poštnina plačana ? gotovini. Leto XVm., št. 270 Ljubljana, petek 19» novembra 1937 Cena 2 Din U pravni* tvo, LtfuDljana, Knafljeva auca 0 — Telefon St. 8X22, 8123, 3124, 3125, 3126. (nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št, 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga člalo 78.180, Wlen §t 105 24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Halif ax v Berlinu Lord Halifax je v Berlinu, na ogledu lovske razstave, a zraven tega na po-setu pri nemških državnikih in v razgovorih o sila važnih stvareh, ki naj pripravijo boljše odnošaje med obema velesilama, Anglijo in Nemčijo. Diplomatska popotovanja dandanes niso redka. Vendar že dolgo ni nobeno vzbudilo toliko pozornosti kakor sedaj Halifaxovo in malokdaj se okrog podobnega poseta zaplete toliko političnih vprašanj kakor se jih je okrog tega. Komaj se je razvedelo, da namerava Halifax v Berlin, — vest je prišla popolnoma nepričakovano — so se raznesle govorice, da se Eden s tem potovalnim načrtom ne strinja, pa da so prišla do izraza velika nasprostva med Chamberlainom, ministrskim predsednikom, in Edenom, zunanjim ministrom. Izkazalo se je sicer, da te vesti niso utemeljene, toda svet je pri tem vendarle mislil na nedavno značilno opombo starega Lloyda Georgea. da bi bil Eden povsem dober zunanji minister. toda da je kakor šofer, ki ga nedisciplinirana družba čuka zdaj sem, zdaj tja, pa zato vozi mnogo slabše, nego je njegova resnična sposobnost: Lloyd George je Valižan in posebne vrste mož, pa ima zato tudi posebnost, da izraža svoje politične misli v takih drastičnih primerih. Ali pri vsem tem je resnica, da so britanski politiki v toku zadnjih let marsikdaj morali čut očitek, da kolebaio ... Nad vse je značilno, da so bile še v zadnjih dneh in urah na delu sile. ki so hotele na vsak način preprečiti Hali-faxovo potovanje. Časopisna kampanja je poskušala, da bi čim boli zameglila ozračje in skalila vode. da se izrazimo v podobah Le malo ie manjkalo, pa bi se tudi ta poset odložil kakor se je pred nekaj tedni odložil že določno napovedani pose* nprn?!^^ 7u-naniega ministra Neuratha v Londonu Zdi se tedaj, da ozračje za Halifavo^n pot še ni bilo dodobra razP^pno Spričo tega se ni kar nič čuditi, da ga spremljajo tako resignirane in skeptične glose. Halifaxovo potovanje se ie na zunai začelo pripravljati z znamenitim govorom ministrskega pred^dnika Cham-berlaina dne 10 novembra Takrat ie Chamberlam podčrtal željo britanske vlade, da išče sporazuma in vzajemnega sodelovanja z osjo Berlin - Rim. pa da na i se v ta namen poskusijo neoficialni razgovori, ki bodo nemara prei dovedli do uspeha nego velike javne izjave vodenih državnikov Na to iziavo so postali v Evropi zelo pozorni, zlasti pa ie vzbudila zanimanje in celo odobravanje v Rimu. Halifaxovo potovanje pomeni torej prav za prav izvedbo Chamberlaipove napovedi. Z njo se je obnovil angia?ki poskus, priti z Nemčijo na čisto glede osnovrph smernic niene županje politike. glede njenih stremlienj in prizadevanj. zlasti seveda tudi takih, katerih izvedba se zdi v nasprotju s prizadevanji in s stališčem velike Britanije. Tak poskus z londonske strani ni novost. Zadostuje, ako opomnimo pa ona znamenita vprašanja, ki jih je dne 8 maja 1. 1936. britanska vlada nalovila na nemški zunaniepolirični urad. V niih ie angleška diplomacria po vseh formalnih pravilih žplela priti na čisto z nemško vlado o ciljih h katerim stremi nemška politika Želela i« izvedeti njihovo točno in jasno razloženo vsebino. z namenom, da se pogleda, kako se more zadostitev tem stremljenjem spraviti v sklad z interesi, nazori in razpoloženji britanske politike Bil je to poskus priti v soglasje z Berlinom po neposrednem potu. torei poVoVo tako. kakor je sedaj izrazil željo Chamber-lain in kakor jo je prišel v Berlin izvajat lord Halifax. Odgovora na majska vprašanja Berlin še do danes ni dal, dasi je poteklo od takrat že domala poldrugo leto. Kako bc to pot? Iz komentarjev nemškega časopisja se razvidi, da jim na Nemškem tako poizvedovanie ni baš povšeči. Pravijo, da je Hitler dovolj pogosto in dovoli jasno povedal stališče nemškega režima in da se o prizadevanjih nemške zimanje politike ni tako težko poučiti. Še več: v Berlinu pravijo, da bi mogli z večjo pravico Nemci zastaviti Angležem vnrašanie. kaka je njihova politika, ter poslati svoje diplomate z vorašabvimi polarni v London. V tem polemičnem žanru se z nemške strani naštevajo očitki, ki se zdiio v tretiem raihu upravičeni na račun Angležev glede nezaupanja do Nemčije in glede nasproto varna nemški zunanji politiki. Jasno je. da se po tej poti ne obetajo prida uspehi. Vendar so angleška vprašanja precej drugačne prirode nego nemška. Angleži bi radi vedeli, za kako ceno in na osnovi katerih koncesij bi se Nemčija smatrala za saturirano ter bi opustila svoie veliko oboroževanje in av- tarkično gospodarsko prizadevanje, ki vendar meri na slučaj ^krainosti. ter bi bila pripravljena skleni+i r®«mičen iskren sporazum, ki bi tvoril osnovo za pravo prijateljsko sodelovanje med sve- PREVRATNI NAČRT V FRANCIJI Nova odkritja o desničarski zaroti — Tajna skladišča orožja sredi Pariza — Nad tisoč oseb Pariz, 18. nov. br. V vladnih krogih so zelo nevoljni zaradi indiskrecije pariškega tiska, ki je predčasno objavil dosedanje uspehe preiskave v zvezi z razkritjem desničarske zarote v Franciji, ki je stremela po uvedbi fašističnega režima. Notranji minister Dormoy je izjavil novinarjem, da so hoteli do konca preiskave čuvati vso zadevo v tajnosti. Predčasna razkritja tiska so preiskavi mnogo škodovala, ker so bili na ta način mnogi krivci pravočasno opozorjeni in so pobegnili. V Parizu in okolici je bilo v zvezi s to preiskavo v teku zadnjih treh dni Izvršenih 450 hišnih preiskav, ki so dovedle do presenetljivih razkritij. Odkrili so pravcata skladišča orožja in municije. V središču Pariza je bilo urejeno po vseh predpisih zgrajeno skladišče, v katerem so zaplenili nad 100.000 nabojev, 60 težkih strojnic, 500 protiletalskih strojnic in šest zabojev po 300 granat ter 15 kg najhujšega eksploziva, ki bi zadostoval, da bi ves ta del Pariza zletel v zrak. Razen tega so odkrili v Parizu še dve skladišči zarotnikov, dobro založeni z orožjem ln munlcijo. Orožje je po večini nemškega Izvora, delno tudi angleškega Izdelka. Preiskava se z vso naglico nadaljuje. V zvezi z indiskrecijo pariškega tiska je minister za pravosodje izjavil, da bo vlada takoj predložila parlamenta zakon, s katerim se bodo kazni za tiskovne delikte zelo poostrile. Zakon bo določal tudi prepoved izvoza vseh listov, ki s svojim pisanjem škodujejo ugledu in časti Francije. Danes so bili odrejeni strogi varnostni ukrepi v pogledu vseh javnih poslopij in ustanov. Vsa ministrstva so strogo zastražena. Razen tega so posebni policijski oddelki poverjeni z nadzorstvom vseh oseb, ki zahajajo v ministrstva. Tudi osebne straže ministrov so bile povečane. Vse to je v zvezi z razkritjem zarote desničarjev, ki utegnejo kljub temu še vendarle poskušati kak napad. V levičarskih krogih zahtevajo od vlade najstrožje ukrepe za zaščito režima ljudske fronte. Vlada se tudi ne obotavlja in je bilo po dosedanjih informacijah areti- Lord Halifax pri Neurathu Snoči sta oba državnika odpotovala v Berchtesgaden h kancelarju Hitlerju Berlin. 18. nov. b. Lord Halifax je imel včeraj takoj po obisku lovske razstave svoj prvi politični razgovor z nemškim zunanjim ministrom Neurathom, pri katerem je bil tudi na obedu. Snoči je nato angleško poslaništvo priredilo večerjo v svojih prostorih. Nocoj je lord Halifax skupno z Neurathom odpotoval v Berch.esgaden. odkoder se bo po razgovoru s Hitlerjem zopet vrnil v Berlin. Javnost j? sprejela njegov obisk z vidnim zadovoljstvom, ker pričakuje od Ha-lifaxovih razgovorov z nemškimi državniki, zlasti pa s kancelar jem Hitlerjem zelo mnogo, Tudi listi so posvetili obisku lorda Hali-faxa v Berlinu zelo prisrčno pisane članke s podrobnimi podatki o njegovem življanju in politični veljavi, pri čemer posebno na-glašajo njegove izredne politične in diplomatske sposobnosti. Po vsem tem se more sklepati.. da si Nemčija zelo prizadeva za zbližanje z Anglijo Lorda Halifaxa smatrajo tudi za glavnega posrednika in avtorja angleško-nemskega pomorskega sprorazuma iz 1. 19:% Ti poudarki kažejo, da pričakujejo v Nemčiji tudi to pot od lorda Halifaxa nekaj konkretnega, čeprav morda samo v obliki kake konkretnejše pobude, ki bi lahko služila za osnovo nadaljnjim razgovorom med obema državama. 0 čem se bo razpravljalo v Berchtesgadenu Pariz, 18. nov. o. »New York Herald« pvoroča, da se bodo razgovori v Berchtesgadenu nanašali predvsem na naslednje tri točke: 1 .Nemčija vztraja pri svoji zahtevi, da se ji vrnejo njene nekdanje kolonije, ne smatra pa tega vprašanja za casus belil. 2. Nemčija zahteva, da se zaščitijo su-detski Nemci, kar pa še ne pomeni, da bi hotela ogražatl teritorialno integralnost češkoslovaške republike. 3. Nemčija v nobenem primeru ne bo ogražala integralnosti britanskega imperija. Hitler bo Halifaxu tudi zatrdil, da hoče te svoje cilje doseči le z diplomatskimi sredstvi in ne s silo. V ostalem se Hitler ne namerava spuščati v nikake kupčije, nego bo postavil povsem konkretne zahteve, o katerih naj bi se nato razvila neposredna diplomatska pogajanja med obema državama. »Journal« pristavlja k tem informacijam, da bo Halifax v nedeljo pred svojim odhodom iz Berlina ponovno povabil nemškega zunanjega ministra Neuratha v Lon- tovnimi silami. Ne more se dvomiti, da misli Anglija svoje vprašanje silno resno, zakaj od njega zavisijo njeni računi za bodočnost, za orjaško oboroževanje, ki so se zanj v Londonu le neradi odločili. Kako je v tem pogledu z Nemčijo, kam meri njena dinamičnost, to je drugo, silno delikatno poglavje. Vsekakor pa je povsem razumljivo, da bo moral lord Halifax pokazati v Berlinu kaj več, nego da bi samo poizvedoval. Nemogoče se na primer zdi, da bi mogel poizvedovati o nemških ciljih, pa se ne bi spustil v razgovor v nemški zahtevi po kolonijah. V tej zvezi so se pojavile značilne domneve, da bi bila Anglija pripravljena resignirati na svoje sodelovanje v srednji Evropi ter jo prepustiti nemški ekspanziji proti določenim nemškim koncesijam drugod. Prav gotovo ni treba o tem izgubljati besedi, da so taka ugibanja povsem brez podlage. Toda pričajo, kako trdna je uverjenost, da se morajo Halifaxovi razgovori v Berlinu sukati v povsem konkretnem področju. Skeptični glasovi, in to zelo mnogoštevilni, so te dni zopet naglašali, da konciliantnost z angleške strani ne more dovesti do cilja, zakaj na'vsako koncesijo je dosedaj Berlin odgovoril le z novimi, še večjimi zahtevami. Kmalu bomo imeli priliko spoznati, ali in v koliko so imeli ti skeptiki prav. don, kjer naj bi se nadaljevala pogajanja v smislu oirK"1'-"^ n«m5Vih zahtev in zatrdil. Prvi posfc&us sporazuma med Nemčijo in Anglijo Berlin, 18. nov. w. Tudi danes je nemški tisk glede obiska lorla Hajifaxa skrajno rezerviran. Edino »Essener Natjonabeitung« mu jK>sveča dnljši članek, v katerem piše mr»i diugim da gre po do'gem času za prvi poskus sporazuma med Nemčijo in Ancrlijo, ki mu bodo m irili vsekakor še slediti nadaljnji razgovori. Nesoglasja, ki obstojajo četrt stoletja. se ne dajo odstranit1 z enim samim oh'skd". Zato se lahko reče. da pomeni obisk lorda Halif;!xa sam » začetek, seveda. 6e se bodo nnšje osmove. na katerih ho moreče nidaIW"ji+i ra?eovore o perečih pr ob'ornih Kakšno pi je v tem glelu stališče Nemč/je. j« že dovolj znano. Kolonijska razprava v lordski zbornici London, 18. novembra, b. Na snočnji seji lordske zbornice se je lord AUen dotaknil v svojem govoru tudi Halifaxovega obiska v Nemčiji in dejal med drugim: Ves angleški narod pozdravlja Halifaxov obisk v Berlinu. Nobena druga angleška politična osebnost ni bolj primerna za »poslanika miru« kakor lord Halifax. Odstranitvi vojne nevarnosti in zavarovanju miru bi nič ne moglo bolj služiti kot sporazum z Nemčijo. Glede kolonialnega vprašanja moramo napram Nemčiji uveljaviti prave argumente. Nemčija pravi, da so ji kolonije potrebne kot dobaviteljice surovin, Eden pa na to odgovarja, da prihaja iz kolonij vsega sveta komaj za tri odstotke surovin svetovne uporabe. Kakšen smisel ima torej za nas zatrjevati napram Nemcem, da so kolonije brez vrednosti, dočim hočemo mi še nadalje ohraniti ves svoj kolonialni imperij. Za lordom Allenom je v imenu delavske stranke govoril lord Sneli, ki je tudi pozdravil Halifaxovo misijo v Nemčiji, glede kolonij pa predlaga, naj bi se o tem vprašanju razpravljalo v okviru DN in naj bi se zlasti pretresla možnost razširjenja tako zvanega mandatnega sistema na nekatera sporna kolonialna ozemlja, ki so v britanski posesti. V tem smislu se je izjar vil tudi lord Rutheliffe, ki pa je obenem ponovil zahtevo po ločitvi pakta DN od versajske mirovne pogodbe in po črtanju klavzule o vojnih dolgovih. V imenu vlade je na vse te izjave odgovoril lord Plymouth ki je dejal, da si nihče v Angliji bolj ko vlada sama ne želi splošne rešitve vseh spornih vprašanj današnjih dni. da pa se v tej razpravi ne more spuščati v podrobnosti o kolonialnem vprašanju. Tatarescov program Bukarešta 18. nov. a. Nova Tatarescova vlada je bda snoči ob 22.30 zaprisežena. Predsednik vlade je izjavil, da bo nadaljeval delo za konsolidacijo države. Glavni cilj vlade bo povzdiga kmetijskega stanu z zadružništvom in industrializacijo kmetijstva, okrepitev vojske ter uvedba novih metod v upravi. Delo vlade bo temeljilo na konstruktivnem nacionalizmu ter na ideji reda in avtoritete v državi. Kralj je odgovoril, da popolnoma odobrava program vlade in naglasil svoje posebno zadovoljstvo, ker se vlada naslanja tudi na sodelovanje diugih političnih faktorjev. Bolgarski kralj pri Lebrunu Pariz, 18. nov. AA. Bolgarski kralj in kraljica sta včeraj dopoldne obiskala predsednika Lebruna. Danes sta odpotovala iz Pariza. Trgovinska pogodba in Madžarsko Budimpešta, 18. nov. AA. Po več letih nepogodbenega stanja so danes v Pragi podpisali trgovinsko pogodbo med Madžar- I sko in Češkoslovaško. Pogodba obsega tu- ' di veterinarsko konvencijo in konvencijo , o obmejni trgovini. ranih že okrog 1.200 desničarjev, med njimi več uglednih desničarskih voditeljev, katerih imena pa čuvajo v tajnosti. še nekaj podrobnosti Dočim eo listi včeraj zatrjevali, da so se proti sedanjemu režimu zarotile le nekatere ekstremne desničarske skupine, kakor ro-jalisti »Solidarite francaise«. »Action fran-caise« in druge, se je danes izvedelo, da so bila zapleteni v afero tudi pristaši francoske socialne stranke, ki jo vodi de la Rocque, proti kateremu se vrši p'a vikar godna razprava zaradi polipor, ki .jih je prejemal pred leti od posameznih francoskih vlad. Levičarski listi' im turi radikdno socialistično glasilo »Oeuvrg* obtožuje danes še najbolj de la Rocquea. češ da je imel pri zaroti odločilno be«edo. Listi so dane« objavili tudi slike raznih zasebnih avtomobilov, na katerih so bFe ogromne količine orožia. Policija je tudi dognala, da so zarotniki v zadnjem času. posebno v pariški okolici, nakupili pelo vrsto vil. kjer 60 na vrtovih z-Tralili betoni-rana stojišča za topove. Zanimivo je, kako je poftcija odkrila zaroto. Sredi preteklega meseca je bil aretiran neki Jakubicz. o katerem so dognali, da je iz Švice prevažal v Pariz naboje za puške s tovornim avtomobilom. V bližini meje mu je pri neki taki vožnji padlo večje število nabojev na tla. Naboje so našli policijski organi, ki so takoj uvedli preiskavo. Kmalu so izsledili avto in njegovega voznika. Na tej osnovi so pričeli takoj zasledovati njegove sokrivce in kmalu so si bili policijski organi na jasnem, da imajo opravka z vojaško organizirano zaroto ogromnega obsega. Lastnik neke vile v pariški okolici je pobegnil na Madžarsko. Njemu so takoj nato sledili še drugii osumljenci, ki so bili že pred dnevi postavljeni pw>d policijsko nadzorstvo. Listi tudi poročajo, da so preiskovalni organi našli v pariški okolici pod raznimi stavbami in vrtovi poleg velikih