Izhaja vsak č«trt«k UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin deJla Libertži (Ul. Cominerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. PoSt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. Ilr 35.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir' 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 407 TRST, ČETRTEK 5. JULIJA 1962, GORICA LET. XI. PO NEDELJSKEM LJUDSKEM GLASOVANJU Alžirija proglašena za neodvisno državo Za državno neodvisnost v sodelovanju s Francijo je bilo več kot 99 odst. oddanih glasov - Katere naloge se postavljajo alžirskim voditeljem S proglasitvijo izida ljudskega glasovanja. ki je bilo v nedeljo, 1. t. m., je Alžirija po 132 letih francoskega kolonialnega gospostva postala v torek neodvisna država. S tem,je bil hkrati kronan z uspehom boj, ki ga je 1. novembra leta 1954 začela najprej peščica pogumnih domoljubov, a ki je nato zajel široke alžirske množice in se končno spremenil v vsenarodno gibanje za osvoboditev izpod kolonialnega jarma. Z nedeljskim referendumom so Alžirci odobrili sporazum, ki so ga njihovi predstavniki sklenili s Francijo letošnjega marca v Eviar.u. Za neodvisnost Alžirije v sodelovanju s Francijo je bilo več kot 99 odstotkov oddanih glasov, se pravi več, kot so pričakovali največji optimisti. Kakor hitro je bil proglašen ta izid, je francoski visoki komisar v Alžiriji Christian Fouchet predal vso oblast predsedniku začasnega izvršnega odbora Faresu, še isti dan pa so iz Tunisa z letalom dospeli v Alžir predsednik začasne a'žirske vlade Ben Heda in 9 ministrov, v katerih rokah je sedaj vodstvo dežele ob Atlaškem gorovju. POLJEDELSKA DRŽAVA • Nova država meri 2 milijona in 300 tisoč k v. km površine in je torej skoraj osemkrat večja od Italije. Ima pa samo okrog 10 milijonov prebivavcev. Francozov je nekaj manj kot milijon in ts'koraj vsi živijo v mestih. Alžirija je izrazito poljedelska clfe-žela. Njeno največje bogastvo so žitarice, južno sadje, vino in povrtnina. V deželi pridelajo skoro toliko vina kot v Španiji nekaj več kot polovico toliko kot v Italiji. Vino je tudi njen glavni izvozni pridelek, saj zavzema do 67 odstotkov vsega alžirskega izvoza. Pridelek južnega sadja, zlasti pomafanč, znaša 'letno povprečno 944.103 stote. Skoraj vse prebivavstvo je naseljeno v severnem predelu države, in sicer na ozemlju, ki je nekoliko večje od Italije. Vsi ostali predeli so takorekoč neobljudeni, ker ni obdelovalne zemlje, tem-veČ se tamkaj razprostira puščava Sahara. V zadnjih letih je tudi ta postala gospodarsko pomembna, ker so Francozi odkrili bogata petrolejska ležišča, ki so leta ’961 dala 16 milijonov ton goriva. Proizvodnja pa čedalje bolj narašča. Voditelji nove države se nahajajo pred Mnogimi nalogami, ki niso morda prav nič 'ažje od tistih, ki so jih morali izpolnjevati ^ skoraj osem let trajajočem narodnoosvo rodilnem boju. Pri vsej dobri volji, ki so jo že izkazali in ki jo še vedno kažejo voditelji, ni mogoče namreč čez noč pozabiti strašnih žrtev, ki jih je alžirsko ljudstvo doprineslo za svojo osvoboditev. Po sodbi nekaterih op£-zovavcev je do leta 1960 zgubilo življenje najmanj pol milijona Alžircev, več kot 200 tisoč jih je odšlo v begunstvo, še mnogo več pa jih je bilo s silo odgnanih iz rodnih krajev in so morali živeti na določenih področjih, v nekakšnih koncentracijskih taboriščih. GOSPODARSKE RAZMERE Poteklo bo zato precej časa, preden se bodo te množice lahko ponovno vključile v redno življenje, pri čemer je treba upoštevati tudi ogromno gmotno škodo, ki je verjetno sploh ni mogoče niti približno oceniti. Razumljivo je nadalje, da, bo le čas mogel zaceliti rane in zbrisati spomin na barbarska sredstva, ki so se jih Francozi posluževali v boju proti domoljubom, in na nezaslišana