zdaj v Evropi, ne more dolgo trajati. V tretji sej i govori minister T a a ff e kratko in v smislu prejšnjih dveh in generalna debata se konča. G ros s kot poročevalec še v kratkem priporoča postavo, da jo zbornica naj prejme. -- Kar se jc po specialni debati tudi zgodilo. Delegacije so se 16. t. m. v Pcštn začele, V finane-uem odboru cislajtan^ke delegacije je finančni miuister Bre-štel naznanil proračun dežel zastopanih v državnem zboru. Proračun je. ta-le: Stroški: cesarski dvor 450.000 gld, kabiuetska pisarna 60.000 gld., državni zbor 434.U00 gld,, mini.stereko svatovalstvo ttJ.OOO gld-, ministerstvo noUrajnili zadev 12,7^.000 gld., za policijo in deželno brani bo o,[J7'j.00u gld., poduk in presvetli 6,^93,000 gld., tiaance 81,m i.OOO gld., kupčijo 13,774.000 gld., kmetijstvo 2,461).000 gld., pravosodje 15,770.000 g!d,, računska proiipnzba J97,OijO gld., državni dolg 00,567.000 gld., si roške za uprave lundr. dolga '¿,£»7(1.000 gld., vsega skupaj 234,373.000 gld. Dohod kov je vseh skup 025,900.000 gld., od kterih pa je plačati še skupne stroške, tuko da bi % vaeui skup bilo prihodnje leto 12,500.0(10 pri manjkanja, če bi se proračun potrdil po vladni osnovi. V Zagrebu se je 16. t. m. odprl deželni zbor; cesarjev reskript se jo prav navdušeno pozdravil. Bralo so je tudi mnogo zaupnic. V drugi seji se je sklenolo, da ho deželni zbor skleuol, kar tirja kraljev reskript, To_se je tudi v prihodnji seji zgodilo in po tem se loči Reka" iz zemljišča Hrvaške in Slavonije, češ, da je Reka z ladjostajo in okolico z ogcrgko krono zvezana in se začne pogajanje naravnost z Ogri- Ta proč vet dualizma in tak dobiček za Hrvaško se že nekterim hrvaškim madžaronom sumim prečuden zdi. Ogerska delegacija noče prav nič več dovoliti za vojne potroš ke, kal kor jc bilo dovoljeno tekoče leto. konjev, k te re imajo konjiki, artilerija in vozarstvo, tako dobimo zv un onih 7tHJ indij, tolarjev, ki se neposredno za vojašlvo izdajo, še zgnbo pri delu, ki iznese naj m in je 350 mihj. tolarjev na leto; tedaj vsega sttipaj vsako tat» 1130 tulili, tol arjev ali 1695 milij. goldinarjev, ki se pom hi jo za nekoristne ali prav za prav zu namene, ki so določeni za pogubo. Kedar bodo ljudstva do tega napredovala, da bodo dobičke svoje marljivosti v miru vživala? Po naj novejših glasih gospoduje živinska kuga v nekih krajih Erdeljak a, Galicije, ßu kovine in Ogerske- MinUteratvo vojaštva ZEtbteva zdaj za leto l*!^ 4 milij. gld. več, kakor je v proračun postavljeno. Fr. Gerbcc skladatelj crkvcnih pesmi ho v kratkem izdal nekoliko nape ve v božičnih in pa za sveto obhajilo ; kdor hoče te pesmi imeti mu mora poalmi 50k. naročnine, ker se napevov ne bo več tiskalo, kakor kolikor bo miroč-ninikov- Nado v; v Cerknici Bakek. Koroško kmetijsko društvo je dobilo 3000 gld. iz državne blagajßfee, da se z ujirni nakupijo biki za pleme, ki se imajo na Koroškem razdeliti. Casuik „lud, Belg.pripoveduje, da je Francoska darovala rimski vladi 