skladišč za orožje ter utrdb tudi neki podzemski zapor in celo podzemsko bolnišnico. Upor naj bi se proglasil že v najkrajšem času in pričel hkratu v Parizu in raznih večjih francoskih mestih. Desničarski lis ga Cityja v starodavnem magistratu, kjer mu je bil prirejen banket, ki sta se ga udeležila tudi vojvoda Kentski in premier Chamberlain z mnogimi člani vlade ter okoli 800 povabljencev. Na banketu je Imel belgijski kralj zelo pomemben govor, v katerem je dejal med drugim: Bolj kakor v kateremkoli kraju sveta se v Londonu stekajo odmevi vseh stisk, skrbi in bojazni, katerih žrtev je postal danes svet. Velika Britanija nosi zato tudi polno odgovornost za vse dogodke v svetu, zlasti v gospodarskem pogledu, kajti gospodarska vprašanja so danes tako rekoč jedro mednarodnih vprašanj, ki preplavljajo svet. Politični cilji se tičejo samo delov človeštva, boljša gospodarska ureditev sveta pa zanima vse človeštvo. Tu pa smo postavljeni pred svetovni problem, ki je po svoje zopet kompliciran z raznimi nacionalnimi problemi. Ako hočemo te težkoče odstraniti, se moramo ozirati samo na gospodarsko realnost brez kakršnihkoli drugih pomislekov in nagibov. Britanski imperij predstavlja tako pomemben del človeštva. da mu mora biti bolj kot katerikoli drugi državi jasno kako tesno je usoda človeštva povezana z njegovo usodo. To je seveda tudi razlog globokega razumevanja Velike Britanije za vse svetovne probleme in zato je končno upravičeno upanje, da bo igrala najpomembnejšo vlogo pri iskanju rešitve velikih gospodarskih težkoč v svetu. Ta direktni poziv belgijskega kralja vladi Velike Britanije, ki je bil na banketu sprejet z velikim odobravanjem, je zbudil tudi v ostali javnosti razumljivo pozornost. Danes je kralj Leopold obiskal v Colche-stru polk gardnih huzarjev, nad katerim ima častno poveljstvo. V svojem nagovoru na oficirje in vojake je naglasil, da ga imenovanje za častnega poveljnika tega polka še prav posebno veseli, ker je bil ta polk eden izmed prvih, ki je prihitel na pomoč Belgiji v svetovni vojni. Popoldne je napravil kralj krajši izlet, jutri dopoldne pa se vrne v Bruselj. Danes je prispel v London minister Jan-son, ki mu je kralj pred odhodom v London poveril misijo, da nadaljuje pogajanja za rešitev vladne krize. Janson je svojo nalogo končal in ie danes poročal kralju. Predlagal mu je sestavo vlade na osnovi dosedanje koalicije, ki jo tvorijo socialni demokratje, liberalna in katoliška stranka. Komu bo poverjen mandat za sestavo vlade še ni znano. Vsekakor ni pričakovati odločitve pred povratkom kralja v Bruselj. S kitajskih bojišč Prodiranje japonskih vojnih ladij po Jangceju proti Nankingu Sanghaj. 18. nov. o. Položaj na šanghajski fronti še vadno ni jasen, vendar pa vse kaže, da se je umik kitajske vojske ustavil na postojankah pred Sučovom, kakšnih 50 milj zapadno od Šanghaja in okrog Kašinga, 60 milj jugozapadno od Šanghaja. Vrhovni poveljnik kitajske vojske na odcepu fronte med Suoovom in Kašingom, general Čangfaj-vej, zatrjuj®, da so se Kitajci na svojih postojankah docela utrdili in da sedaj uspešno odbijajo pogoste japonske napade. Na severnem krilu kitajske fronte je položaj za Kitajce vsekakor dokaj slabši. Okrog 70 japonskih ladij je kljub minam, s katerimi so Kitajci posejali reko Jangcu, pričelo prodirati po tem veletoku proti Nankingu. Večje število monitorjev je prodrlo po reki že daleč navzgor in so sedaj baja le se 70 milj oddaljeni od glavnega kitajskega mesta. Japonski monitoiji so sedaj pričeli raz-6treljevali že drugi jez, ki so ga Kitajci zgradili na reki v obrambo proti Japoncem. V Nankingu je zaradi taga zavladala panika in ljudje zapuščajo mesto v množicah. Po večini se selijo v Vuhan. Med tem so poveljniki angleških in ameriških vojnih ladij v Sanghaju prejeli nalog, naj odpošljejo več manjših ladij proti Nankingu, da bi zaščitile mednarodne interese in v danem primeru prepeljale tujce v Sanghaj. Ustanovitev mikadovega glavnega stana Tokio. 18. nov. o. V Tokiju je bil ustanovljen tako zvani cesarski glavni stan. Pol-uradna agencija Domej komentira ta dogodek kot usodni preobrat v zgodovini Japonske in kot pri čet ek totalne vojne proti Kitajski ter ©plošme reorganizacije japonske državne uprave. Cesarski glavni stan je bil ustanovljen z zakonom o mobilizaciji, ki ga je včeraj podpisal mikado in je bil takoj nato proglašen. Po tam zakonu ustanovitev cesarskega glavnega stana ni dovoljena le v primeru kakšne vojne, nego tudi v primeru splošne stiske. Japonci so očitno zaman računali, da bodo Kitajci kapitulirali is pod pritiskom njihovih dosedanjih vojaških uspehov na Kitajskem. Sedaj nameravajo mobilizirati vse svoje vojaške in gospodarske sile. da bi čim pai izsilili od Nankinga popolno kapitulacijo. V najkrajšem času je pričakovati, da bo proglašena mobilizacija 10 letnikov japonskih rezervistov. Pozneje bo mobiliziranih nadaljnjih 10 letnikov. Japonsko vrhovno poveljstvo bo tako lahko postavilo na kitajska bojišča v početku miliijon, nato pa še nadaljnji milijon vojakov. Vrhovni vojaški svet računa, da bo z vojsko, ki bo štela 2 in pol milijona vojakov, vsekakor mogoče v prav kratkem času zavzeti največje in najpomembnejše dale kitajske države. Japonske izgube Sanghaj, 18. nov. AA. Zastopnik japonskega vojaštva je izjavil, da so znašale izgube japonskih čet na šanghajskem bojišču do 15. novembra 9760 mrtvih, izmed katerih jih je 10% umrlo zaradi bolezni. V istem času so Japonci imeli 29.850 ranjencev. V tem niso vštete izgube japonskega oddelka, ki se je izkrcal pri Hankčovu. Smrt odličnega japonskega letalca Tokio, 17. nov. AA. Po poročila iz šanghaja je včeraj zjutraj padel poročnik Siro-so Sadao, ki je spadal med tri najboljše japonske pomorske letalce. Njegovo letalo, ki je bombardiralo postojanke kitajskih topov, se je vnelo. Poročnik Siroso je preletel Nanking dvajsetkrat. čangkajšek odstopil kot predsednik vlade Sanghaj, 18. nov. g. Maršal Čangkajšek je podal ostavko kot ministrski predsednik. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji finančni minister Kung. Ta ostavka ne pomeni, da bi se nameraval čangkajšek umakniti, marveč se je na ta način samo rešil gotovih upravnih poslov, da bi se mogel nemoteno posvetiti vojaškim zadevam in še bolje organizirati kitajsko obrambo. Tudi nadalje bo estal Čangkajšek vodilni mož Kitajske. Vest o spremembah v vladi je bila v Nankingu sprejeta popolnoma mirno. Orkan na Filipinih Manila, 18 nov w Nov silen orkan je znova opustošil otoke Leite, Sebu, Panay in Mindoro. Na otoku Sebu je posebno velika škoda in je na tisoče ljudi ostalo brez strehe. Velik ekspoze dr. Hodže Jubilejno leto ČSR v znamenju velikega gospodarskega, kulturnega in političnega dviganja — Nove ugodnosti Nemcem Praga, 18. novembra, b. V proračunskem odboru parlamenta je imel ministrski predsednik dr. Milan Hodža izčrpen ekspoze, ki so ga vsi navzoči siprejeli z navdušenim aplavzom. Dr. Hodža je govoril o potrebi razvitja in zaposlitve vseh demokratičnih sil v državi, zlasti na gospodarskem področju ter na poli-u manjšinske politike in manjšinskega skrbstva. Krepko je poudaril dejstvo, da je ČSR vse svoje gospodarske potrebe, ki so po poslednji devalvaciji močno narasle, finansarala sama it svojih finančnih sredstev, brez naiemanja kakih dolgoročnih inozemskih posojil in da je obenem krila vse svoje finančne obveznosti v inozemstvu, kakor jih hoče kriti tudi v bodoče. Kot zunanjepolitični cilj ČeškoslovaSke je postavi! dr Hodža sklenitev modusa vi-vendi v vsej srednji Evropi. V odnošajih med državami Male antante ter Avstrijo in Madžarsko je zaznamovati danes velik napredek in postopno izboljšanje, ki obeta dobro tudi za bodočnost. Češkoslovaška javnost pozdravlja z zadoščenjem to napredovanje naporov ponrirjenja v podunav-skem bazenu, kjer raste na osnovi načel o medsebojnem nevmešavanju v zadeve drugih, enakopravnosti in sodelovanja važem faktor evropskega miru in reda. V drugem delu govora, ki je zbudil še prav posebno pozornost, se je dr. Hodža dotaknil manjšinskega vprašanja S številkami v rokah je dokazoval, da želi vlada v vseh panogah javne uprave tesno sodelovati z vsemi manjšinami v državi, in to ne le v pogledu pravične personalne politike ki upošteva številčno razmerje državlja- nov češkoslovaške in druge narodnosti, temveč tudi na gospodarskem področju, kjer nudijo za dobro voljo vlade najboljši dokaz davčne olajšave ki soudeležba manjšinskega prebivalstva pri državnih dotacijah in investicijah. Isto stremljenje po uveljavljenju popolne enakopravnosti lahko dokaže tudi s podatki o šolskem življenju, pa naj gre za Nemce, Madžare, Poljake ali Čehoslovake. Pri vsem tem zahteva vlada od manjšin samo to. da so lojalne napram državi in njeni demokratični uredbi. Dvajsetletni jubilej obstoja češkoslovaške republike bo najboljša prilika za izvedbo popolnega notranjega pomirienja v znamenju novega dviganja na vseh področjih javnega življenja, kajti češkoslovaška ustava »e dovolj elastična, da lahko zadosti vsem upravičenim interesom. Dr. Krofta o zbližanju z Madžarsko Pariz, 18. novembra, b. List »L' Aube« objavlja razgovor svojega sotrudnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Krof-to, ki je med drugim poudaril, da so napačne vesti, da se pogajanja z Madžarsko za zbližanje z državami Male antante ne nadaljujejo. Nasprotno, doseženih je že nekaj uspehov, pričakujemo pa popolnega uspeha. Prepričani smo, je pripomnil dr. Krofta, da zasleduje Italija razvoj te zbli-ževalne akcije med Malo antanto in Madžarsko, kakor tudi med Malo antanto in Avstrijo, z naklonjenostjo. Končno je dr. Krofta izjavil, da želi češkoslovaška živeti v miru tudi z Berlinom. Bitim ne veruje več v zmago Valencije Kakor Anglija, bo tudi Francija kmalu navezala stike s Francovo vlado v Španiji Pariz, 18. nov. o. Podpredsednik vlade in šef socialistične stranke Leon Blum je podal snoči na seji socialistične parlamentarne skupine važne izjave o stališču, ki ga mora Francija zavzeti napram Španiji glede na najnovejši razvoj mednarodne politike. O Španiji je Blum med drugim dejal: Vesti, ki prihajajo iz Valencije, ne kažejo več, da bo republikanska Španija zmagala. O tem so se prepričali tudi že v Londonu in Moskvi. Zato je Anglija pričela tudi že imenovati svoja zastopstva pri Fran-covi vladi. Francija bq slej ko prej sodelovala z Anglijo in zaradi tega ji ne preostaja ničesar drugega, kakor da prej ali pozneje tudi sama naveže stike z generalom Francom. Sedaj je treba storiti vse, da se preprečijo nevšečne posledice morebitne Francove zmage v Španiji. Klub je soglasno odobril Blumovo poročilo. Naknadno se je zvedelo, da je Blum pred nekaj dnevi govoril z emisarji Francove vlade, ki so takoj nato odpotovali v Salamanco. Francovi pogoji za umik prostovoljcev Pariz, 18. nov. w. Kakor se doznava iz zanesljivih virov, general Franco ni v celoti pristal na sklepe odnosno predloge londonskega odbora za nevmešavanje, kakor so prvotno poročali. V noti, ki jo je po svojih zaupnikih izročil angleški vladi, postavlja celo vrsto pogojev in pridržkov. Najvažnejši je pogoj, da se mora umik tujih prostovoljcev iz Španije izvršiti v razmerju 5:1, nisimreč, da bi Franco na vsakih 5.000 prostovoljcev iz republikanskega tabora odposlal 1-000 svojih prostovoljcev. Končno trdi general Franco v svoji noti, da je v njegovem taboru samo 30.000 tujih prostovoljcev, ki priJiajajo v poštev. Valencija protestira v Londonu London, 18. novembra, b. španski poslanik Ascarate je izročil Foreign officeu protest španske republikanske vlade proti sporazumu med Francovo in angleško vlado o imenovainju konzularnih agentov na ozemlju, ki je pod Francovo oblastjo, ter o imenovanju podobnega zastopnika Francovega režima v Londonu. Nota poudarja med drugim, da je to postopanje angleške vlade v nasprotju z njenimi ponovnimi zagotovili, da. ne želi storiti v svoji španski politiki ničesar takega, kar bi pomenilo odpoved načela, po katerem se je Anglja doslej vzdrževala slehernih zvez z onimi španskimi elementi, ki so se uprli zakoniti španski vladi. Zato gleda sedaj republikanska vlada na prekršenje tega načela angleške politike z velikim nezadovoljstvom. Japonska priznala generala Franca Tokio, 18. novembra, br. Zunanje ministrstvo je danes objavilo, da je Japonska sedaj tudi formalno priznala režim generala Franca. Dosedanji japonski poslanik v Madridu je bal z današnjim dnem odpoklican in istočasno akreditiran pri nacionalični španski vladi v Salamanci. Tudi Avstrija in Madžarska Dunaj, 18. novembra, o. »Reichspost« poroča, da je avstrijska vlada navezala redne diplomatske stike s Francovim režimom v Španiji že meseca septembra. S tem je Avstrija de facto priznala Francov režim. Enako je storila tudi Madžarska. General Miaja poveljnik aragonske fronte Pariz, 18. nov. o. Iz Barcelone poročajo, da bo branitelj Madrida generala Mlaja bržkone v kratkem prevzel poveljstvo republikanske vojske na aragonskfi fronti, na kateri je pričakovati prvi močnejši sunek frankovcev. Poveljstvo v Madridu je prevzel general Carderosts. Draga obletnica sankcij proti Italiji Rim. 18. nov. br. Po vsej Itali ji so dan as svečano proslavili drugo obletnico proglasitve gospodarskih sankcij proti Italiji med abesinsko vojno. Vsa proslava je bila v znaku manifestacij za gospodarsko neodvisnost Italije. V Rimu so prisostvovali proslavi tudi zastopniki nemških industrijcev in nemškega delavstva. Vsi govorniki so poudarjali odločno voljo italijanskih gospodarskih krogov, da z vsami silami pripomorejo do popolne osamosvojitve Ii ali je na gos[x>dar-skem polju. Obenem so izražali zahvalo Nemčiji. ki je v dobi sankcij stala Italiji zvesto na strani Po zborovanju, ki ie bilo v gledališču Aarianu, je posebna deputacija odšla k Mussoliniju in mu izročila v tem smislu sestavljeno eoomenico. Avstrijski finančni minister pojde v London Dunaj, 17. novembra, b. Iz zanesljivega vira se doznava. da bo avstrijski finančni minister dr. Ncumayer v kratkem odpotoval na obisk v London. Proti koncu tega meseca bo odpotoval v London tudi predsednik avstrijske narodne banke dr Kien-bock. Odzval se bo vabilu angleških finančnih krogov na predavanje o avstrijskem gospodarstvu. Dijaški nemiri v Pesti Budimpešta, 18. novembra, b. Na filozofski fakulteti peštanske univerze je spet prišlo do protižidovskih izgredov dijaštva. ki so zavzeli tak obseg, da je zahteval dekan intervencijo policije. Policija je izgrede zadušil in aretirnh 19 dijakov, proti katerim bo uvedeno kazensko postopanje Rektor je obenem odredil, naj polici :a zastraži vsa vseučMi?ka tK)slopja. ločno plača) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Madžarski obisk v Berlinu Budimpešta, 18. nov. k. Madžarski min. predsednik Dar.anyi in zunanji minister Ka-nva nameravata vendarle še ta mesec odpotovati v Berlin. Bila sta povabljena že k otvoritvi me marodne lovske razstave v Berlinu, pa sta svoje potovanje odgodila. Iz Budimpešte bosla odpotovala 20. novem: bra in se po 6 dneh vrnila. Poučeni krogi priplujejo potovanju obeh državnikov v Nemčijo poseben pomen, posebno gle»ie na nei aljnji razvoj političnih in gospodarskih odnošajev med obema državama. Istočasno tudi ob tej priliki naglašajo. da temelji madžarska zunanja politika slej ko prej na rimskih protokolih. žiitlerjevska zarota v avstrijski vojski London, 18. novembra, o. »Times« poroča, da so avstrijske vojaške oblasti odkrile narodno-socialistično zaroto v vojski. Na Dunaju je bilo aretiranih 40 oficirjev, pod-oficirjev in vojakov, v Gradcu pa 6 oficirjev. Dunajski poročevalec lista zatrjuje, da je dobil te svoje informacije iz povsem zanesljivih virov. Zarotniki so v posameznih oddelkih avstrijske vojske ustanavljali tajne narodno-socialistične celice. Bombni atentat na Slawekovo rezidenco Varšava, 18. novembra, b. Navzlic ostrim ukrepom vlade proti vsem ekstreimističnim pojavom na Poljskem se še vedno kažejo pojavi nasilnega vplivanja na poljsko javno življenje. Tako je bil včeraj izvršen bombni atentat na letno bivališčf bivšega poljskega ministrskega pre«se -hodom i •z Rima. pri ministrskem prelsed-niku Mussoliniju. Mussolini je zastopstvo juco&ioveneke vojske pozdravil z nagovorom, v katerem je izrazil svoje simpatije do jugoslovanskega naroda in njegove vojske. Aljehin—Euwe Haas?, 18. nov. a. Snoči se Je nadaljevala v torek prekinjena 18. partija za svetovno šahovsko prvenstvo. Čeprav je imel Euwe ene^a kmeta več in tudi nekoliko ugodnejšo pozicijo, ga je Aljehin s spretno igro spravil celo še v zadrego. Igra se je po 51 potezah končala z neodločenim izidom. Stanje po XVIII. kolu 10 : 8 za Aljehina. Devetnajsta partija bo igrana v soboto v Eidthovenu. Is prometne službe Beograd. 