grozodejstva, ki so jih v zadnjih mesecih povzročili oasovci. Poleg teh vprašanj, ki so neposredna posledica vojne, pa se alžirskim voditeljem postavljajo drugi, prav tako važni problemi. V Alžiriji živi nekaj manj kot milijon Evropejcev, v ogromni večini Francozov. Ti so razpolagali z močnim gospodarstvom, kar izhaja že iz dejstva, da so kolonisti leta 1946 posedovali 2,739.710 ha alžirske zemljiške posesti, porazdeljene med 26.153 lastnikov. Na vsakega posestnika je odpadlo povprečno po 85 ha. Okrog 20% posestev pa je merilo več kot 100 ha in zavzemalo skupno 75% vse zemlje, ki je bila last kolonistov. Domačih, to je muslimanskih zemljiških posestnikov je bilo istega leta 617.544. Imeli so skupno 7,562.967 ha zemlje. Na vsakega muslimanskega posestnika je odpadlo povprečno 12 ha, a v resnici je 70% vseh posestev merilo manj kot 10 ha. Več kot polovica alžirskih družin pa je bila celo popolnoma brez zemlje, čeprav je prebivavstvo hitro naraščalo (okrog 150 tisoč duš letno). Pri tem je treba upoštevati, da imajo francoski kolonisti navadno boljšo zemljo in da -so njihova posestva bliže mest in prometnih zvez in da so zato gospodarsko več vredna in donosna. Zaskrbljenost zaradi spora med voditelji Zaradi vsega tega se dogaja, da povprečni letni dohodek vsakega alžirskega kme tovavca ne znaša danes niti 25 tisoč lir, medtem ko živijo francoski posestniki v izobilju. Leta 1954 so na primer ugotovili, da so Francozi iz Alžirije samo med svojimi počitnicami v Franciji ali drugje zapravljali letno okrog 20 milijard tedanjih frankov, to je dvakrat toliko, kot so letno pošiljali domov svojim družinam alžirski delavci v Franciji. Do druge svetovne vojne je Francija zapostavljala severno-afriške dežele v industrijskem pogledu, ker jih je hotela obdržati v vlogi kupcev svojih industrijskih izdelkov, šele vojna je pokazala, da je bilo to zgrešeno, kar se je po porazu v domovini maščevalo nad francosko vojaško zmo. gljivostjo. Zato se je v povojnem času tudi industrializacija Alžirije hitreje razvijala, a francoske industrijske družbe so se v toliki meri polastile vseh pobud in obvladale vsa industrijska področja, da je bil takorekoč onemogočen nastanek domače alžirske in dustrije. V tem pogledu je v Alžiriji vladala izrazita gospodarska diskriminacija. To stanje je bilo seveda eden glavnih vzrokov, da so se Alžirci množično dvignili proti kolonialnemu gospostvu. Vseh teh problemov Alžirci seveda ne bodo mogli sami reševati. Nujna jim je zato pomoč ne samo Francije, temveč tudi drugih razvitih držav. Prvi pogoj za uspešno delo pa je po splošnem mnenju enotnost med različnimi strujami in silami, ki so doslej vodile narodnoosvobodilni boj in dosegle državno neodvisnost. VZROKI SPORA V krogih, ki s simpatijo spremljajo rojstvo nove države, pa je povzročil določeno zaskrbljenost spor, ki je nastal med večino članov alžirske začasne vlade in njenim podpredsednikom Ben Belo, ki ima baje za seboj večjo skupino alžirskih oboroženih oddelkov. Neposredni vzrok spora je dejstvo, da je začasna vlada odstavila nekaj višjih častnikov omenjenih oddelkov, ker se niso hoteli pokorovati ukazom političnih oblastev. Ben Bela se ni vrnil z ostalimi člani vlade v Alžir in se sedaj nahaja v Kairu. Vojaki se baje ne strinjajo z vsebi-(Nadaljevanje na 2. strani) Razmere v jugovzhodni Aziji RADIO TRST A • NEDELJA, 8. julija, ob: 9.C0 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o Karlu Velikem« (Dante Cannarella - Jadviga Komac), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Festival Evropske pesmi v Saint Vincentu — Večer jugoslovanskih popevk; 18.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.15 Nedeljski vestnik; 21.00 Ljudska opravila in opasila — Niko Kuret: »Trauce so že zelene — košnja«; 21.30 Sodobna simfonična glasba; 22.00 Nedelja v športu. . PONEDELJEK. 