50.000 pušek med temi 6000 Cbaasep. Pravda za volj pretepa na Ježei-i mescea majnika je bila te dni v Ljubljani končana. Obsojenih je 12 na dve'leti, 4 na dve leti In pol, eden na tri leta, I na dva meseca, ue-kteri pa so za nedolžne spoznani, James Rothschild je v Parizu pred kratkim vmrl. Zapustil je 2Ü0U miljonov frankov Jegov testament obsega 50 pol. 22, t- m, so sa tulcyäui učitelji sošli in osnovali učiteljsko društvo, h ktercmu, če hoče, lahko pristopi vsak učitelj in prijatelj učiteljskega «Umi. Začasni odl>,>r je že proj napravil pravila, ktem se bodo zdjaj vladi predložila da je potrdi. Zel ink a dunajski mestni župan jc 21. t, m. popoldne umrl. — Državnemu pečatniku g. Heust-ii so te dni pokrali vse redovne križeci h njegove spavnice. Kakor smo ravno izvedeli jc pri volit vi v ko h k uren-eialntcrkvcni in Šolski odbor v Ljutomeru, spet, siji i no zmagala narodna stranki, čo ravno so nemškntarji v^e žile napeli, da hi jo spet vrgli. Voljenih so sledečih pet izvrstnih narodnjakov: Gg. K o k o v c c, M o h o r i č, K še l a, Spindle* in Pol a nič vsi posestniki. Za načelnika tega zbora pa so .si volili g. Kukove*. — Žiriji! — V nedeljo, t, j. 2Ü. t. m. se hode odprla čitalnica v Slov. Bistrici. Vsi rodoljubi so vabijo h krsto nuj mlajše sestre slovenskih čitalnic. Tržna cona pretekli teden. Xovicar. (Proti stoječim armadam.) Izvrsten statistikar Kolb je izrajlal, da stroški zdaj 3loječih armad v Evropi iznašejo najeto 730 miljouov tolarjev ali 1170uiiljonov goldinarjev. če pa Se dalje premislimo, da bi si vsak vojak, kterih je zdaj naj manjc 2 milijona v stoječi armadi, lahko doma vsak dan '/„ tolarja ali 7ó kr. zaslnžil ali pridelal, tako vsak dan iznese z guba na prislužku 1 milij. tolarjev, Če k temu prirajtamo zgnbo pri delti od naj manje 300-000 Pienice vuumi (drevenim) . Ilii .... JalliieDL. _ . Ovsa „ . Tnr&ir.e (.k ur trne J vagan Ajda „ Prosa „ Krompirja „ . . , Govemne fuar . . , , Tele lino „ .... Svinjelins črstvo funt . , Drv aR" trdili acionj (Klafteri 1R" 9} B« ,. 'Č * " * „ 30" malikih „ . , , , M IS" fj ,, - - , . Ogknja iz trdega lesa vagBn „ „ meli-kega „ J. St-oft cent , , Slame cont v eopal] . . , „ ,, r,s steljo Slanino (ipeh&) ccnt Jfljec, pot za .... Cesarski zlat velja 5 11. 53 kr. Ali ju srebra 115.75. \ari>dnu drž. posojilo 64.20. Loteri jue srečko. V Gradcu 18. novembra 1868: 41» 4» Al Prihodnja erui-ltunje j s S. Juccmbra 1SGS. II ^ . s -, r- 9 u "I . k. fl.¡ k. ÍL¡ k. iL, k. 1 30 3 — 4-4 nú i no 3—3 SO 30 2 +50--3¡20-- 1 70 ú —: 1 60 I 70 !1 40 3 Ú: i 00 2 70 5— a — ¡I1— 270 3 60 1— 2 30 2 — 1---0" 1 20 I - -- Ji) _ 36—¡34 . — ¿S —¡20 —"h i —¡sei—39 — asU-js — ¿e,— a« to —tir.0 öl—[IId,— —! — B&O1-'--- — iO — SO I 20 3 31 7 — G 3 00..—;--!— - aow« - bo —150!— flñ —'"O i aoMfeJ li- so p— a— ko — ID. - a. v. —¡70 —'ao —'tío — 171» 40—Ífl8¡— -lia —fio SO 13 Iiduttlj, /[iloíník ia odgovorni vrciinik l>r. .ftnlljii Prvlo^. Tinkar Ktlunrd JonžLč v Mariboru,