18. nov. AA. Za predsednika tarifnega odlora je imenovan pomočnik promeine^ra ministra inž. Mate Schneller. K železniški delavnici v Zagrebu je premeščen za višjega tajnika inž. Josip Gruden, doslej pri delavnici v Nišu. Iz prosvetne službe Beograd. 18. nov. AA. Napredovali ©o: ▼ narodnem gledališču v Ljubljani za režiserja 5. skupine Robert Primožič, v narodnean muzeju v Ljubljani za glavnega arhivarja 7. skupine Ana Kušarjeva. v prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani za inšpektorja 4'2 Milan P renče vič. VAJE J.N.A.D. JADRANA bodo v $€&©£© zvečer ob 20« v Kazini Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Depresija z oblačnim ir. deževnim vremenom se razširja v zahodno polovico Evrope in na Sredozemlje. V srednji Evropi in v baltiških •državah sneži. V Jugoslaviji je oblačno in deževno vreme. Manjše jasmine na Primor-ju. Toptota se je občutno dvignila. Najnižja Slavonski Brod —3, najvišja Rab 16 a Zemunska vremenska napoved: Razjasnitev na Primorju, oHačno z nekoliko dežja I ali e^ega v ostalih predelih. Pričakovati je j novo ohladitev na zahodu in severu ter ! sredi države. Zagrebšlta: V zanadnih krajih države se bo vreme razvedrilo, temperature se bodo še nadalje dvienile. Dunajska: Oblačno, ponekod padavine, zmern« toplo. Maši kraji in ljudje Odkritje spomenika Josefu Resslu Ljubljana, 18. novembra V nedeljo 21. novembra ob 11. uri odkrije ljubljanska sekcija U druženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov spomenik izumitelju ladijskega vijaka Jo6efu Resslu pred tehniško fakulteto univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani ob Aškerčevi cesti. Ob 75-letnici njegove smrti je Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov— sekcija LuUjana na eni izmed sej sprejela sklep, da postavi spomenik temu velikemu možu, ki je živel in ustvarjal na tleh naše ožje domovine- Letos 10. oktobra je poteklo 80 let od njegove smrti. Po petih letih izpolnjuje Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitek- tov sekcija Ljubljana to častno nalogo z željo da bi bili na predvrtu tehnične fakultete postavljeni spomeniki tudi drugim predvsem našim slavnim tehnikom in znanstvenikom. K tej intimni slavnosti vabimo ponovno vse, bi 6o prejeli posebna vabila in tudi ostalo javnost naprošamo, da s svojo navzočnostjo počasti spomin znamenitega češkega rojaka in 6 tem dokaže, da Slovani ne pozabljamo na svoje duhovne velikane. Po odkritju spomenika bo UJIA, sekcija Ljubljana položila venec na grob Josefa Res-sla, ki počiva na pokopališču pri Sv. Križu. Josef Ressel je bil rojen 20. junija 1793 v Chrudimu na Češkem. Po srednješolskih študijah je študiral na dunajski univerzi in na šumarski akademiji v Mariabrunnu šumar-stvo. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Pleterju pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Služboval je nekaj časa tudi v Ljubljani, večji del svojega življenja pa je preživel v Trstu kot intemdant pomorske šumarske uprave- Ressel se je mnogo ukvarjal z matematičnimi, fizikalnimi in sploh prirodoslovnimi problemi. Iznesel je mnogo zanimivih zamisli, zboljšal razne instrumente in izumil več izumov. Najznamenitejši med njimi pa je vsekakor izum ladijskega vijaka. Ta iznajdba je naravnost epohalnega pomena v gospodarskem in kulturnem pogledu. Omogočila je človeštvu premagati in zmanjšati morske in zračne razdalje in višave, saj tudi propeler letala in zrakoplova nista v bistvu nič drugega kot Resslov ladijski vijak. Umrl je v Ljubljani 10. oktobra 1857 za legarjem, ne da bi doživel priznanje, uspehe in sadove svojega izuma. Strope tovarne in livarne v poravnavi Vknjiženih je nad 12 milijonov dinarjev Ljubljana, 18. novembra. S 16. novembrom je uvedeno o celotni imovini dolžnice Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani poravnalno postopanje. Poreivmalni sodnik je sodnik okrožnega sodišča dr. Franc Kotnik, za poravnalnega upravnika pa je imenovan ljubljanski odvetnik dr. Anton Mojzer. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve do 28. decembra, poravnalni narok pa je določen za 7. januarja 1938 ob 9. pri okrajnem sodišču v sobi štev. 124. Kakor pravi poravnalni oklic nudijo Strojne tovarne in livarne kot dolžnice svojim upnikom 40% kvote, terjatev, katero se zavezujejo pla-ti v teku 1 leta po pravomočnosti poravnave. Kakor je naši javnosti že znano, vlada v tovarnah, ki imajo svoje prostore na Tyrjevi cesti, že nad 4 tedne precejšen nered, ker se delavstvo ne more sporazumeti s podjetjem zaradi izplačil pripadajočih jim mezd. Ker delavstvo pod dosedanjimi pogoji ni pripravljeno nadaljevati dela, ves obrat takorekoč počiva. Kljub naporom s strani podjetja in delavstva, bi bilo to neprijetno stanje odpravljeno, dosloj še niso doseženi zadovoljivi rezultati in ustvarjen red. Lepo število delavstva. ki že itak pri podjetju dalj časa ni imelo zagotovljenega izplačila pripadajočih mezd, je torej v nevarnosti, da izgubi možnost zaslužka, če se razmere v podjetju ne bodo uredile. Tembolj je ureditev prav sedaj, ko se je pričela glavna sezija obratovanja. Vendar je kljub neugodnemu položaju upati zlasti v interesu delavstva, da se uvede jasnost v podjetju, ki je v letih na jvečjega razmaha zaposlovalo okrog 700 delavcev. Ustanovljeno je bilo 1. 1919. iz starih podjetij Gustava Tonniesa z Dunajske ceste, kateremu je pripadala, lastnina današnjih objektov delniške družbe, s priključitvijo staroznane Samassove livarne, ki je slovela po zvonarskih izdelkih. Priključil je delniški družbi svoje podjetje še znani strokovnjak za železne konstrukcije Avgust žeibkar. Podjetje je pričelo obratovati s prvotno glavnico 6 milijonov kron, ki je bil 1-1920. zvišan na 10 milijonov in 1.1921. na 15 milijonov kron. L. 1923. je bila glavnica delniške družbe ponovno zvišana na 20 milijonov kron ali na 5 milijonov Din. Vsa leta po vojni do 1.1925. je družba izplačevala 6 do 11% dividende, v letih 1926. do 27. je dividenda izpadla. L. 1928. je znašala zopet 6% in 1.1929. So/o- Od tega leta naprej družba ni več plačevala di-vidend. Tega leta je podjetje zaznamovalo v bilanci 2,500.000 din izgube, medtem ko so lastna sredstva družbe znašala 6.65 milijona din. (glavnica 5 in rezervni fond 165 milijonov din-), že leto prej je podjetje manjšo izgubo krilo iz rezervnega fonda. Bilančno stenje se je lani gotovo še poslabšalo. Po današnjem stanju je na nepremični-nsih družbe vknjiženih 12,546.455 din. Na prvem mestu je samo Na.rodna banka vknjižena za 9,154.000 din. Delavstvu dolguje na neplačanih mezdah nad 80.000 din. Aktiva družbe znašajo 15,500.000 din, pasiva pa okrog 19.000.000 din. Dekleta iščejo službe... Obisk v ljubljanski posredovalnici Ljubljana, 18. novembra. časih se pač tako zgodi, da čisto nepričakovano odpremo vrata v tuj svet in tako nenadno zagledamo sliko, ki je drugače nikdar ne bi videli. Po golem naključju, čisto slučajno sem pritisnila nekje na kljuko. Vrata niso bila zaklenjena, pa so se sama od sebe odprla. V ozki, pregrajeni sobi je sedela ob steni vrsta deklet. Na vratih je bil pribit napis: Posredovalnica za službe. Upraviteljica se mi je nasmeh-Ijala in me povabila bliže. Mnogo posredovalnic je v našem mestu. V vsaki sede tako na dolgi klopi ob steni in čakajo. Nekatere kar v plaščih in s čepicami na glavah, druge v puloverjih in copatah. Vsaka ima pri sebi pripravljeno knjižico, v kateri so popisane vse njene dosedanje službe. Prav poredko se odpirajo vrata. Potem se začenjajo dialogi, ki se v tisočerih inačicah ponavljajo sleherni dan. Človek postaja truden od njihove enoličnosti. — Tak včeraj je rekla, da gre kamorkoli, samo da je služba ... — Gradišče .. . Veš, kje je Gradišče ? Ena iz vrste vstaja, šla bo pogledat novo službo. — Potem mi pa pridite povedat, — nar roča upraviteljica. Vse gledajo za ono, ki odhaja. Zunaj je sneg, brozga pokriva pločnike. A tu znotraj se odkrivajo drobci iz mnogih življenj. Pri mizi je nova prosilka. Imela je tristo dinarjev. —O, to ste pa imeli lepo!... — Ampak spiti čisto samostojno kuhala, gospa je zjutraj odšla in je vse dopoldne ni bilo domov. — Kam je pa šla? — izprašujejo. — Na špancir! Tako se ponavlia uro za uro. dan za dnem. Vrsta ob st-^ni je včasih večja, včasih manjša. Ene odhaiaio a zmirom pridejo na njihovo mesto druge. — A niste bili sprejeti? — — Sem prešvoh... gospa je rekla, naj mi skomandirate lažjo službo. Čez četrt ure jo je že odpeljala druga gospa. Istočasno se druga pogaja za službo na deželi. Tretja izprašuje za naslov. — A je pes? Enkrat me je že ugriznil, v Rožni dolini ... — Kako se vi pišete? — Marija ... Na tisoče jih hodi vsako leto skozi najrazličnejše posredovalnice, pri nas, v Zagrebu po Srbiji. Na tisoče naših deklet. Sobarice, kuharice, vzgojiteljice. Malokoga vznemirja položaj teh tisočev deklet. Upraviteljica, ki dan za dnem živi z njimi in pred katero se dan za dnem odkrivajo življenja do najbolnejših podrobnosti, pripoveduje: — Potrebna bi nam bila nadaljevalna šola za mladoletne začetnice. Ta naj bi bila obvezna za vse in v njej naj bi dekleta, ki prihajajo prvič v službo, dobila teoretičen poduk. T.Tčne potrebščine bi si dekleta nabavila sama. banovina naj bi le honorirala učne moči. Prazen je strah gospodinj, da bodo dekleta s tem samo čas zapravljala. Začetnice imaio itak manjše plače, pa tudi pravico do nekaj prostih tedenskih ur. Te ure naj bi porabile za svojo izobrazbo. Po končani nadaljevalni šoli naj bi se pa vpisale v poselsko šolo. ki pa ni obvezna in kjer bi se specializirale za sobarice, kuharice in podobno. želeti bi bilo. da bi se našli ljudje, ki bi te načrte tudi pomagali ostvariti Strokovno usposobljena dekleta bodo vedno laže dobila službe, čas je, da se tudi na hišno pomočnico začne gledati kakoi na enakopravnega, ljudskemu društvu koristnega člana, ne pa kakor na brezpravno »služkinjo«, ki ima le dolžnosti, pravic pa nobenih. Pa kaj pomaga vsa izobrazba, če pa ni srčne kulture — tn te našim dekletom v veliki meri manjka .., je končala gospa upraviteljica. K. š. VIsokošalk je mnogo? dom je majhen Društvo „D«sn visokošolk" je imelo občni zbor Ljubljana, 18. novembra Kmalu po ustanovitvi slovenske univerze ki so jo v čedalje večjem številu začela obiskovati dekleta, se je pojavilo tudi pereče vprašanje socialne zaščite nadarjenega, a siromašnega ženskega naraščaja. Zato je že pred leti izšlo iz kroga sluša-teljic prvo prizadevanje za ustanovitev lastnega društva, katerega glavna naloga nag bi bila uspešna zaščita materielno j slabo preskrbljenih tovarišic. Po nekate-! rih neuspelih poizkusih, ki so jih zakrivila nepremostljiva trenja svetovnonazorskih razlik med slušateljicami, je končno 1. 1934. ponovni poizkus organiziranja brez ozira na različne nazore uspel z ustanovitvijo društva »Dam visokošolk«. Te-j mu se je v kratkem času posrečilo, da je i v Gradišču res odprl svoi dom. čeprav je I še skromen, je vendar s svojim obstojem in složnostjo organiziranih slušateljkc nudil zadostno upanje, da bo Stvaa- uspela. Ko je pretekli teden društvo v svojih prostorih polagalo letni obračun tretje poslovne dobe, pa se je izkazalo, da je ta celica razpredla svoje mreže širše, kakor bi balo pričakovati po imenu, ki si ga je društvo nadelo. V tej razmeroma kratki doba obstoja je društvo po zaslugi svojega članstva, posebno še odbora, poseglo globoko na tla naše univerze in med interese vsega slušateljistva. šlo je še dalje po svojih zastopnicah v svet organiziranega ženstva, dobro sluteč dolžnost svojega članstva, kateremu je z najvišjo izobrazbo že naložena tudi dolžnost, da mora akademsko izobraženo ženstvo v prvih vrstah stati na braniku vseh tistih prizadevanj, | ki jih naše ženstvo podvzema, ko se z neodložno nujnostjo porajajo v naši sredini. Toda na tej višini društvo tudi ni izgubilo glave, temveč se je približalo prav z letošnjim taboren jem v Beli Krajini sredini, ki tvori največji odstotek našega naroda in iz katere je tudi večina njenega članstva izšla Tu med kmetskim ljudstvom, je slovenska visokošolka pričela spoznavati, kako velike so njene naloge. Kakor je bilanca notranjega in zunanjega kulturnega delovanja društva vredna priznanja, je treba naši javnosti povedati, da se še niso izpolnila pričakovanja o širokopotezni socialni zaščiti visokošolke, ki naj bi se izoblikovala v prvi vrsti v ustanovitvi samostojnega doma visokošolk, kjer naj bi našle streho in prehrano vse potrebne. Krivde za ta neuspeh ni iskati morda v pomanjkljivem društvenem delovanju, ker je tam ni. Toda dom, za katerega plačuje društvo visoko najemnino, kljub mesečnim prispevkom stanovalk tn sorazmerno majhnim prispevkom podpornega članstva kljub svoji aktivni gospodarski bilanci ne more z mrtve točke, saj ima dom le 24 postelj (slušateljic je pa nad 300 in več ko polovica se jih mora voziti z vlakom na univerzo!). Med neznatnimi banovinskimi in mestnimi podporami, ki so le kaplja v morje potreb, država ni zsstopana niti s paro. Družabna prireditev, katere osnovni namen je bil pridobiti društvu denarnih virov za potrebe doma, ni uspela. Tudi če bi organizacija prireditve vzdržala kritiko, kapitala vseeno ne bi bilo mogoče pričakovati od nje. Naša javnost bi jri morala posvetiti večjo pažnjo, da bi bila dosežena vsaj senca tega kar je pred leti uspelo visoko-šolkam v Beogradu, ko so po eni sami prireditvi že mogle misliti na dom pod lastno streho. Seveda pa so naše visokošolke na občnem zboru izrazile zahvalo vsem podpornikom, ki so jim doslej stali ob strani. V pretežni večini je bik) to naše ženstvo. Posebno zahvalo pa so izrazile gospem Ga-šperlinovi kot neumorni gospodarici doma, Lesk ovčevi kot blaguijiničarki in Vidi Novakovi kot svetovalki. —kn— Nujna potreba naših društev Nujno potreben je vsakemu društvu koledar. Najbolj pripraven je beležni, ki naj bo shranjen v društveni sobi. 2e pred začetkom sezone so vnesli posamezni funkcionarji vanj predloge za smotTeno društveno delo. V medsebojnem dogovoru so si porazdelili delo. ki ga bodo prevzeli posamezni društveni odseki Izbrane datume in program dela so tudi izpisali in ga niso zabeležili le v delovni koledar: posebno tablico so izvesili tudi na primernem mestu v društvenem lokalu- V mnogih društvih je društveni koledaT že s pridom uveden. Kjer ga pa še ni, naj se gleda na to. da bo vsaj odslej program načrtnega gospodarstva in dela za vse leto že v naprej sestavljen v širših obrisih. Miklavževanje in mladinski odseki. Mnoga društva posvečajo vso pozornost mladinskim odsekom. Iz njih bomo dobili kasneje naše društvene naslednike, novo pokol en je, ki bo nadaljevalo delo starejših. Mladinski odseki nrirede v mnogih društvih miklavževanje. Večer pred sv. Miklavžem — letos pade njegov god na ponedeljek — zbero vso mladino, kolikor je sodeluje v društvu in jo obdarujejo. Poudarjamo, da ni glavno,koliko dobe otroci, prvenstven pomen ima miklavževanje v tem. da društvo sploh vsaj z malenkostnim darom dokaže, da ima razumevanje za praznike dece. Ce je društvo v denarnem oziru šibko, je možno tudi z nabiralno akcijo izvesti obdaritev dece. Vemo iz izkušenj, da so starejši člani, ki v drugačnih primerih kaj radi godrnjajo, ako jih obiščemo z nabiralno polo, vsikdar voljni poseči v žep, kadar gre za to, da se priredi veselje mladini. Ni potrebno, da darujejo prijatelji in člani društva zgolj v denarju, še bolj dobrodošlo je