9. julija, ob: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev — Ivan Mane Jarnovič: Koncertni kvartet v F-duru. Jugoslovanski godalni ork. vodi Boris Papandopulo. Bruno B jelinski: Serenada za trobento, godalni orkester in tolkala. Simfonični orkester Radiotelevizije iz Zagreba vodi Igor Gjadrov; 19.30 Radijska univerza — Giuseppe Mon-talenti: »Zakaj smo podobni svojim roditeljem« — »Kako delujejo geniji«; 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledališč — Giacomo Puccini: »Tosca«, opera v treh dej. • TOREK. 10. julija, ob: 13 30 Glasba po željah; 18.30 Italiianški operni pevci — »Magda Olivero«; 19.00 Violinist Nikola Petrovič, pri klavirju Guido Rotter; 19.15 Glasba za najmlajše — Samospevi Cirila Preglja: 19 30 »Zakladi kralia Matjaža«, II. nadaljevanje (Tončka Curk), igrajo člani RO; 21.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Ob 10-let^ici Evropske premogovne in jeklarske skupnosti«; 2? cr Ilustrirano predavanje — Maks šah: »Bizantinska civilizaciia« — »Grški značaj Bizanca«. m SREDA, II. julija, ob: 18.30 Čajkovski: Simfoniia št. 5 v c-molu. op. 64; 19.15 Pianist Luciano Gente: 19.30 Turistični razgledi — Dušan Pertot: »Po evropskih rekah in jezerih — Okolica Ženevskega ie-zera«. Mara Kalan: »Logarska dolina«; 21.00 »Naselje v pampi« (Tine Debeljak - Jože Peterlin), igrajo člani RO. a ČETRTEK, 12. julija, ob: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja — »Verdijev založnik«; 19.00 Tenorist Dušan Pertnt; 19.30 Za Valvazorjem po naši deželi (Mara Kalan) ;21.00 Simfonični koncert. Približno ob 21.35 Književnost in umetnost — Martin Jevnikar: »Saša Vuga in niegova zbirka novel ,,Račke po reki plavajo”«. Približno ob 22.30 Iz žsro-dovine italijanske veleindustrije — Rosario Romeo: »Še o staniu pred zedinjen!etn«. « PETEK. 13. iiiliia, ob: 13 30 Glasba ro želiah: 18.30 Iz simfonične trlasbe 19. stoletja: 19 00 Koncertna sezona Tržaške Jiudske univerze 1960/61 — Čajkovski: Kvartet v B-duru na ukrajinske narodne napeve: 19.30 Človek in cesta — Rafko Dolhar: »Biološke lastnosti dobreera šoferja«; 20.30 Gosno-darstvo in delo: 21.00 Koncert operne clasbe: 22.00 Srečanje s tržaškimi književniki — »Boris Pahor« (Franc Jeza). ~ SOBOTA. 14 iuliia. ob- 13 30 Plošče prvič v od-daii: 14.40 Poieta Zlata Gašperšič in Janez Triler: 16.00 Tone Penko: »Medvedove dogodivščine«: 18 30 Skladbe julijskih avtorjev — Vnldo Merlinjs: Tre rispetti del Poliziano za rlas in modalni kvartet: Variaciie na beneški narodni nanev iz 18. stoletja: 19.00 Pianist Leon Engelman: 19.30 Goriški otvski — »števerjan«; 20.40 Zbor Emil Adamič iz Liublia-ne; 21.00 »Vrv med nebotičniki«, isra v treh dej (Luigi Candoni - Martin Jevnikar). igrajo č'ani RO TEDENSKI KOLEDARČEK 8. julija, nedelja: 4. pobinkoštna 9. julija, ponedeljek: Tomaž 10. julija, torek: Amalija > 11. julija, sreda: Olga 12. julija, četrtek: Mohor in Fortunat 13. julija, petek: Evgen 14. julija, sobota: Bonaventura SKRAJŠANI DELOVNI URNIK V Ženevi je zborovala na 46. sestanku Mednarodna konferenca za delo. Sej so se udeleževali zastopniki 92 držav. Razpravljali so v prvi vrsti o skrajšanem delovnem urniku. Z velikansko večino glasov so.sprejeli predlog, naj se skrajša tedenski delovni urnik na 40 ur v vseh tovarniških obrat’1! po svetu. Načrt se bo izvajal postopoma in kar je važno, ne da bi se znižale delavske plače. V jugovzhodni Aziji se po proglasitvi nevtralnosti v Laosu duhovi nikakor še niso pomirili. Ozadje vseh sporov in oboroženih spopadov pa ni samo pritisk komu. mstione Kitajske na Zadnjo Indijo, ampak tudi pomanjkanje vsakdanjega kruha, to je riža, v severnem Vietminhu. Njen komunistični voditelj Ho Chi Minh je prav zaradi