pecivo, moka, sadje in drugo v blagu- Iznajdljive društvanice, — k pripravam za obdaritev povabimo mamice naše dece,— bodo spekle doma raznovrstno pecivo in bomo na ta nač'n z najmanjšimi stroški prišli do primernih daril. Že pred Miklavževim večerom — letos bo verjetno v vseh društvih na nedeljo 5. decembra. — povabite delavoljne članice, ki bodo vsa darila pravično razdelile in zavile. Da ne bo zamier. sestavite točen seznam vse dece, ki jo je treba obdariti. Vsakdo je pri svojih otrocih najbolj občutljiv, čeprav lahko sam svojo deco doma obilo obdari. Vendar ne sme biti pri obdarovanju nihče zapostavljen. Potrebnejšim je seveda treba dati več in predvsem praktičnih daril (čevlje. obleko, nogavice itd ). Tudi otrokom iz premožnih hiš dajte vsaj majhen dar, da se ne bodo Čutili zapostavljene. Priporočamo, da imate še nekaj drobnih daril preko števila po seznamu. K miklavže-vanju bodo prihiteli morda tudi taki, ki nanje niste računali. Ce bodo dobili pest mi-kliavževih daril, jih boste neizrečeno razveselili in jih bosle na ta način pritegnili v društvene vrste. Ni nič hudega, ako sama mladina sodeluje za sklad za Miklavževa darila. Že pred Miklavževim godom priredite z mladino akademijo, igrico, telovadni nastop ali kar lahko v okviru društvenenga dela Izvedete. Z mirno dušo zapišete na vabila, da gre čisti preostanek v blagajno za obdarovanje dece. Vsi mladinoljubi bodo prihiteli na prireditev in društvo bo imelo dvojen uspeh, moralnega in finančnega J. G. V vsakem metru T©dk@irei«II-evegfl blaga leži 50-letno izkustvo! Teokarovičevo blago ni nastalo preko noči. 50 let dela je bilo treba, preden je ustvarjen izdelek, ki zasluži vsakogar zaupanje. Cene naših b! a g I e k e od t 20 da 200 dinai* j e v m eter, L_ _J I n d u str i j a v«tn««fl ffc«ntnQ £J Tovarnar Prodaja|ne. L/ubljana Zagreb Beograd P a r a C I n ' Gradišie » Jurišičeva * Knez Mihailova 3 Osi j e k Kapucinska 14 Novi Sad Trg OsfoboOenja S Mihajlova 35 Sarajevo in v vseh večjih Stro»»mayorova mestih v državi Orožniki iz Kostanjevice so včeraj vlovili Jožeta Urbanca v Pristavi ob Krki Po zaslišanju bo oddan sodišča v Novem mestu Iz Kostanjevice ob Krki smo včeraj popoldne prijeli brzojavno sporočilo novice, ki se je istočasno že bliskovito razvedeio po velikem delu Dolenjske, še prav posebno pa po Krškem polju: orožniška patrulja iz Kostanjevice je ob 13. uri vlovila zloglasnega razbojnika Jožeta Urbanča v vasi Pristavi ob Krki nedaleč od Urban če-ve rodne vasi Mrtvice na Krškem polju. Jožetu Urbanču je navzlic dobri javni varnosti v naših krajih uspelo pridobiti žalosten sloves predrznega razbojniškega potepina, o kakršnih smo včasih čuH pripovedovati zgovorne priče prejšnjega stoletja. Jože Urbanč je vsej naši javnosti v dobrem spominu še izza prvih svojih večjih zločinov, ko je bil pred dvema letoma v družbi znanega Omerze strah naših krajev. To sta bila dva tipa, pred katerima nI bila varna nobena imovina in prav: tako ne človeško življenje. Omerze oblastva niso mogla dobiti živega. Ustreljen je bil na Pire&ci in je tako bila maščev-uia tudi smrt njegovih dveh žrtev, vrlih orožnikov iz Moravč. Jože Urbanč se je rotffl 15. ftehruarja 1906 v Mrtvicah, pristojen pa je v Lesko« vec v krškem srezu. Obsojen je bil ie večkrat in tudi iz ječe ni prvič u tekel v Niša. Najprej je iz zaporov pobegnil že jeseni 1932, a so ga kmalu zalotili ter obsodili zaradi novih tatvin. 2. januarja 1935 je pobegnil, ko je kot jetnik snažil pisarniška sobe okrožnega sodišča v Novem mesta« Orožniki so ga zasledovali z vso vnemo« 15. junija istega leta ob 3. zjutraj ga j® novomeški mestni stražnik Simonič zalotil v ciganskem taborišču v Jablani pri Mirni peči. Urbanč se je ravno pogajal s cigani za neko puško. Pogajanje je bilo zelo živahno in je Urbanč ciganu obetal za puško 300 srebrnih dinarjev. Ko so ga prijeli, je mirno priznal, da se je potepal p£Sem zafikuaTJa-ie k&izkalru} nego. Zada * Jugoslovensko matematično društvo je bilo po daljših pripravah ustanovljeno v Beogradu. Predsednik je vseučiliški profesor dr. Pejovič. * Uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini potrebuje za zdraviliški prospekt ze sezono 1938 umetniško izdelani 09nutek za naslovno stran in razpisuje 3 tem natečaj, katerega se lahko udeležujejo vsi v Jugoslaviji živeči umetniki. Prva nagrada 500 druga 250, tretja 125 Din. Pri izbiri bo odločala uprava zdravilišča. Vsak osnutek naj bo opremljen z geslom, na kuverti naj bo označeno geslo osnutka, naslov umetnika pa mora biti v zaprti kuverti. Uprava zdravilišča si pridržuje pravico odkupa vposlanih osnutkov po ceni 200 Din. Termin 5. decembra 1. 1937, * Železniški promet je bil čez mero obremenjen. Glavno ravnateljstvo državnih železnic je izdalo tole sporočilo: Uprava državnih železnic si je prizadevala in si prizadeva. da v vseh pogledih ustreže vsem potrelam prebivalstva, tako pri odprerrii potnikov kakor pri prpvozu blaga. Glede nekaterih primerov zamude brzih. potniških in brzotovornih vlakov pa pojasnjuje občinstvu njihove vzroke Takoj po popuščanju zelo živahne jesenske sezone so se na mnogih progah jugoslovanskih državnih železnic začela obsežna tehniška dela. ki se naglo končujejo pred nastopom zime; zato so se uvedle mnoge počasnejše vožnje na vsem področju državnih železnic, posebno pa na progi Beograd — Zagreb — Jesenice. Zaradi mnogih elementarnih nesreč, ki so ravno letos zadele naše kraje, je bilo treba popolnoma obnoviti podrte ali poškodovane dele prog. katerih dolžina znaša ponekod po več kilometrov. Zaradi velikega števila udeležencev raznih prireditev, kakor beograjskega vele-sejma. proslav na jugu itd-, je bila gostota potniškega prometa prevelika in železniški oromet čez mero obremenjen. Proti mrazu le Lutz-peč, Tovarna Ljubljana VH, tel. 32-52. * Božična drevesa iz Jugoslavije gredo v Egipt. Ker se je zadnja leta tudi v Egiptu udomačila navada krasitve božičnih dreves. je podjeten trgovec iz Kaira zaprosil pri trgovski zbornici v Sarajevu, da mu pošlje naslove trgovcev, ki se bavijc z izvozom smrečic. Doslej se božična drevesca iz Jugoslavije niso izvažala v veliki množini. zdaj pa se nekaj trgovcev pripravlja da začno izvažati mlade smreke v Egipt in drugam ^vetu V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah ie naravna -'»Franz-Josetova« grenčiea. užita tudi v malih količinah pravi blagoslov »Franz-Joselova« voda milo učinkuje Id zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče Ogl reg S. br. 15. 485/35 * iNeuostatki brzega v lit«, a Jesenice—Bistrica Boh. Jezero. Prejeli smo. Mednarodnemu brzemu vlaku Miinchen—Trst se prikijaplja na Jesenicah do Boh. Bistrice za lokalni promet majhen vagon I. II. m III. razred. Ta vlak. ki odhaja z Jesenic ob 18.15. ima dobro zvezo z osebnimi vlaki iz Ljubljane in Kranjske gore ter se ga zavoljo tega poslužuje mnogo potnikov poleg tega pa še precejšen del delavcev z Jesenic. Ze pred priklopitvijo vagona navadno čaka na peronu množica ljudi in ob vstopu nastane ljuta borba za prostore. Ker je izključeno, da bi ostalo vse to občinstvo v eni tretjini vagona, to je v III. razredu, je mnogo takih, ki so nehote v gneči porinjeni v prazni I. in Et. razred. Vse se še nekako umiri, dokler ne vstopi sprevodnik in začne preganjati nevabljene goste iz H. razreda, kar povzroči mnogo prepiranja. Prisiljen je vsak, da se preseli nazaj v gnečo. Pozivamo odločujoča mesta, da se ta nedostatek nemudno odpravi s priključevanjem večjega ali pa dveh manjših vagonov. Ni to samo v interesu prizadetega občinstva, temveč tudi železnice same, saj bi s tako ureditvijo pridobila mnogo potnikov, ki se zdaj boje vstopiti v ta voz. * Zimo je hotel prespali, še vedno traja kriza, ki pripravlja marsikoga do iznajdljivosti in čudnih sklepov. Eni gredo na grešna pota, drugi se skušajo na kakršenkoli način skriti pred udarci usode. V Beogradu je prišel 40-letni Tihomir Gavrilo-vič na originalno idejo. Po poklicu je zidarski polir. Ker pozimi nima dela ne zaslužka, je poiskal neko kolibo, pojedel 80 glav maka kot uspavalno sredstvo, nato pa je napisal na vrata kolibe: »Stoj, čitaj, ne razsajaj! Zaspal sem 15. novembra 1937. leta in se bom zbudil 1. marca 1938«. Ko pa je komaj zadremal, je šel mimo kolibe hišni gospodar, prečital napis pogledal v kolibo in našel Tihomira ležečega nepremično na bornem ležišču. Poklical je orožnike, ki so Tihomira odvedli v bolnišnico na opazovalni oddelek. * Huda avtomobilska nesreča se je primerila Industrijcu Maduliču iz Bosanskega Broda. Madulič ima tvornico nogavic. Po opravkih se je mudil v Derventi, nakar se je s svojim novim avtom, katerega je sam šofirai, vrnil proti domu. Vozil je z brzino 70 km. Z njim so bili v avtu še sreski načelnik. sodnik in policijski referent. Na nekem ovinku je avto zgrmel v reko in pokopal vse štiri potnike pod seboj. II sreči so bili v bližini na delu neki delavci, ki so prihiteli k avtu, razbili vrata in šipe in spravili ranjene potnike na prosto. * Mladi sovražniki policije. Policija v Rumi je polovila nenavadno dobro organizirano družbo mladih fantov, ki so cela tri leta kradli po Rumi in okolici. Najmlajši šteje 12 let, najstarejši 19 let, poglavar pa je bil neki 16-letnik, ki se je imenoval »sovražnik policije štev. 1.« Družba je imela svoje skrivališče, kjer so nekateri fantje tudi spali in varovali najrazličnejši plen. Imeli so tudi orožje, med drugim imenitno dvocevko. * Tako dolgo jo je pretepal, da ga je ubila V Dolnjem Miholjcu onkraj Osijeka se je zgodila naslednja zakonska tragedija: Janja Fadingova, ki je stara 21 let, se je prezgodaj poročila. Mož je kmalu po poroki začel z njo grdo ravnati. Predvčerajšnjim jo je celo hotel udariti s sekiro. Tedaj je Janja vzela iz omare samokres in na mestu ustrelila moža. Zdaj sedi v preiskavi. — V Petrinji pa je stal pred velikim kazenskim senatom posestnik Štefan Sever, ki se je bil poročil pred 26 leti. Dobil je hudo ženo na katero je prepisal svoje premoženje. In žena je začela grdo ravnati z njim. Skrivala je pred njim denar, ni mu dajala niti za tobak, naga-njala ga je k najtežjim delom m ga pretepala. Pc 25 letih se je Štefan naveličal trpljenja in je svojo Baro ubil s sekiro. Obsodili so ga komaj na leto dni zapora. in čestitka postane istina! Predvsem ti želim mnogo zdravja. Da bi se uresničile te iskrene moje želje, sem ukrenila, da se ti pošlje v bodoče na dom vsak mesec škatlica Ovomaltine. Videl boš, kako dobro Ti bo dela skodelica Ovomaltine vsako jutro. Samo z Ovomaltine se doseže Ovomaltinski uspeh. Stotisoči so ie to izkusili. Prepričajte se tudi Vil Kupite še danes škatlico zdravja — škatlico Ovomaltine 1 Dobiva se povsod, počenši od din 6.50. u— Zdravko Kariž izročen sodišču. Kakor smo že včeraj na kratko zapisali, se je Zdravko Kariž, ki je bil v sredo dopoldne s sekiro pobil go. Avgusto Smerkoljevo na njenem stanovanju v Frankopanski ulici. proti večeru sam javil policiji. Ko se je po brezumnem dejanju ves popoldan potikal okrog, je spotoma nekje odvrgel sekiro. Način, kako je Kariž utemeljeval svoj zločin, je potrdil domnevo, da njegova duša ni prav pri zdravju. Na go. Smerkoljevo se je razhudil, ko ga Je svoj čas zaradi neke nevšečnosti morala izročiti policiji. Kariž ji je bil namreč odnesel ključ od shram- I streO. Je stara navada M če« uro Je sluga, v resnici prišel s čevlji v Tavčarjevo ulica Tam ga Je neznanec čakal, prevzel blaga se preobul, zavil stare čevlje v papir in odšel. Vsa ceremonija se je godila v nekem stranskem prostoru, a ko je sluga le malo predolgo čakal na kupca in na denar, Je nazadnje potrkal na vratih pisarne same. Tam se je bil neznanec trenutek poprej v resnici oglasil in odložil nekakšno pisanje, v katerem je skušal pojasniti vso reč. Predstavil se je čisto pošteno kot Zvonimir S., star 51 let, rojen pri Devici Mariji v Polju, pristojen v Kostanjevico na Dolenjskem, invalid je, pa ne prejema nikake podpore. Zima je, je napisal, jaz pa nimam dobrih čevljev, a trgovec sedi v topli sobi in zato tudi lahko počaka. Na koncu je še pripisal, naj pošljejo račun njegovi domovinski občini. Zdaj ima vso reč v rokah policija, ki išče iznajditelja novega načina samopomoči. A preden ga bodo dohiteli, bodo njegovi dvojni podplati najbrž že zdavnaj preluknjani, saj je znano, da imajo brezposelni m siromaki mnogo hoje po zemlji. u— Prijet tihotapec. V zadnjih letih se je tihotapstvo razpaslo v tolikšni meri, da je postalo že prava manija, ki je zajela široke kroge prebivalstva. Najbolj cveto pač nelegalne kupčije z vžigalniki in kamenčki, saj so vžigalice menda eden najdražjih, že kar luksuznih predmetov. Ne le možje, ki si v krčmi prižigajo cigareto ali cigaro, temveč tudi meščanske, kmečke in delavske gospodinje, ki so po navadi vzor solidnosti in poštenja, hranijo na kakšni polici nad štedilnikom vtihotapljen, neprijavljen vžigalnik, da jim nI treba vžigalic v hišo. Ko so finančni in varnostni organi prejemali razmeroma lepe nagrade za vsakega odkritega tihotapca, so se ti posli za nekaj časa vidno zavrli. Nedavno so bile te nagrade znižane in od takrat nelegalna kupčija spet živahneje cvete. V sredo je policija aretirala v mestu posestnika in bivšega železničarja Ivana K., na katerega je bila opozorjena, da se bavi s tihotapstvom. Ko so ga preiskali, so našli pri njem 60 vžigalnikov, zavojček kresilnih * K IN F E i ji-24 MATI CA KAKOR TISOČ PRIZOROV IZ TISOČ IN ENE NOČI se razvija burna doba strahot in slave pred 130 leti, doba Napoleona, Nelsona in Welllngtona, pustolovščine in ljubezen Iz treb kontinentov, Evrope, Amerike ln Afrike Vsled izredne dolžine filma bodo predstave ob delavnikih ob 16, 18.30 in 21.15 uri; ob nedeljah ob 10.30, 15, 18. in 21. uri. kontinentov, Evrope, Amerike m AinKo ANT0HI0 ADVERSO v krasnem in nepozabnem filmskem remek-delu. — Fredric March — Olivia de Havilland. — Rezervirajte vstopnice, telef. 21-24 Premiera danes ob 21.15 tiri v Elitnem kinu Matica • Popularni izlet 8 posebnim vlakom na Dtrnaj. V svrho povečanja jugoslovensko- avstrijskega tujskega prometa in v soglasju s pristojnimi oblastvi organizira »Putnik« s sodelovanjem avstrijskega turističnega urada v Zagrebu predbožični izlet na Dunaj. Izlet bo trajal od 11. do 16. decembra. Razen mnogih dunajskih znamenitosti ^odo izletniki mogli razgledati tudi dunajsko okolico, udeležujoč se izletov po popularnih cenah. Od hod posebnega vlaka iz Zagreba bo v soboto 11 decembra okoli 7. ure. Udeleženci iz Ljubljane se odpeljejo istega dne ob 5.30 z rednim vlakom v rezerviranih vagonih in se priključijo posebnemu vlaku v Mariboru ob 9.18. Na Dunaju ostanejo do četrtka 16. decembra. Cene vožnje od Zagreba do Dunaja in nazaj so 320 din v 3. razredu in 490 din v 2. razredu. Iste cene veljajo tudi za udeležence iz Ljubljane. Udeleženci iz drugih mest uživajo za priključek posebnemu vlaku 50% popusta od svojih mest do Zagreba. Potuje se s kolektivnim in osebnim potnim listom Prijave za ta izlet sprejemajo vse hiletarne »Putnika« in avstrijski turistični urad v Zagrebu, Praška ulica 9. naidalie do 4. decembri. Eno srce — ena RADENSKA. 2 Liubljane n— Spominska plošča in križ ponesrečenemu Filipu Vodopivcu. Kakor je »Jutro« poročalo, se je letos 13. oktobra smrtno ponesrečil na lovni strojevodja iz Ljubljane g. Filip Vodopivec. Smrt ga je zadela blizu Zupanove jame pri Škocijanu Da se mu tovariši lovci oddolžijo, so postavili na kraju nesreče spominski križ in ploščo. Majhna slovenost je bila prejšnji četrtek popoldne Prihiteli so številni lovski tovariši in prijatelji iz Ljubljane ter pokojnikova vdova. Zbrali so se Škooiianci Slabo vreme z močnim naletom snega ni moglo ovirati slovesnosti. Ob pol 15 uri so se vsi zbrali pri kr žu, vdova ie položila venec rdečih nageljev. gorela je debela vosčenka Škocijanski župnik Zupančič je izpregovoril spominske besede in blagoslovil križ in ploščo, nato je še višji kontrolor g. Janko Šturm v prelepih besedah slavil pokojnika, '"'et;' lovcev s starim tovarišem Zevnikarjem je oddala častno salvo. ■miimiihmijjiiihuijli, mmmmm . ■ — angleškega in češkega blaga za moške obleke so v trpežni kvaliteti prispeli v manufakturo sva c —H—a MB—.......... II 111 II i II —— U— OdSek brezposelnih učiteljskih abi-turientov pri sekcija JUU v Ljubljani sporoča vsem tovarišem in tovarišieam, da bo 21. t. m. ob 9. v prostorih sekcije v Frančiškanski ulici 6/1. širša seja Na programu so razgovori o bodočem delu, o akademiji in o tečaju z? umetno slikanje na les, ki ga priredi odsek pod strokovnim vodstvom g. ravnatelja Novaka. Zaradi važnosti dnevnega reda in še posebno radi tečaja se naj te seje vsak tovariš in tovarišica sigurno udeleži. u— Primorski rojaki in prijatelji emigrantskega pokrela so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže vprizoritve drame »Sin«, ki bo v nedeljo ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Dramo bo vprizoril dramski odsek društva >Tabort. Čisti dobiček je namenjen v socialne društvene namene. u_ Vodstvo v razstavi bratov Šubicev bo v soboto; začetek ob 15. v Narodni galeriji. Vodi g. Jože Gregorič. u— »Slovenska svatba« za dvorano Voš-njakovega doma v Gozdu-Martuljku. najnovejša velika slika mojstra Maksiina Gasparija je razstavljena v Kettejevi izložbi na Aleksandrovi cesti. Opozarjamo vse, zlasti pa ljubitelje umetnosti, naj si to mojstrsko delo ogledajo. u— Elitni kino Matica obvešča, da bo film »Vest človeštva — Emile Zola« po izredno nizkih cenah 3.50 in 5.50 samo še danes ob 10 in 19.15 uri. Ob 21.15 uri bo premiera filma »Antonio Adverso«. n— Pri »Bobenčku« na Sv. Petra časti 15. zopet vsak petek namočena polenovka. be, in ker ga Je dobro poznala, kako slabo loči svoje od tujega, je hotela imeti ključ za vsako ceno nazaj. V stiski je prosila intervencije policijo, ki je Kariža prijela, in ko je ključ oddal, je bil takoj spet izpuščen. Zadnji čas pa se mu je v glavi napletla še neka druga jedka misel. Rad bi bil prišel v francosko tujsko legijo, a vse njegove prošnje so ostale zaman. Na koncu se je zagrizel v prepričanje, da je iz Francije že zdavnaj prišel poziv, a da so ga Smerkoljevi zadržali in skrili in ga tako oropali kariere. Obseden od te fiksne ideje je segel po sekiri. Kariža so včeraj zjutraj izročili sodišču. Stanje ge. Smer-koljeve se naglo obrača na bolje, da je že izven nevarnostL u_ Novi odbor Društva slušateljev ju- ridične faKultete, ki je bil izvoljen za študijsko leto 1937/38., sestavljajo; predsednik Plajh Avgust, cand.' iur.; podpredsed-n!k Cigan Jože, cand. iur.; tajnik Petrič Bojan, cand. iur.; blagajnik Marin Tone, stud. iur.; knjižničc-r Pavličič Jožko, cand. iur.; ref. za skripta Hozjan Vinko, stud. iur.; gospodar Korošec Karel, cand. iur.; namestnika Vadnal Branko, stud. iur. in Arko Ludvik, cand. iur.; revizorji Raič Dragan, camd- iur.; Jaklič Tone, cand. iur. in Dolenc Mttjanko, cand. iur.; razsodišče Lapanje Boris, cand. iur., žakelj Ciril, cand. iur., Arrigler Vojko, cand. iur., Steska Braniimlr, stud. iur. in žalik Martin. cand. iur. u_ Opozarjamo na današnji razglas mestne občine ljubljanske v oglasnem delu lista o pridobivanju in prodajanju ledu iz bajer-jev. Kroji vzorci, ZA OBLFIKE, BLUZE angleška volna brezP™rnco ton; jager, Kongresni trg 1, Ljubljana u— Vlom t trgovino Avgusta Weilguny- ,ja. Kakor je te dn sporočil trgovec Avgust Weilguny, ki ima znano prodajalno v Šolskem drevoredu, policijski upravi, je bilo v noči na 13 t. m. vlomljeno v njegovo skladišče in tatovi so mu odnesli za okrog 23.000 din blaga. Med drugim so iz skladišča izginili veliki kosi platna, damskega volnenega blaga, svile, popelina. flaneie. klota in barhenta Storilci so navrtali tudi železno Tveriheimerico, a do denarja niso prišli. Vlom je v vsej javnosti, a posebej še v trgovskih krogih vzbudil veliko senzacijo. kamenčkov in več kosov fine svile. Areti-ranca so izročili carinskim oblastvom, nato pa se bo moral zagovarjati še pred sodiščem. u— še tatvine v mestni klavnici. Nedavno smo poročali o številnih primerih, ko so posameznim mesarjem iz njihovih shramb v mestni klavnici izginjali veliki kosi mesa, včasih kar celega pol vola. S tem v zvezi je bilo že pred dnevi aretiranih več oseb. ki so na skrivnem odnašale meso iz klavnice. Včeraj sta bila spet prijeta dva mesarska pomočnika, o katerih je dognano, da sta kradla meso. Nakradeno blago so tatovi prodajali včasih drugim mesarjem, včasih raznim gostilnam, pa tudi zasebnikom, ki so prišli tako za majhen denar do slastnih zalogajev. Policija je uvedla strogo preiskavo in najbrž bo njenemu prizadevanju uspelo, da bodo kraje te vrste za dolgo prenehale. Danes samo še ob 16, in 19.15 url po znižanh cenah Din 3.50 In 5.50 »VEST ČLOVEŠTVA — EMILE ZOLA« Ob 21.15 url premiera! Filmsko remek-delo tisočerih zgodovinskih, pustolovskih in ljubezenskih zgodb ANTONIO ADVERSO Fredric March Ollvla de Havilland 27'30 SLOGA Premiera velefilma iz ruskega emigrantskega življenja POTEMKIN v glavnih vlogah: Karto Hardt ln Peter Voss ■sMrcama PREMIERA! Monumentalni velefUm najrazkošnejše inscenadje 15.000 nastopajočih Predstave danes ob 16., 19-15 in 21.15 url a— Praktični učiteljski izpiti na dri. učiteljski šoli v Mariboru se po zadnji odredbi ministrstva vrše po starem pravilniku pred dosedanjo izpraševalno komisijo. Kandidati, ki so vložili svoje prošnje^ naj se javijo k izpitu dne 25. novembra ob 7.30 v ravnateliovi pisarni državne učiteljske šole v Mariboru. Posebna obvestila se bodo razpošiljala. a— »Rad bi imel tvoj foto« je na6lov najpopularnejši pesmi iz nove češke operete »Pod to goro zeleno«. Je pravi »šlager«, ki ga venomer igrajo orkestri. Ko ga bo pa slišala na odru, ga bo povzela tudi mariborska mladina. a_ Obdarovanje revnih gluhonemih. Tudi letos bodo obdarovani za božični co najrevnejši gluhonemi. Vabljeni So gluhonemi starši, ali njihovi otroci na sejo 21. t. m. ob 9. do 12. dopoldne pri »Zamorcu«, kjer se lahko izročijo prijave gluhoneme dece. a— Ogoljufan trgovec. Trgovec I. Bračko v Gosposki ulici je prijavil policiji, da ga je mlajša ženska ogoljufala za okoli 300 dinarjev. Prišla je bila v njegovo trgovino ter se izdala za služkinjo neke stranke, ki stalno kupuje pri njem. Ko pa je nakupila raznega špecerijskega blaga in je trgovec poslal njeni »gospodinji« račun, je zvedel od gospe, da ni nikogar poslala po blago Ln da je nasedel goljufivi tički. DANES PREMIERA! DANES PREMIERA! Ganljivi roman požrtvovalne ln Iskrene bratske ljubezni! Melodija polna strasti ta melanholije! — Rezervirajte vstopnice v predprodaji! KINO SLOGA Potemkin velefilm Iz ruskega emigrantskega življenja V glavni vlogi: Karin Hardt in Peter Voss u_ Od »martinovanja« šentpetrskih podružnic CMD je prejela Družba sv. Cirila in Metoda 2.089 din. Iskrena hvala! u— UDIeke in Klobuke Kemično čisti barva plislra ln Mka tovarna los Reich 1 Iz Celja e— 0 prvem postanku življenja na zemlji bo predaval danes ob 20. na ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole univ. prof dr. Boris Zarnik iz Zagreta. Zanimiva izvajanja bodo pojasnjevale mnoge lepe akioptič-ne slike. Vabimo občinstvo, da se udeleži tega zanimivega predavanja v čim večjem številu. e— Potujoča protiplinska razstava bo ▼ Celju od nedelje 21. do četrtka 25. t. m. Namen razstave je, da se vzbudi med prebivalstvom zanimanje za pasivno obrambo pred napadi iz zraka v primeru vojne. Otvoritev razstave to v nedeljo ob 11. dopoldne na celjskem kolodvoru. Prebivalstvo je vabljeno, da si ogleda to zanimavo razstavo, ki bo dostopna v nedeljo 21. t. m. ob 14. do 18. in nadaljnje štiri dni vsak d m od 8. do 12. in od 14. do 18. Vstopnine ni. Člani ekip. ki so VVeilgunVjeva trgovina dela. kakor znano, sodelovali pri vežbah v zračni obrambi, si največ v cenenih vrstah blaga in njeni odje- | mora,o obvezno ogledat i razs.a vo m*!,.; r^rnt;™!« i, naisirSih ^loinv Z*tn i Iz pododbora l ROIR v Celju. Koman- da mesta bo priredila v teku zime večerne tečaje za one rezervne oE;cirje. ki želijo po- malci se rekrutirajo iz najširših slojev. Zato se razume, da je bilo blaga, ki predstavlja vrednost več ko 20 tisočakov, za zvrhan voz in na delu je morala biti cela dobro organizirana tolpa tatov. Zanimivo y>a je da nočni čuvaj, ki slraži stojnice branjevk v neposredni bližini trgovine, vso noč ni opazil nobenega sumljivega znaka. PRENOVITE Vaše svetilke z modernimi PEKGAMENTNIMI ali | RHODOID SENČNIKI od tvrdke M. TIČAR — Ljubljaaa, u— Kako prideš poceni do čevljev. V obupu si ljudje na vse načine pomagajo naprej in svet je prišel tako daleč, da so se že poštenjaki v stiski začeli zatekati v kriminal. O tem zgovorno priča zgodbica, katere glavni junak je siromašen brezpo-selnik, vojni invalid, ki je na polju slave zapustil svoje zdravje in mladostne sile, a sam ni deležen ne slave ne kruha ne de- lagati izpit za višji čin Prijave sprejema tajnik g. Vrečko (cinkarna, telefon 28) do vštete sobote 20. t. m. e— Mojstrski izpit je napravila v torek pred izpitno komisijo v Celju frizerka ga Štefka Mikuševa iz Čelia. Čestitamo! e— Umrl je v petek v oeljski bolnišnici po težki operaciji v 26. letu pekovski pomočnik Urban Klopčič iz Celja, po rodu iz Mo-| ravč. Pogreba se je udeležilo poleg sorod-1 nikov tudi mnogo stanovskih tovarišev in ' številno drugo občinstvo. Ob grobu t-o člani strokovne zveze zapeli nagrobnioo. v imenu i tovarišev pa se je poslovil g. Albin Oros. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin! Iz Maribora a— Brezplačno predavanje s fflmom! V dvorani g03tilne Renčelj na Pobrežju priredi OUZD v soboto, 20. t. m. ob 19. uri brezplačno predavanje s filmom. Film je nazorno ----— — -------- —~ -- j vzgojne vsebine ter nazorno prikazuje narja. V neko trgovino s čevlji je zadnjič ^ledice opravilnega življenja. Dalje stopil srednje star. spodobno oblečen človek ^^ ohrambi ^ti srninim bo-m izrazil željo, da kupi par čevljev. V tr- govini je bil precej živahen promet, a ljubezniva prodajalka je takoj postregla moža. Izbral si je par močnih čevljev z dvojnimi podplati, in ko jih je pomeril, je vprašal za ceno. Dejali so mu, da veljajo 325 din. He, saj to je celo premoženje, se je neznanec nasmehnil, pa se je vendarle odločil zanje. Naročil je, naj mu jih uro pozneje prinese sluga v neko informacijsko pisarno v Tavčarjevi ulici, kjer bo Imel opravka in kjer bo tudi poravnal račun. Da si dajo dobri, komodni kupci takole po- vsebuje pouk o obrambi proti spolnim boleznim itd. Prireditev je predvsem namenjena delavstvu, to je zavarovancem OUZD, ve bi jeni pa so posebno še obrtniški vajenci in vajsnke. a__Od 28- novembra do 1. decembra bo v Narodnem domu jubilejna razstava matičnega Sokolskega društva s posebnim oddelkom, ki bo posvečen sokol?kemu delu nepozabnega brata dr. L. Pivka. — Na predvečer praznika uedinjenja bo v Narodnem gledališču tradicionalna akademija matičnega sokolskega društva. a— Strahovalec Maribora je 21-ietni Jakob S. iz Za vrča, ki ga je polici ja zasledovala zaradi številnih vlomov v Mariboru in okolici. Te dni je vlomil pri neki stranki na Betnavski cesti in odnesel razne predmete v vrednosti okoli 4000 din. vtihotapil pa se je tudi v stanovanje nekega ključavničarja in mu ukradel razne predmete v vrednosti okoli 2.000 din. Potem, ko je aretira-nec svoja dejanja priznal, so ga predali v sodne zapore. a— Tekstilna industrija uspeva. Mehanična tkalnica in aipretura Doctor im drug je kupila od mariborske mestne občine 642 kv. metrov veliko zemljišče v magdalenskem predmestju za 22.470 din, na kateri bodo zgradili stanovanja za nameščence. Vremenska poročila Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. P. 19. Jelisava Elizabeta S. 20. Feliks sp. N. 21. Darovanje Marije Dev. P. 22. Cecilija T. 23. Milivoj Klemen S. 24. Janez Kr. Č. 25. Katarina Z. krajec ob 1.4 P. 26. Konrad S. 27. Virgilij N 28. Gregor m. P. 29. Saturnin večinoma oblačno, nekaj dežja mrzlo, slana deževno lep jesenski dan podnevi lepo, ponoči dež podnevi lepo, ponoči de2 podnevi lepo, ponoči deS lepo, sončno lepo, sončno vetrovno T. 30. Hrabroslav Andrej ap. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 18. novembra Ljubljana 7. 756.3, 0.6, 92, S°/»l, 10, sneg, Maribor 7. 755.2. 1.0. 90. N2, 10, dež. 9.0; Zagreb 7. 756.2, 2.0, 90, SSW1. 10. sneg. 7.0; Beograd 7. 753.6, 4.0. 95, ESEt, 10, sneg in dež. 16.0; Sarajevo 7. 755.3, 7.0. 95. 0. 6. sneg, 22.0; Skoplje 7. 757.2. 7.0. 90. Wl, 10. -, —; Kumbor 7 751.9. 15.0. 90. 0, 10. dež. 67.0: Spi rt 7. 753.8, 12.0. NW2. 7, dež. 150; Rab 7. 755.2. 8.0. 90. NW4. 10. dež. 4.0. • Temperature: Ljubljana 1.4. 0.2, Maribor 4.0. —1.0; Zagreb 2.0, 1.0; Beograd 8.0. 3.0; Sarajevo 2.0, 0.0; Skoplje 9.0, 5.0; Kumbor —, SU); Split 13.0, 11.0; Rab —, 8.0. ŠPORT Prvenstvo LNP m ie šest ostalih parov is L razreda »likije« za Koliosko tovarno. V nedeljo bo odigrana predzadnja tekma prvega razreda v Ljubljsuri med Marsom in Slovanom. Kakor znaao, sta oba kluba aa repku prvenstvene tabele I. razreda in bo nedeljska tekma važna že zaradi tega, k« se bo odločilo, kdo bo preziaul na vritajtai mestu. Kdor bo to, ta bo najbrte moral $po-mladi tudi dati slovo in se vrniti v U. razred. Oba kluba pojita lep nogomet is ne zaslužita mesta, ki ga zavzemata trenu't«ios pač pa sta morala preživeti hudo notranjo krizo. Zdi pa ee. d« sta v zadaje™ času spet uredila svoje vrste. Tafae, je skoraj gotovo. da bo »denbv« med zailn|;ma v tabeli zelo zanimiv, fcemboij iaradi tega, ker ree ni mogoče reči. kdo je boljši Razen te tekme bodo igrali še: Reka -Kranj, Jadran - Hermes, S^boda - Bratstvo, Amater - Celje in Gradjanski - ČSK. Amater najčistejšega kova Znani francoski plavač Cartonnet je proti koncu letošnje sezone v vsej tišini spet enkrat izboljšal svetovni rekord np, 100 m prsno. Kmalu po onem usfpeKa pa je prišla na dan obtožba zape>r za- radi prestopkov proti amaterp^ozdaj v športnem svetu še ni bilo. Iznajdljivi plavsč je namreč ustanovil svoj plP/valni klub, v katerem so bili razen njega včlanjeni še njegovi starši in še kopica bližnjih in dalinjih sorodnikov. Kljub tomu majhnemu številu članstva pa je klub smatral, da potrebuje posebnega poslovodjo in to mesto je seveda prevzel plavač Cartonnet sam. Potem je prišlo, da je poslovodja Cartonnet zahteval visoke odškodnine za start plavača Oartonneta in precej dolgo je bilo treba, da sa je začelo gospodom v plavalni zvezi svitati, kako prebrisano si je Cartonnet uredil svojo športno eksistenco. Ko so ga pozvali na odgovor, je bil pač upravičeno mnenja, da ni nikoli stavil nobenih denarnih zahtev kot plavač, temveč le kot poslovodja in dejansko tudi ni nikjer v pravilih nobene določbe, ki bi to prepovedala Tako so morali obtožbo vreči v koš, toda francoska plavalna zveza bo zdaj svoje pravilnike še izpopolnila, da ne bodo več imeli te vrzeli. Do tedaj pa bo plavač Cartonnet z lahko vestjo zagovarjal, da mu ni prav nič znano, kaj počenja poslovodja Cartonnet, niti njegova desnica, kaj dela levica. Vsekakor amaterski sistem, ki ga doslej ni znal uvesti še nobeden izmed številnih športnikov, ki bi tako radi gojili katerokoli panogo zaradi iepih denarcev, ki se dajo zaslužiti tudi na tem polju. V nekaj vrstah Mellem ko bodo pri nas to nedeljo igTali samo še za prvenstvo LNP, bodo v Zagrebu in Beogradu imeli prav zanimiva prijateljska in me .narodna srečanja. Tako bo-Gradjanski in BSK igrala v Beogradu prijateljsko tekmo, ki bo nudila Za^ielča-nom priložnost, da se revanžirajo za zadnjo izgubljeno srečanje z istim nasprotnikom v Zagrebu. — Novi jesenski prvak Hašk iz Zagreba pa bo na svojih tleh sprejel precej močno malžansko profesionalno enajstori-co Ne-mzetija iz Budimpešte. Tudi drugo nedeljo ima Zagreb že zasigurano mednarodno nogometno tekmo, in sicer med Gra-djanskim in dunajsko Admiro. — Inozemska turneja BSK je precej dvomljiva, ker Beograjčanom finančni pogoji tega aranž-mana niso p> godu. Na zadnji seji JNS so bile verificirine vse ligaške tekme zadnje nedelje, razen tega pa rudi še os por jen a tekma med Hajdukom in Jalinstvom, proti kateri je bila zelo slabo utemeljena in menda sploh edinstvena v naši nogometni zgodovini tako da ji že v naprej ni bilo prorokovati nobenega uspeha. Obmorski klubi h Suša.ka. Splita Sibeni-ka. Dubrovnika in Kotorja so se zaradi pomanjkanja prave konkurence z nogometnimi nasprotniki v zaledju dogovorili za medsebojno nogometno konkurenco pol imenom za »Jadranski pokal«. Klubi so razdeljeni v severno in južno skupino. V teniškem srečanju med Jugoslavijo in skandinavskimi državami v katerem je Jugoslavija po prvem dnevu vod:la z 2:1. je sedaj stanie izravnano s 3 3. Poiro^ni rezultati naslednjih tekem hi!j nasledijir Pallada - Valen 6:4 6:2. Scb-Rder - Punčec 6:?. 