riža in lakote napadel južni Vietnam, kjer se raztezajo bogata rižna polja. Ko so se razmere v Vietnamu vsaj navidezno urdile z razdelitvijo dežele po 17. vzporedniku, sta Kitajska in njen podpiranec Ho Chi Minh raztegnila svoje lovke na sosednji Laos. Izbruhnili so oboroženi spori med desničarji, komunisti in nevtralci. Na ameriški pritisk in s pristankom Hru-ščeva, ki prav tedaj ni mogel trpeti Maotse-jeve samostojne politike, so v Laosu postavili nevtralno vlado. To nevtralno stališče pa zaenkrat samo koristi Kitajski in severnemu Vietminhu, kjer vlada pravi gospo Zopet atentant? V torek zjutraj se je slišalo močno streljanje ob progi Fortezza-Innichen v Bistriški dolini na Tirolskem. Streljale so vojaške straže na neznane postave, ki so se pomikale ob železniškem tiru. Po ostrih strelih so neznanci pobegnili v bližnje gozdove. Ko so patrole natančno preiskale železniške nasipe: so našle več vrečič smodnika pod nasipi. Ni bilo pa nobenih vžigalnih vrvic Kljub temu menijo nekateri italijanski krogi, da se namerava poživiti nemško nacionalistično gibanje za Južno Tirolsko. Za novega predsednika severno tirolskega Berg Isel Bunda (Zveza z gore Isel). ki ima namen vzdrževati nemštvo v Južni Tirolski je izvolien poslanec Kranebitter. Novi nrec-sednik je na glasu, da bo vodil ostro borbo za ohranitev nemškega značaja bocenske pokrajine. Vendar ie v svoiem govoru po izvolitvi poudaril, da bodo borci za Južno Tirolsko odložili orožje nasilja in se borili z orožjem duha za pravice rojakov južno od Brennerja. VOJAŠTVO ODHAJA Združene države so sklenile, da bodo odpoklicale iz Evrope nekaj svojih vojaških edinic. Postopoma bodo še to poletje umaknili 7500 vojakov, ki so bili prideljeni k upravnim edinicam. Združene države so okrepile svoje posadke v Evropi od zadnie berlinske krize dalje za 40 tisoč mož. Sedanji umik torej ne pomeni zmanjšanja, bojnih enot, ki se bodo po izjavi ameriškega obrambnega ministrstva še pomnožile. SEGNI PRI PAPEŽU V torek dopoldne je državni poglavar Se-gni uradno obiskal papeža Janeza XXHT. Segnija, ki je nosil najvišje papeško odlikovanje, podeljeno mu prejšnji večer, je spremljalo dvajset oseb, med temi tudi zunanji minister Piccioni. Sprejem je bil nad vse veličasten. Polurni razgovor med papežem in državnim poglavarjem je pa tekel v prisrčnem ozračju. Ob koncu sprejema, katerega so prvič v zgodovini odda jali tudi po televiziji, sta si papež in predsednik izmenjala darove. Opoldne je državni tajnik Cicognani vrnil obisk v papeževem imenu na Kvirinalu. darski kaos in so navezani na uvoz riža z juga. Naslednji korak po nevtralnosti pa bo gotovo nov udar na južna rižna polja. Pekinški Ljudski dnevnik piše kar očitno, da je sedanje stanje v Zadnji Indiji le prehodno in da imajo komunisti namen dobiti pod svoje nadzorstvo vso južno-vzhodno Azijo in pregnati vse zapadne čete iz Azije. ŠE TAM V območja malajskega otočja se nahaja še vedno nekaj otokov, ki so postali pravo sporno jabolko med domačini in evropskim: državami. Borba za Novo Gvinejo še ni končana, že je izbruhnil prepir za severni del otoka Borneo. V rokah ga imajo, predvsem zaradi naftnih vrelcev, Angleži. Zdaj se je pa oglasil filipinski predsednik Maca pagal z zahtevo, naj Angleži odstopijo to kolonijo Filipinam. Za sedaj predlaga, da bi se vse uredilo po mirni poti. Kennedy v Mehiki Ameriški predsednik Kennedy se je v nedeljo vrnil s svojo ženo z dvodnevnega obiska v Mehiki. Redkokje so sprejeli predsednika s takim navdušenjem kot v mehiški prestolnici. Nad en milijon ljudi ga je v petek pozdravljalo po mestnih ulicah. V dolgih razgovorih z mehiškim predsednikom Lopezom Mateosom je Kennedv ob ljubil 20 miliionov dolarjev kot dolgoročno posojilo za dvig mehiškega kmetijstva. Politični dogovor