6:1. Hanee - Rolson : Pallada - Mitič 7:5. 6:2. Celjski nogomet V ntdeljo 21. t. m. ob 10.80 se bo pričela na igrišču Jugoslavije pri Sp. Lanovžu prijateljska tekma med Slavijo iz Maribora in Jugoslavijo. Ob 14.30 se bo pričela na Olimpovem igrišču v Ga-berju podsavezna prvenstven-* tekma med Olimpom in celjskim Atletiki Za to tekmo vlada zelo živahno zanimanje SK Mars Drevi oh 20. sestanek na običajnem mestu. Zarad; nedeljske prvenstvene tekme in gostovanja, obvezna udeležba za vse igrače. Točno! S K Jugoslavija v Celju obvešča članstvo nogometne sekcije, da bodo redni treningi sekcije vsak torek in petek s pričetkom ob 18.30 v telovadnici II. deške narodne šole Drevi bo po treningu važen sestanek sekcije. Glede na nedeljsko tekmo je udeležba članov obvezna. Slalom klub 34. Drevi ob 18 15 bo v klu-bovem lokalu kratek sestanek vseh tekmovalcev. Zaradi občnega zbora je sestanek obvezen! Vremenska poročila po stanju z dne 18. t. m. Rateče—Planica: — 2. 25 cm pršiča na 30 cm podlage, smuka dobra Komna: — 5. 40 cm pršiča na 1 m podlage. smuka možna. Krvavec: — 2. 25 cm pršiča na 75 cm pod-lage. Velika planina: — 2 25 cm pršiča na 55 cm podlage. DEDNOST »Ali se je ta deček vrgel po vas, gospod Dreta?«: »Da, čisto po meni. Tudi pije kar iz steklenice.« Gospodarstvo I Rok sa vlaganje prošenj sa MtfHSito denarnih zavodov je podaljšan PoroSaM smo ie, da so organizacije denarnih »vodov na nedavni konferenci v Beogradu med drugim postavile zahtevo, da 99 rok za vlaganje prošenj za zaščito v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavo-dfiv. M bo potekel 23. novembra, po-daljla as ieto dni, medtem pa naj se izdajo stalni zakonski predpisi o odlogu plačil in o moratoriju, kakor jih imata Češkoslovaška in Švica. Tudi zadružne organizacije »o postavile slično zahtevo glede podaljšanja roka sa vlaganje prošenj za zaščito v uredbe o zaščiti kmetijskih kre- ditnih zadrug. Ministrski svet je o tem vprašanju razpravljal na torkovi seji, na kateri je odobril uredbe, s katero se rok za vlaganje prošenj za zaščito podaljša, toda le za tri mesece do 23. februarja 1938, in sicer z motivacijo, da ni več potrebe, da bi se zaščita v smislu dosedanjih predpisov podaljšala za daljše razdobje. Trgovinsko ministrstvo namerava pripraviti uredbo, ki D.iij bi za primer prehodne nelikvidnosti ali trenutnega navala vlagateljev preprečila težke posledice za kreditno organizacijo v naši državi po vzorcu nekaterih drugih držav Srednje Evrope. Ta nova uredba naj bi stopila v veljavo pred potekom roka, do katerega se denarni zavodi lahko še poslužujejo možnosti zaščite po sedanji uredbi. Denarni zavodi bodo torej do 23. februarja prihodnjega leta lahko vlagali prošnje za odlofe plačil, za likvidacijo ali za izvenkotiku rano likvidacijo. Končni potek tega roka čez 3 mesece pa se seveda ne tiče denarnih zavodov, ki so prošnje že vložili, kajti uredba o zr išči ti denarnih zavodov in uredba o zaščiti kreditnih za-ciirug veljata naprej tudi po preteku roka za vlaganje prošenj. Pavšalna pridohnina obrtnikov in zbornična doklada Z letošnjim finančnim zakonom je bil, kakor znano, razširjen krog onih obrtnikov, ki plačujejo pavšalno pridobnino, in sicer tako, da plačajo ta pavšalni davek vsi mali obrtniki, ki delajo z ročno močjo (brez uporabe pogonskih strojev) in največ z dvema pomočnikoma v vseh krajih do 20.000 prebivalcev. Zbornica za TOI v Ljubljani je sedaj sestavila statistiko o teh pavšalistih in je ugotovila, da je bila letos predpisana pavšalna pridobnina v Sloveniji 11.877 obrtnikom, medtem ko je 5378 obrtnikom predpisana pridobnina po oceni davčnega odbora (med njimi je 1970 obrtnikov v krajih preko 20.000 prebivalcev, to je v Ljubljani in Mariboru). Na podlagi gori navedenih podatkov je stavljen finančnemu odseku zbornice predlog glede pobiranja zbornične doklada od teh pavšalistov. Po tem predlogu naj bi se pavšalisti razdelili v tri kategorije, in sicer tako, da bi plačali 1.) mojstri, ki delajo sami, 10 Din zbornične doklade, 2.) mojstri, ki delajo z enim pomočnikom, 15 Din in 3.) mojstri, ki delajo z dvema pomočnikoma, 20 Din. Od skupnega števila 11.877 pavšaliranih obrtnikov v prvi skupini 8677 obrtnikov, v drugi skupini 2560 obrtnikov in v tretji skupini 640 obrtnikov. Po tem predlogu bi znašala zbornična doklada vseh obrtnikov, ki plačujejo pavšalno pridobnino, 138.000 Din. Obrtniki, ki niso pavšalirani, bodo seveda p^čevali predpisano zbornično doklado (8%). Ravnatelj Frane Pretnar 7® letnik Danes slavi ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske g. Franc Pretnar sedemdesetletnico rojstva. 2e pred tremi leti je g Pretnar slavil v zavodu 40 let nepretrgane službe. Se sedaj, ko je upokojen, prihaja dnevno v urad, ker ima vedno dovolj posla kot predsednik Zveze jugoslo-venskih hranilnic in kot likvidator Zadružne banke v likvidaciji, zanima pa se tudi dnevno za napredek in razvoj hranilnice in nadalje služi zavodu z nasveti in bogatimi izkušnjami. Ravnatelj Pretnar je rodil leta 1867. na Zgornji Dobravi na Gorenjskem in je 31. marca 1894. nastopil službo pri Mestni hranilnici. Ko je leta 1908. Mestna hranilnica ustanovila Kreditno društvo, je gosp Pretnar prevzel nieno organizacijo in vodstvo in je z veliko vnemo, pa tudi s previdnostjo zastopal koristi naših obrtnikov in trgovcev Leta 1933. je bil imenovan za ravnatelja. Vse njegovo življenje je bilo tesno spoieno z razvoiem hranilnice in organizacije slovenskih hranilnic. Do skrajnosti je bil vedno cesten v izpolnjevanju službenih dolžnosti, obenem pa ie znan po svoii ljubeznivosti tako nasproti strankam kakor nasproti uradništvu. Navzlic preobremenieno^ti z delom je našel dovolj časa za sodelovanje v raznih gospodarskih Mi t tu m'h in humanitarnih organi-zaciiah Ze 13 let vodi Zvezo jugosloven-skih hranilnic, pri kateri deluje od njene ustanovitve Neumorno deluje tudi v raznih društvih, med drugim kot podpredsednik nadzorstvenega odbora Rdečega križa, kot blagpinik Narodne galerije in kot aktivni član Sokola in raznih drueih narodnih društev K današnjemu jubileju mu želimo, da bj o^tal čil in zdrav še mnoeo let in da bi lahko nadalje deloval v prid hranilništva ter gospodarskih, kulturnih in humanitarnih organizacij. Ustanovitev nove Glavne zadružne zveze Za 3. decembar je sklicana v Beogradu skupščina za ustanovitev Glavne zadružne zveze v smislu določb novega zakona o gospodarskih zadrugah. Na tem občnem zboru bodo lahko sodelovale vse zadružne zveze, ki izpolnjuj2jo pogoje § 118 zadružnega zakona (po določbi tega paragrafa lahko ostanejo kot revizijske zveze one zadružne zveze, ki so imele dan, ko je dobil zakon moč, najmanj 50 včlanjenih zadrug, so in po pravilih opravljale revizijo zadrug). Z uvel javi jen jem zakona gospodarskih zadrug postane glavna zadružna zveza prisilna organizacija, v kateri mora biti včlanjena vsaka revizijska zveza v naši državi (poslovne zveze morajo bitii po novem zakonu včlanjene v eni od revizijskih zvez). Zaradi tega ja nastala potreba, da se Glavna zveza v smislu mtppf o gospodarskih zadrugah nt novo i»tanovi. Zakon daje glavni Zadružni vf » ti. obširen delokrog. Glavna zadružna zveza bo pregledovala poslovanje vseh revizijskih zvez, in sicer vsaj vsako drugo leto. Poročilo o opravljenem pregladu bo odposlanec Glavne zadružne zveze podal na skupščini dotične zveze. Glavna zadružna zveza bo vršila tudi revizijo poslovnih zvez in zadrug po nalogu onih ministrstev, ki so pristojna za nadzorstvo nad posameznimi vrstami zadružnih organizacij (trgovinsko, finančno in socialno ministrstvo), ali pa 8e bo za revizijo včlanjene zadruge zaprosila revizijska zve za. Nadalje bo naloga glavna zadružne zveze pospeševati Ln braniti koristi vsega zadružništva, skrbeti za širjenje zadružne misli in podpirati zadružni pouk, dajati državnim in samoupravnim oblastvom mnenja in predloge o vseh vprašanjih, ki zanimajo zadružništvo, zbirati in priobČeva-ti statistiko o zadružništvu in predstavljati naše zadružništvo nasproti inozemstvu in v od noša jih z mednarodnim zadružništvom. Glavni zadružni zvezi nalaga zakon tudi druge dolžnosti. Tako bo predpisala pravilnik za revizije zadrug, kakor tudi pravilnik o načinu kreditiranja nekreditnih zadružnih organizacij. Na novo ustanovljena Glavna zadružna zvaza to prevzela posle dosedanje Glavne zadružne zveze, ki je bila ustavljena že leta 1919. in je med svoje članice štela 90% vseh zveznih zadružnih organizacij v naši državi. Gospodarske vesti = Zasedanje Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj. Za 24. in 25. november je sklicano v Novem Sadu zasedanje Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj. Razpravljali bodo predvsem o novi uredbi o veleblagovnicah in o ukrepih trgovstva, o socialnem zavarovanju trgovstva in o kreditnih organizacijah trgovstva, o odpiranju in zapiranju trgovin v zvezi s tozadevno anketo, ki je bila 8. t. m. v Zagrebu, in končno o prihodnjem vsedržavnem kongresu trgovstva ter o udeležbi bolgarskih trgovcev na tem kongresu. Glede na to zasedanje centralnega predstavništva ie Zveza trgovskih združenj v Ljubljani sklicala sejo predsedstva, ki bo danes ob 10. v Narodnem domu v Celju. Na tej seji bodo razpravljali o vprašanjih, ki so stavljena na dnevni red zasedanja centralnega predstavništva, predvsem seveda o uredbi o veleblagovnicah in o trgovskem kongresu, ki bo spomladi v Ljubljani. = Sklicanje tarifnega odbora. Z odlokom prometnega ministra je sklicano zasedanje tarifnega odbora, ki se bo pričelo 6. decembra ob 9. dopoldne v dvorani Industrijske zbornice. Na dnevnem redu so razprave o tarifi za prevoz blaga, zvezek 1., 2. in 3. in slučajnosti. = Trgovinska pogodba s Francijo bo podpisana v decembru. Iz Beograda poročajo, da bo francoski zunanji minister Delbos posetil Beograd med 12. in 15. decembrom. Ob tej priliki bo podpisal tudi trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo, če bodo do tega časa zaključena pogajanja naše države s francoskimi imetniki naših državnih obveznic. = K vprašanju ustanovitve centralne zadružne banke. Poročali smo že, da sta širši upravni odbor in poslovni odbor Glavne zadružne zveze ponovno razpravljala o vprašanju ustanovitve cantralne zadružne banke. Po sklepu uprave bo Glavna zadružna zveza v najkrajšem času pristopila k akciji za ustanovitev te banke. Zadnje 6eje je vodil v odsotnosti predsednika dr Antona Korošca podpredsednik inž. Voja Gjorgjevič. Za prihodnjo sejo. ki bo v Kratkem 9klicana in bo končno sklepala o ustanovitvi, vlada v zadružnih vrstah veliko zanimanje. = Državna hipotekama banka v oktobru. Državna hipotekama banka objavlja svoj izkaz za mesec oktober, iz katerega je razvidno, da je njena likvidnost nadalje prav znatna. Banka je imela ob koncu oktobra v gotovini in blagajniških zapisih Narodne banke 884 milijona Din nasproti 474 milijonom pred enim letom in le 123 milijonom ob koncu oktobra 1935. Hipotekama po-ojila so ponovno nazadovala za 10 na 1986 milijonov. Komunalna posojila, ki so prejšnje mesece stalno naraščala, se gibljejo na skoraj nespremenjeni višini 1353 milijonov (lani 863). V primeru s septembrom so nekoliko narasla lombardna posojila, in sicer za 13 na 75 milijonov (lani 157). Dolg finančnega ministrstva se je v primeru s septembrom skrčil za 28 na 708 milijonov, vendar pa je še večji nego je bil lani, ko je znašal 588 milijonov. Privatne hranilne vloge so se v teku oktobra povečale le za 3 r.p. 134? milijonov (lani 1156), vloge v tekočih računih pa so narasle za 59 na 773 milijonov (lani 4471. Tudi naložbe fondov in kapitalov iavnih ustanov so se v teku oktobra povedale za preko 10 na 2403 milijone (lani 1946). = Novi vagoni in pragovi za naše železnice. Generalna direkcija državnih železnic. ki je letos že naročila večje število vagonov, je razpisala novo licitacijo za nabavo 59 vagonov, in sicer 13 potniških, 16 službenih, 10 tovornih in 20 vagonov s cisternami. Licitacija bo 2. decembra v Beogradu. Vrednost te nabavke znaša okrog 35 milijonov Din. — Državni odbor za nabavke je te dni odobril licitacijo za nabavo železniških pragov. Od skupne količine je oddano 47 6% ponudnikom iz Hrvatske, 29.1% ponudnikom iz Bosne. 15.2% ponudnikom iz Slovenije in in 8.2% ponudnikom iz Srbije. Od količin, ki so jih ponudile slovenske tvrdke, je sprejetih 85%. = Novosadska občina bo dobila 50 milijonov Din od Državne hipotekarne banke. Novosadska mestna občina se je obrnila na Državno hipotekarno banko zaradi najetja 50 milijonskega posojila za razne investicije. Državna hipotekama banka je poslala v Novi, Sad svoje uradnike, da proučijo imovinsko stanje občine in da zberejo podatke o tem, koliko bi mesto lahko od svojih dohodkov uporabilo za plačilo anuitete. Mestna občina bi potrebovala zaenkrat 30 milijonov, pozneje pa še 20 milijonov. Od celotne vsote je namenjenih 10 milijonov za gradnjo modeme izvozne klavnice, 10 milijonov za vodovod, 10 milijonov za kanalizacijo, 10 milijonov za tlakovanje cest, 5 milijonov za vodno zadrugo, ostanek pa za regulacijska dela, za reorganizacijo plinarne in za gradnjo šolskih objektov. Na ljubljanski boni mo se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu nekoliko pocenili in so bili s&ključeni po &96. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet ▼ avstrijskih Ulingih po 8.65 (t Beogradu po 8.70) in t angleških funtih po 238, medtem ko so se giški boni nudili po 29.25. Nemški jdirinSkl čeki stanejo ▼ Ljubljani, Beogradu ln Zagrebu nespremenjeno 14.00, v Zagrebu pa sa konec novembra 13.98, sa konec decembra 13.82 in za konec aprila 13.68. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda pri mirni tendenci notirala 418— 419 (v Beogradu je bil promet po 419). V ostalih vrednotah ni bilo prometa. + Budim peš tanska terminSka borza (18. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za maj 12.75—12.78. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2386.18—2400.76, Berlin 1739.02—1752.90, Bruselj 732.45— 737.51, Curih 996.45—1003.52, London 214.96—217.02, New York 4273.51—4309.82, Pariz 146.06—147.50, Praga 151.24—152.34, Trst 225.95—229.03. Curih. Beograd 10, Parte 14.68, London 21.6075, Newyork 432.125, Bruselj 73.5250 Milan 22.75, Amsterdam 239 55, Berlin 174.50, Dunaj 79.45, Stockholnn 11150, Oslo 108.5750, Kobemhavn 96.45, Praga 15.18, Varšava 81.90 Budimpešta 86 25, Atene 3.95, Bukrirešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 418 — 419, 4»/o agrarne 54 — 55, 4»/» severne agrarne 53.50, 6V0 beghiške 78 den., 6«V» dalim. agrarne 76.50, 7«/. stabiliz. 87 den., TU tovest. 98 — 98.50, 7% Drž. hip. banka 100 — 100.75, 7«/, Blair den., 8®/« Blair 94 den., delnice: Nar banket 7500 den., PAB 210 den, Trboveljska 220—240, Nar. šumska 18 bi., Gutmann 45.50 den., Šečerana Osijak 170 — 185, Dubrovačka 410 — 420, Oceania 275 den., Jadranska 400 — 450. Beograd. Vojna Skoda. 419 — 419.50 (419), za dec 418 — 419, 4% agrarne 54 50 den., 4°/o severne agrarne 54.50 den., 6°/» begkuške 78.75 — 79 (79), 6»/. dalm. agrarne 72 den., 7*/» invest. 97.25 bl„ 7*/« Drž. hip. banka 100 50 den., 7•/• Blair 85.25 — 85.50 ( 85.25), 8«/0 Blair 94 — 95, PAB 212.50 den. (212.50), Narodna banka 7510 — 7600. Blagovna tržišča ŽITO '+•' Chicago, 18. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 92.50, za maj 92.75, za Razvo} Ljubljane od davnih dni Ljubljana, 18. novembra Prerl Občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo malo filharmonično dvorano, je 6noči inž. arh. France Tomažič predaval o razvoju Ljubljane in o urbanističnih problemih njene nadaljnje rasti Predavanje, ki je inž. arh. Tomažiča vnovič izpričalo kot razglednerza. umetniško tenkočutnega oblikovalca, je ob lepi seriji diar pozitivov podalo lepo sliko našega mesta, kakor je nastajalo in raslo iz davnih dni. Vsako mesto je živ organizem, ki ee spreminja in obnavlja po neki zakonitosti na poilagi talnega načrta. Pivj pogoj za pravilen razvoj pa je zmerom, da je konstrukcija mestnega ogrodja, sistem glavnih prometnih ccgt pravilno urejen. Od pamtive-ka je vodila skozi naše kraje važna trgovska cesta iz srednje Evrope proti Italiji. Prvi prebivalci so se naselili kot mostiščarji na jezeru, ki je svoj čas zalivalo današnje Barje. Od teh mostiščarjev do prihoda Rimljanov nam zgodovina o nadalj-nih naseljih ničesar ne pov©. V _ teku stoletij je pokrajina spremenila svojo podobo. Ljubljenca si je utrla pot okoli Gradu, jezero je vsahnilo v Barje. Pred pričetJkom našega štetja so Rimljani prišli na svojih pohodih do naših krajev. Ob izviru Ljubljanice so si zgradili pristanišče Naupor-tus. odkoier so po Ljubljanici prevažali tovore proti severu. Če-z čas so zgradili današnjo TržaSko cesto in postavili temelje za Emono. Sredi Emone se je Via Julia Auguista oepiJa v današnjo Tvrševo in Dolenjsko cesto. Rimske ceste so skozi dve tisočletji cs*ale glavne vodnice prometa. Rimljani so zgradili Emono v dolini med Gradom in Rožnikom v obliki pravokotni-ka. Severno obziiije mesta je teklo v smeri Nunske ulice, južno je delno še danes ohranjeno, vzhodno je (potekalo približno po Vegov! in Emonški cesti, zahodno za ha-novirsko palačo. Via Augusta, današnja Tržašika cesta, je mesto zapuščala pri vzhodnih vratih in se preko Ljubljanice nadaljevala f smeri današnje Dolenjfke. Pravokotno nanjo je tekla drugi glavna cesta, v podaljšku današnja Tvrševa, ki je zapustil mes*o pri sedanji uršuKnsskj cerkvi in tekla proti Savi. Talni načnt Emone je v letih 1909 in 1919 odkril prof. dr. Valter Schmid. Emono so najbrže porušili Huni, ko so leta 453 prodrli do Ogleja. Ko 60 prišli naši predniki v ta kraj, so si izbrali i varnejša lego in 6e uti» ili v zavetju pod Gradom. Zgradili so S"tari trg v trikom med Gradom in Ljubljanico oditod je mesto raslo čez Ljubljanico. Nemški plemiči so med reko in vnanjim obzidjem Emone ziTadili Novi trtg. Potem Ljubljana širila oi starih vrat Pod Trančo z novim Mestnim trgom do današnjega Krekovega trga. S tem je bila zaključena doba obzidane, utrjene Ljubljane. Pozneje so prirasla naselja Trnovo, Krakovo, šentpeter in Poljansko predmestje. Leta 1793. so LjiuMJančani začeli podirati obrambno zidov je, obziT.ani trgi so 6e strnili s predmestji v novo celoto. Odločilen je bil nadaljnji razvoj mesta oh Tvrševi oesti. Velika poslopja samostanov stoje ob nji Ln cesta je vseskozi skoraj strnjeno zazidana. Ljubljana stopi v novo razvojno dobo in si ustvarja zmerom bolj vidno lastno ogrodje komunikacij z diagonalama Tržaške in Celovške oerte in s središčem pred glavno pošto. Sr^di prejšnjega stoletja je bilo pravo vrtno mesto z nmopiimi dekorativno oblikovanimi vrtovi. V to idilo podeželskega mesta «e je zajedla železnica s svojim obrežjem in ga zaprla od Dunajske ceste tja do današnjega podvoza na Smar-tinski. Z južno železnico in pozneje še z gorenjsko in dolenjsko je Ljubljana dobila jeklen oklep, ki 6e je zarezal v njeno telo. Njen razvoj 6e je moral omejiti na za-grajeno ozemlje. Železniški inženjerji so postavili kolodvor ob Tvrševi cesti z zahodnima progama, ki se cepita pod Rožnikom proti Trstu in Jesenicam, in vzhodnima progama, od katerih teče prva naravnost proti Zidanemu mostu, druga pa ep ' Zobni prevlaka )e ravnotako odvratna kakor novarna. Zobno prevlako zoprne barve, ki polagoma načenja zobno sklenino, lahko Odstranimo na najenostavnejši način. Zjutraj kot prvo, očistimo si temeljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča metvična zobna pasta, napravi s svojo močno, toda neškodljivo čistil-nostjo zobe bleščeče bele in s tem vsak obraz privlačen in lep. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec s čim se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom. julij 86; koruza: za dec. 54.50, za maj 57, tm julij 58375. + Winnipe%, 18 novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 116. za maj 113, za julij 107.75. + Novosadska blagovna borza (17. t m.). Tendenca nespremejena. Pšenica (78/79 kg): haška 168 — 169. banatska 163 - 170, Iraška ladja Tisa 170 — 172, ladja Begej 169 — 170. sremska 77/78 kg 167 — 168, slavonska 77/78 ke 169 — 170. Koruza: ba-ška in sremska 105 — 106. banatska 101 — 102. baška nova. sušena 95 — 96. Oves: baški, sremski in slavonski 122 — 124. Rž: baška 166 — 168. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »Og« in »Ogg« 262.n0 — 272.50: »2« 242.50 - 252.50. »5« 222.50 — 232.50, »7« 162.50 — 172.50; »8c 125 — 130. Otrobi: tpSki. sremski in banatski ▼ vrečah 94 — 97. Fižol: baški beli. brez vreč 204 — 206. BOMBAŽ r+~ Liverpool, 17. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.46 (prejšnji dan 4.41), za maj 4.60 (4.55), za julij 4.63 (4.58). + Newyork, 17. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 7.71 (7.80), za maj 7.88 (7.96). ovije za Gradom in okrog Golovca proti Novemu mestu. Potres leta 1895. je za hip presekaj kontinuiteto razvoja. Predavatelj je razložid načrte za prenovitev Ljubljane, ki so jih izdelali Maks Fabiani, inž. Jan Duffe in arh. C. AL Koch. Po prevratu so nastale cele nov© naselbine, predmestja in okolica so zrasli z mestom. Nebrzdani razvoj je šel svojo pot in vsilil Ljubljani lice raztrganega, neurejenega mesta. Nov regulacijski načrt je iaielal šele prof. Plečnik. Razvoj mesta je usmerjen proti zdravemu sever-aemm delu Save. Železnica pa je ustavila ta naravni razvoj in ga okrenila proti vzhodu. Samo s poglobitvijo železnice bi bila Ljubljani vrnajena možnost naravne rasti. Zidarji in arhitekti v živalstvu Predavanje prof. LJudevita Kuščerja % okvira Prirodoslovnega društva Ljubljana, 16. novembra*. MMjooi lat so minili in niso zabrisali majhnih jam v kamenju, — odtiskov lupinastih hišic, ki so si j£h v pradavnem času zgradili polži. Kakor pred milijoni let zidajo še danes najrazličnejše vrste polžev, enostamičarjev, spužve in drugi svoje hiše ln skelete. V vseh žrvaMdh skupinah, od najenostavnejših do najviS^h, so zidarji in arhitekti. Prototip živali, ki ed same gradijo biše, je pa vsekakor polž. G. Kuščer se je v svojem predavaniju v okviru Prirodoslovnega društva omeji na polže in nem pokazal veliko število najraznovrsrtnejših primerkov, na katerih smo morali občudovati nikdar doumljano mater naravo, saj je nekatere okrasila, z barvo in oihliko, kakršne jim ne bi mogel dati največji mojster na svetu. Polži so se zgodaj loftOi v tri veje; ▼ predšikrgure, ki žive v morju ln tucfi v sladkih vodah, nekateri teh so pa šli na kopno. Druga veja se je pa reBdeflila na drve, od katerih je ena ostala v morju, druga so pa pljučarji. Lupine so pri vseh polžih zgrajene po Istih načelih. Hišo, ki sestoji iz treh plasti, izloča plašč, ki ga polži nosijo s sabo. Pkišč ima ob robovih žlebe, v njem nastaja ona organska kožica, ki pokriva hišico. Barvane lupine imajo barvo samo v zunanji plasti. Včasih je lupina pokrita z dl iko. Ni še dognano, čemu naj bi služile te dlake. Videli smo polže s tucatoim zavojev, a v centralni Ameriki žive polži, katerih lupine imajo do trideset zavojev. Videli smo čudovite dekoracije, s katerimi so pokrite lupine in za katere so stari zbiralci polžev dajali ogromne vsote denarja,. Vsi polži predSkrgarji imajo vratca prirasla na nogo; da pa lahko dihajo, imajo v lupini okenca. Vrata čuvejo polža pred sovražnikom in pred izhlapevanjem. Pri pljučarjih pa vrat ni, zato se pri nekaterih rodovih ustje neverjetno zoži, ali so pa ob robovih nastali neke vrste rogljičM, ki polža varujejo. Nteš navadni polž si napravi za zimsko dobo vrata sam. Taka vrata so sekundarna, samobitna tvorba. Drugi rodovi imajo stotem vrat rešen spet na drugi način, včasih tako smotrno, da nehote ostrmimo pred naravo, ki je v resnici največja izumiteljica. Predavanje je bilo lepo obiskano, saj je med nami mnogo ljubiteljev polžev, zlasti takih, ki se pobliže seznanijo z njimi v postnih dneh. Prometna nesreča zaradi megle Gosta megla, ki je te dni legla na London in druga angleška mesta, je povzročila več hudih nesreč. Tako sta trčila na vožnji proti škotski dva nočna brza vlaka pri Crevveju. Petnajst potnikov je bilo ranjenih. Med poškodovanimi potniki je tudi poslanec laburistične stranke Duncan Grr hfltTi, ' 5>TUTR0"n obliko, voljo in moč slovenskih teženj pred nastopom pre-poroditeljev moderne izza leta 1900. Spomnimo se v tej zvezi kolektivne razstave Groharjevil de1 v priredbi Narodne galerije pred 10 leti, razstave, ki nam je odkrila v celoti pričetke slovenskega impresionističnega krajinarstva in ki je jasno predočila posamezne etape Groharjevega razvoja: Od tradicionalne nabožne slike in alegorije do samostojnega, avtonomnega oblikovanja slikarskih problemov. I. Morda se kdo sprašuje, češ ali bi ne bila izpolnjena tista majhna vrzel malo pred Groharjevim nastopom, če bi bilo Janezu in Juriju šubicu usojeno življenje in delo preko vse njune moške dobe torej prav od 90 let pa do znamenitih dogodkov ob rojstvu naše Moderne v začetku 20. stol.? Res je. da je tu neki stik. čeprav zunanje, slučajen in površen, vendar novum Groharjeve barvne analize v našem domačem okolju ni imel predhodnih priprav. Z druge strani si je težko misliti, da bi mogel formalno zaključeni umetnostni krog bra- j tov Šubičev neposredno vplivati na Grohar-: jev individualnejši stil. Kakor nas sicer I mika projekcija romantičnega realizma šubičev v bližino impresionističnih početkov okrog 1900, zlasti če si zamišljamo njun višek še preko m6ne stoletja, je vendar razdalja obeh umetnostnih nazorov prevelika, da bi bila omenjena vrzel le postranskega in časovnega značaja in ne stvar bistvene različnosti dveh različnih gledanj na svet. Resnično posredujočo vlogo v razvojni kontinuiteti prevzemata ob prehodu 19. v 20. stol. Ažb<§ in Vesel. šele tedaj, če časovno omejimo razdobje kulture in umetnosti obeh šubičev nazaj nasproti njuni predhodni stopnji, postane odkrivanje velikih in pomembnih vrednot obeh mojstrov prava programatična vsebina in merilo razstavljenih kvalitet eo ipso. če izvzamemo subtilno Strojevo por-tretno umetnost, ki je strogo ukoreninjena v ekskluzivnem meščanskem okolju, tedaj ni v vsem 19. stol., torej od početka narodnega preporoda Slovencev pred nastopom šubičev nobene veličine, ki bi doživela podoben uspeh doma in v tujini in ki bi se mogla meriti s pomembnostjo Janeza in Jurija šubica. Umetniška veljavnost obeh mojstrov je prvič v narodni preteklosti Vsposobila slovensko slikarstvo kot enakovrednega legitimnega predstavnika za vestno in svobodno ustvarjajoče kulture. Dasi se šolata po tujih vzorih in ustvarjata po večini v tujini, je njuna izvirnost in vrednost zajamčena v prvi vrsti le v življu, iz katerega sta izšla in kateremu hočeta vsekakor pomeniti izvirnega slovenskega umetnika. n. Janez in Jurij šubic sta bila doma v Poljana.* nad škofjo Loko in sta bila sinova slikarja in podobarja Štefana, ki je imel več otrok Janez je bil najstarejši, rojen 1850, Jurij najmlajši roj. 1855. Izšla sta iz rodbine ljudskih podobarjev in cerkvenih slikarjev, kakršni se prav pogosto na kmetih pojavljajo še izza baročne dobe. Tradicija podebarske obrti, pozlatarstva ali cerkvenega ljudskega slikarstva se podeduje od rodu do rodu. Janez in Jurij pomagata očetu že v rani mladosti, učno dobo pa preživita pri Janezu Wolfu, tedaj najznamenitejšem freskantu kranjskih cerkva. Prva njuna dela nastanejo torej v tčj dobi. prva leta 70. let, ko se pobližje seznanita s kcmpozicijo in tehniko baročno-klasicistične ga cerkvenega slikarstva (Jelovšek, Laver, Langus. Wolf). Prav v tem času se znova uveljavlja v tem področju klasicistična struja z načeli, ki jih še bolj aavesme in teoretično poudarjajo v ofioielnih §<\'&h in na akademijah. Obema gre za to, da si pridobita višjo izobrazbo in akadems-ko šolanje. Zato gre Janez 1.1871 v Itelijo, najprej v Benetke in nato še dalje v Rim, Jurij pa odpotuje 1.. 1873. na Dunaj. Tudi Janez se poda 1. 1877. iz Rima na Dunaj, te.i stopi v sloveči atelje sUkarja-dekoratena Makarta. Tu dobiva mnogo znamenitih naročil, njegova delavnost sega celo v Prago (Narodnč divadlo), vmes pa prihaja kdaj pa kdaj domov v Slovenijo. .Mrez Šubic doseže 1.1884. mesto učitelja dekorativne umetnosti v Kai-serslauternu in tu tudi umre po daljšem bo-lehanju 1.1889. Jurij šubic poreča dunajsko akademijo in tečaj prof Oriepenkerla, gre v Bosno k vojakom, je 1879 učitelj, risanja pri grofu Menzdorfu na Moravskem. istega in naslednjega leta pa izvršuje dekoracije Schlie-mannove palače v Atenah. Povabilo velikega češkega mojstra V. Hynaisa, ki je bil Jurijev prijatelj, ga je pripelialo v Pariz. Tu še pride v dotiko z Brožikom in Mun-kaczyjem, se seznanja s plenarizmom in razstavlja v Salonu (1883.) Tudi Jurij se vmes povrača v Ljubljano in na Poljane. Doma dobi naročila velikih portretov (Smoletov, Tavčarjev, Hribarjev, i. t. d.), dekoracije novega ljubljanskega muzeja in številnih cerkvenih del. L. 1890. se poda Jurij na grad Raschwitz pri Lipskem z novim naročilom, a namesto dela ga zadene kap komaj petintridesetietnega. (Konec hitri). F. šijanec Foersterjeva proslava v Ljubljani Glavne naše glasbene institucije Glasbena Matica. Cerilijino društvo, Pevska zveza in Opera) so se združile, da proslavijo stoletnico skladatelja Antona Foersterja, ki sicer po poreklu ni bi) slovenski rojak, ki pa je večino svojega življenja prebil med nami in s svojim znanjem in trudom pomagal orati ledino naše glasbe v časih, ko so bili talenti pri nas še redki in prilika kar moči 'neugodne za razvitje lastne glasbene kulture. Popolnoma prav je. da se spomin takih mož počasti na primeren način, saj so nemalo doprinesli k razvoju naša glasbe in vplivali •če že ne na celotni njen potek, pa vsaj na znatno panogo njenega udejstvovanja. Tako sodi Foerster v bistvu v cecilianstvo in se je malokdaj odrekel tej osnovni potezi svoje umetnostne usmerjenosti, četudi se je udej-stvoval prav tako intenzivno na posvetnem glasbenem poprišču in celo v operi. Osnovna poteza njegovega glasbenega ustvarjanja temelji v cerkveni gla-rbi čiste cecilijanske smeri in zato je le umestno, da je Cecilijino društvo kot matica slovenskega cerkveno — glasbenega delovanja strnilo proslavo skladateljeve sto'etnice s proslavo šestdesetlet-nice ustanovitve svojega društva, čigar prvi pevovodja je bil ravno Anton Foerster. Našteta društva eo določila teden od 7. do 15. novembra za proslavo in opera se bo priključila z izvedbo na novo tekstiranega in predelanega »Gorenjskega sLavoka«, ki je ostal doslej edina slovenska opera na stalnem našem repertoaru, kar gotovo govori v njen prilog- Siavnosti sp se začela v nedeljo, 7. t m. z otvoritvijo Foersterjeve razstave v mali Filharmonični dvorani. Razstava je združila pod vodstvom vodje folklornega instituta Glasbene Matice, Franceta Ma-rolta in s sodelovanjem akademskega slikarja prof. Saše Šantla ter bibliotekarja Glasbene Matice Slavka Koželja, vse, kar je bilo pomembnega v delu in življenju slavljenče-vem. Razstavljani so bili njegovi rokopisi, tiskane izdaje. slike iz življenja njegove družine, redovi, odlikovanja, pisma — med njimi lastnoročno spričevalo skladatelja Bed-rieha Smetane — dekreti, pa tudi satirični spiski, ki so sprva skeptično sprejeli nastavitev tujega kapelnika in bičali takratne navade. Izbrane slike ljubljanskih škofov — pokroviteljev cecilijanstva — in motivi na-Sih iv»'--cii:*» slikarja Božidarja Jakca in dru- ge zanimivosti so dale razstavi splošno privlačnost. Ta dan popoldne je bil prvi slavnostna koncert v stolnici, pri katerem so nastopili orgelski virtuoz Stanko Premrl, različni cerkveni ljubljanski zbori pod vodstvom dr, Kimovca, Tomca, Lavriča, Puša, slednjič tudi združeni zbori pod Tomčevim vodstvom. Skladbe sporeda so bile izbrane zgolj iz domače literature ter 6mo čuli med novostmi Premrlovo »Preludij in fuga v es-duru« in Tomčavo »Uvod in fuga na temo ,Ite missa es t, ki jo je izvajal skladatelj sam, od slavljenca pa posamezne mašne napeve in nabožne pesmi in od Ignacija Hladnika. še dosti premalo uvaževanega nestorja slovenske orgelske kompozicije, »Meditacijo* za orgle. Naslednji dan je bila slovesna maša v stolnici, pri kateri so izvajali Foersterje-vo »Missa Cjuilisma« za mešan zbor orgle in orkester in njegov »Graduale« in »Offerto-rium«- Uro nato se je priključil slavnostni občni zbor Cecilijinega društva, zvečer pa je bil v mali unionski dvorani koncert »Pevske zveze«, posvečen izključno Foersterje-vim skladbam. Nagovoru in poljudnemu tolmačenju skladb stolnega dekana in kanonika dr Kimovca je sledil spored najbolj priznanih in upoštevanih Foersterjevih moških zborov, katere je zapel zbor društvenih pevo vodij. Druga polovica sporeda je obsegala mešane zbore in ženski zbor, ki smo jih čuli v močnem, okrog 300 grl broječem zboru okrožja Pevske zveze pod vodstvom prof. Marka Bajuka. Žal, ta koncert ni bil tako obiskan, kakor je bilo pričakovati vzpričo namena, izvedbe in številnosti izvajalcev. V nedeljo, 14, t. m., je bilo dopoldne odkritje Foersterjevega spomenika v parku pred Glasbeno Matico. Naslednji dam je bil zvečer v veliki Filharmonični dvorani koncert Pevskega zbora Glasbene Matioe in solistov Franje Bernot-Golobove in pianista Marjana Lipovška. Mešan zbor Glasbene Matice je po nagovoru svojega predsednika Silvana Pečenka in izročitvi darila slavljen-čevi vdovi ge- Petronili Foersterjevi zapel troje njegovih zborov »Naše gore«. »Ljubicas in »Z glasnim šumom s kora«. Klavirskega skladatelja nam je predstavil pianist Marjan Lipovšek z izvedbo »Zagorske« in >Po jezeru«, dvoje v slogu parafraz napisanih, dokaj virtuoznih fantazij na narodne napeve. Sla-dili so samospevi, ki jih je občuteno in izra- zito zapela sNstfca F ran J« OoMmva, je sledil* izvedba kan tate »Torki m Slevi- cic. To delo spada med prve slovenske kan-tats za soliste, zfcor in orkester. Stritarjev dramatični tekst je navdušil skladatelja, da je ustvaril še danes življenja zmožno dela Ravnatelj Mirko Polič si je nadel nalogo, preustvariti kantato in jo napraviti primerno za sodobno glasbeno občutje. V to »vrbo je preinstruman tiral ves orkestralni pa rt in m dodal barvu z novejše instrumentacijske palete. S tem je delo pridobilo prav gotovo na efektnoeti, vprašanje je le, 5e }a ostalo, tako predelano, še v celosti svojina Foenster-jeva in če ni občuten razcep med strogim cacilijanekim slogom kompozicijskega koncepta in straussijansko barvnostjo orkestralnega zvoka. Delo je bilo odlično izvedeno v vsem obsežnem aparatu. Solisti: sopran is tka Polda Zupanova, altistka Franja Bernot-Go-lobova, tenorist Sladovljev-Jolič in basist Anton Petrovčič, polnoštevilni mešani »bor Glasbena Matice in ojačeni operni orkester — orkester podzveze godbenikov — so pod ■vodstvom dirigenta Poliča privedli delo do velikega uspeha in nam prikazali Foerster-jevo delo v najboljši luči. S to prireditvijo, ki ja bila dokaj dobro obiskana, vendar ne tako, kot bi bila zaslužila, je bil zaključen koncertni del Foersterjeve proslave kar naj-dostojnejše. Prikazal nam je skladatelja ne le kot cerkvenega avtorja, temveč tudi kot plodnega posvetnega komponista, ki je v slogu dobe in prepričanja zastavil vse moči za prospeh naše glasbe- Proslava stoletnice njegovega rojstva ja dokazala, da pričenjamo vendarle upoštevati pomen kulturnega de la in ga po pravici ceniti, kakor je to drugod že zdavnaj hvalevredna navada. L. M. S. Iz Julijske krajine Ni bil amnestiran. Zaradi bega čez mejo 6°. je zagovarjal pred goriškim sodiščem 26-letni Josip Bel tram iz Stare pore pri Gorici, ki se je pred kratkim vrnil iz inozemstva. Njegov zastopnik se jc zavzemal za to, da bi se mu priznala amnestija, kakor se je zgodilo že v več podobnih primerih, solišče pa mu amnestijskih pravic ni priznalo. Rutnunski minister za mornarico in letalstvo Rado Irinesou. ki je zadnje potoval po Italiji, se je preteklo nedeljo mudil v Trstu. Bil je tudi v Tržiču, kjer si je ogledal letalsko tovarno in ladjedelnico, in na mi-renskem letališču. Na miramarekem gradu so ga pogostili. Novi podeštati. V Motovunu je bil imenovan za pode6tata dr. Manlio Malahot-ta, v Mirnu prof. Achille d'Amore. v Grgaru hi Čepovanu pa h krat u Andrea Oioioso. Poslednje tri občine je doslej upravljal kot komisar Girseppe Falconetti. V Trnovem pri Gorici je bil Ugo Pilato imenovan za tajnika tamkajšnje fašistične organizacije. Dosedanji tajnik Lelio Bag-giani. ki je bil hkratu okrožni inšpektor stranke > podal ostavko in je ohranil le še poslednjo funkcijo. Nova nesreča pri Doblarjih. Pod Sv. Lucijo ranja Snojeva. Pogreb blagopokojne sestre bo danes ob 14 uri iz zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti k Sv. Križu. Obleka civilna s sokolsikim znakom. Sokol Dofcova priredi 5. decembra popoldne svečano akademijo, h kateri bo vstop prost, zvečer istega dne pa običajen Miklavžev večer. v^v-«::;:; Hi fe Mislila je. da je Stanko lil- tova srnica Jli : , _ ' J ...dokler ni vzel na rame Jernejčka katerega mati pere z Radionoml Tudi če ste le enkrat videli, li»va 5 Din. Najmanjši 17 Din. Goveje meso Dia 6—9 od danes naprej. Franc Dolhar. mesar, Ljub ljana VII, Jernejeva 19. 29832-33 Fižol, lečo, luščeni grah mak. oreih->va jederca in krompir, — nud; najceneje Sever & Komp.. Ljubljana. Gosposvetsk* cesta 5. 29720-33 Naslove tnalih oglasov pošiljamo samo onim, U pošljejo saiamke za 3 din. Prodam Beseda 1 Din. davek 8 Dm ia šifro ali lajanj* omivvs 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. X Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 wwfflrrnr) Opel novejšo Irmuatao, 8 1. na 100 km, proda Hojnik, Maribor, Frančiškanska ul. 13. 29®j&-J0 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač čez deset minut se je gospod Kozamurnik spet vzpel na belca. Ko je zamišljen jezdil po mestu, je zdajci opazil moža, ki se je upiral v ročni voziček, poln težkih vreč, in ga ni mogel zvleči po strmi ulici navkreber. »Imate vrv?« je zaklieal gospod Kozamurnik. Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ili lajanje naslova 5 Dim. Najmanjš* nosek 17 1*11. Kratek klavir zelo dobro ohranjen, z le pim glasom prav poceni prodam. Zima, Gledališka ulica le/HL 29839-36 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ah J ' 'ova 5 Din. NajmanjSl tnasek 17 Din. Plava papiga j« ušla. Najditelj naj jo odda: Bleiwe;&ova c. 18/11.. levo. 29331-27 Kupimr Beseda 1 Din. d.ivek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Dun. Najmanjši znesek 17 Din. Manufakturne stelaže dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim«. 39825-7 Kupim sledeče: 1.) na.p-avo za dviganje vagončkcrv (Friktionsauf- 20 2 vagončka po 3/4 kub. metra in 3.) 2 kionipl. zobata valja (Brechwalzwerk) za stiskalnico za opeko, širine 300 m/m. Ponudbe na: Opekama Tavčar Feliks, Vodice nad Ljubljano. 39800-7 t^ffjf.1!! Beseda 1 Din davek S Din u šifro sli dajanje naslova 3 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge kupite ali prodate potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljnbliana, Gledališka nlica 12. telefon 38-10 39843-16 IIIIIIIIIIIIIIIilllF!!!HIIIIIIIII!IIIIIIIHI!llllll[llllllilllllllflllllII! Kopnite domače blago ! iiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Vloge Mestne hran. ljublj., Ljublj. kred. Oanke. Ljudske posoj. ljublj. Mestne hran. Bre žice večje zneske potrebu jemo. Gotovina takoj. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka nllca 12. Telefon 38 10 2984-4-16 Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40 kupuje HRANILNE KNJIŽICE vseh den. zavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vseh vrst VAIUTE vseh držav po naivišii dnevni ceni 237-16 Stanovanj? Beseda 1 D5!! dsvek 8 Din ta šifro »li lajanje naslova 5 Din. Ntimrnjš) 17 Din. 2-sobno stanovanie s kabinetom, oddam. Šu-šteršičeva 7, Moste. 29820-21 Stanovanja Beseda 1 I>n. lavek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje primerno za fino obrt v pritličju ali I. nadstropju, v bližini pošte, iščem za 1. februar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 296rtl-21a Sobo odda Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D n. Sostanovalko dijakinjo, sprejmem v sobo s posebnim vhodom. Vprašati: Florjanska 22/1. 29810-33 Iz življenja na deželi Hude posledice snega v Mirnski dolini Mirna, 16. novembra Sneg ]3 napravil izredno mnogo škode. Daleč na okrog so pretrgane telefonske, brzo javne in električne žice, tako da so bili v mnogih krajih brez luči in telefonski razgovor je še vedno nemogoč. Zelo občutna pa .je tudi škoda po sadovnjakih, cvetličnih vrtovih in zlasti v gozdih- Tu leže vse vprek smrekova in druga debla. Marsikje je oviran tudi promet po cestah, ker leže čez cesto debla. Na mnogih krajih so pretrgane ceste, tako pri Mirni na Dolenjskem im na cesti Tržišče—Sevnica. Ob potoku Mirni je cesta tako zaruvana. da je promet s težjimi vozovi in avtomobili še nemogoč. Tako je moral tovorni avto. ki vozi iz mokronoške tovarne usnja podplate v Borovo za tvornico Bat'a, namesto v Sevnico naokrog čez Novo mesto. Sv. Martin se je letos res dobro odrezal in pin. za šifro ali lajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno ali prazno sobico išče solidna gospodična za taikoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 9^9«. Manjšo sobo za pisarno, iščemo takoj v centru ali bližini. Ponudbe pod »Pisarna« na ogl. odd. Jutra. 298T8-23a i*.-' Ž fcv ■V ..'..••i niorn\acije Beseda 1 Din. lavek 8 Din. za "*m ali lajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Izjava Podpisani Renčel Štefan, Jezica pri Ljubliani prekli-cujem da nisem plačnik svoje žene Marije R+učel. 29811-31 Poziv! Podpisana tvrdka poživlja tvrdko z železnino Jos. Zalta & Co. Ljubljana, ca javno prekliče da ni prevzel glavno prodajo vezanih plošč znamke »UKOD« kakor je v svojem razglasti na stranke označila. »FURNIR«. I. C. Dola- prodaja vezanih plošč in furnirjev. Ljubljana!, Frančiškanska ulica 4. 20819-31 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Agilna in poštena. Avto, Brez rraika 77, Cez da.n odsotna, Dobro ohranjen 99, Dom, Dohodek 969, Družabni ca. Družabna, Feš in simpatična. Eksistenca 37 Gotovina. Inženjer, Kores- pondentinja, Kolo, Kuharska pomoč. Kolegijalnost, Lep dom Mamljivi in točna. Med«. Mlekarna. Odziv, Organizacija Plačam takoj. Prva pomoč. Poštenost. Pisarna in telefon, Polje, Razočarana. Rabljen. Ravno dicepel. gte-parica. Sijajno. Spretna. Slučajna sreča. Stalno delo. Slovenske knjiige Sigurna »reča. Takoj 296o. Trezen vozat. Trg, Vesten zastopnik. V dobrem stanjn. Začetnica, Zajiolon, 136, 1,350.000. Beseda 1 Din. davek S Din. za iifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Prilikal ugodnega oakupa trenškotov, hubertusov, obleke, perila Itd. P r e s k e r Sv. Petra cesta I Mag. št. 62795/37. Razglas Na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni §§ 1 in 5 poziva mestno poglavarstvo v Ljubljani vse one, ki nameravajo v območju mesta pridobivati in prodajati led iz bajerjev, ribnikov, potokov in raznih stoječih voda, da si morajo predhodno preskrbeti dovolilo mestnega poglavarstva, če sploh smejo graditi oziroma uporabljati vire za napravo ledu, ki služi ljudski uporabi. Mestno poglavarstvo bo izdalo to dovolilo samo na podstavi ugodnega mnenja strokovne komisije, v kateri bo sodeloval tudi zastopnik drž. higienskega zavoda. Prošnje za komisijski ogled poedinih virov oziroma bajerjev je vložiti pri mestnemu poglavarstvu do 27* novembra t. L Mestno poglavarstvo prepoveduje nadaljnje pridobivanje, uvažanje in prodajo ledu iz nepregledanih in nedovoljenih virov. Proti kršilcem se bo postopalo po odredbah §§ 61 in 62 zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 17. novembra 1937. SLOVENSKE KONJICE. V ponedeljek, na svoj god, je praznoval g. Polde Rruderman petdesetletnico v krogu ljubljene žene in otrok. Ali ga poiščemo v njegovi trgovini zgoraj ali v trgovini in gostilni spodaj trga. Slov. Konjice, vedno je kljub zaposlenosti pripravljen za usluge. Pestro je bilo njegovo življenje do 6edanje obletnice. Na gali-ških poljih je dobil spominček, katerega posledice prenaša prezirljivo kakor malokdo. Kot poslanec bivše mariborske oblasti je osnoval in izvedel marsikatero koristno delo, posebno so mu bile na srcu gradnje vzornih in potrebnih cest. Več let ja bil predsednik trgovskega gremija. Na njegovi pisalni mizi pa 6e danes kopičijo listine, ki pričajo o delavnosti v poslih gostilničarske zadruge konjiškega srsza, kateri z uspehom predseduje. Odštevši malo dobo prijetnosti je prenašal krute udarce v svojem življenju res možato. To njegovo veliko samozataje-vanje je vredno spoštovanja. V družbi ne zna biti dolgočasen, globoko resne in stvarne razprave nadkriljuje njegova šegavost. Ko slišimo njegov običajni »akrabolt«, vemo. da kvitira dober dovtip, kateremu potem sledijo njegove vedno mična in privlačne šale. Njegovi prijatelji in znanci mu želijo, da ostane zdrav in čil že mnogo let. K njegovi srebrni poroki konec tega leta srčno čestitamo! DOBOVA. Kadar zapre Sava Sotlo, tedaj stopi ta čez svoje bregove m popis vi mnogo polja in travnikov. To se je te ctni tem hitreje zgodilo, ker se je prvi sneg povsod hitro stajal. Povodenj je bila tako velika, da je drla voda pol metra visoko čez banovinsko cesto. Stara zadeva, ki bo bogve kdia j rešena. — Posestnika Bohma je prijazen človek ponoči olajšal za dva praSička, po vrhu pa si izposodil še razno orodje. — Izpred mlekarne Je bilo odneseno novo, zaklenjeno in še neplačano kolo. Ali je bil to kak Urbanč? — Zaradi prenc poln jenosti razredov na tukajšnji šoli je sklenil občinski odbor zaprositi šolsko oblastvo, da se odpro štirje razredi. — Preteklo nedeljo je zasvetila elektrika. V tej zadevi zaslužnim možem bo poklonila občina diplome. Cerkev je razsvetljevalo vso noč več reflektorjev, proti hrvatski strani pa je žarel velik križ, se- stavljen iz s?imi!h elektiičndh luč L Cerkev bo skupaj z župniščem imela 300 žarnic. Pravijo, da bo bolj razsvetljena kakor zagrebška katedrala. Ljudem je to všeč, lo nekateri vprašujejo, kdo da bo vse t» plačeval. — Postarati se in vendar ostati mlad bi hotel vsakdo, če tudi to izgleda težavno, vendar to lahko dosežete s stalno skrbno telesno nego. Odlično sredstvo za' to je DIANA » \ - : FRANCOSKO ŽGANJE Masaža z DIANO učinkuje z močjo pomladitve, ravno tako je dragocena za nego ust in las. A poleg tega je zelo poceni. — Dobiva se v vsaki boljši trgovini. Zahtevajte izrecno DIANO in vzemite samo DIANO. Imitacije energično odklonite, ker niso nič vredne! V hladnih dneh Vas kozarček BERMET—VINA obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova iz Sremskih Karlovcev, Fruška gora. Vsak Jutro v naročnik je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za 10.000 dinarjev KUPIMO kompletno tiskarno in cinkografijo, rabljeno, toda v dobrem stanja. Obširne pismene ponudbe z opisom in navedbo fabrikata strojev in opreme poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Hica 9 pod šifro »Cinkografija«. ZAHVALA Vsem. ki ste našega nepozabnega moža, očeta in starega očeta, gospoda MARTINA ŠUSTERJA spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo čč. duhovščini in g. zdravniku za trud ob njegovi težki bolezni, gg. govornikom za lepe poslovilne besede, pevskemu društvu za ginljive žalostinke, vsem tovarišem gasilcem za častno stražo in spremstvo, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili svoje sočustvovanje. MOZIRJE, BEOGRAD, 18. novembra 1937. Rodbine: ŠUSTER, GORICAR in BLAG O JE VIČ. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Je ran. — Za Inseratni del 1e odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LjubljanL