pa vsebuje sklep, da se obe državi ne bosta vmešavali v notranje zadeve drugih držav, bosta pa odločno nastopili nroti vsem režimom, ki tlačijo demokratična načela. Sklep ie očitno naper-ien proti Kubi in deloma tudi nroti Brazi-liii in Argentini, kjer se pojavljajo diktatorske težnje. Alžirija proglašena za neodvisno državo (Nadaljevanje s 1. strani) no evianskega sporazuma in se zlasti upirajo, da bi zločini, ki jih je zagrešila OAS, ostali nekaznovani. Šele čas bo pokazal, če se bo ta spor mirno poravnal, kar bo tudi odvisno od uspeha posredovanj drugih arabskih dr žavnikov, kot sta na primer Naser in Bur-gšba. Francoske oblasti in njihove vojaške edinice (skupno 250 tisoč mož) se na osnovi sporazuma za sedaj drže ob strani in bodo nastopile samo v primeru, da bi jih poklicala na pomoč zakonita alžirska vlada. Velika škoda bi namreč bila, če bi po tolikih žrtvah in tako dolgem političnem in vojaškem boju, pravkar doseženo zmago zasenčila nevarnost državljanske vojne, ki bi gotovo onemogočila pričetek konsolidacije nove države. Svobodoljubni svet zato upa, da bodo alžirski voditelji tudi tokrat pokazali svojo politično zrelost in preprečili medsebojno obračunavanje, s čimer ne bodo koristili le svojemu ljudstvu, temveč prispevali tudi k pomiritvi v tem važnem delu sveta. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, Adenauerjev ol Zahodnonemški kancler Konrad Adenauer se te dni nahaja na uradnem obisku v Franciji. Glede na izredno slovesni sprejem, ki mu ga je pripravil predsednik De Gaulle, kaže, da bi ta obisk moral dokončno potrditi in utrditi prijateljstvo in plodno so delovanje med narodoma, katerih spori so v zadnjih 100 letih povzročili toliko gorja Evropi in svetu. Kancler Adenauer bo obiskal več francoskih mest. V katedrali v Reimsu, ki so jo med zadnjo vojno uničili nemški bombniki in ki je bila obnovljena z ameriško pomočjo, bo skupno z De Gaullom prisostvoval slovesni službi božji. Pomemben pa bo tudi drug dogodek, ki je morda edinstven v zgodovini francosko-nemških odno sov. V vasici Mourmelon bosta državnika prisostvovala mimohodu francoskih in nemških vojaških edinic. Tu se namreč nahaja ozemlje, ki ga je Francija dala na razpolago za vaje zahodnonemških oboroženih sil. Državnika bosta seveda imela tudi vrsto političnih razgovorov. Po mnenju političnih opazovavcev bosta predvsem obravnavala DRAGOCENE UMETNINE V Londonu posluje velikanska umetnostna galerija in zbiralnica vsakovrstnih umetnin in starin, ki slovi po vsem svetu pod imenom Sotheby. Vsak mesec prireja tudi javne dražbe umetnin, ki so pa dostopne le debelim listnicam. Pri zadnji razprodaji je dosegla Michelangelova slika »Jezus pred Pilatom« vzklicno ceno 45 milijonov lir. Nenavadno visoko ceno so povzročili tudi odlomki nekega umetnikovega soneta, ki so. napisani na zadnji strani platna. Boj nepismenosti Organizacija združenih narodov je po svojih strokovnjakih izdelala desetletni na črt za pobijanje bolezni, lakote, revščine in nevednosti. Za uresničitev te zadnje točke bo začela z velikopotezno akcijo za pobijanje nepismenosti. Po vsem svetu je še da nes nad 700 milijonov odraslih ljudi, ki ne znajo ne pisati ne čitati. V to skupino spadajo v prvi vrsti ženske, kar se zelo 'Pozna pri družinski vzgoji otrok. UNESCO, to je mednarodna kulturna organizacija v sklopu Združenih narodov, namerava v desetih letih znižati nepismenost vsaj za polovico. Stroški za ta načrt so preračunani na 800 milijonov dolarjev. Poravnali jih bodo delno Združeni narodi, delno pa pri-zadete države. POCENI DOKTORJI Policija v Milanu je prišla na sled sleparskim univerzam, ki so prodajale doktorske nas]ove po en četrt milijona lir. Rektor visoke šole z donečim naslovom »Accade-ntia di stuti superiori« je knez Francesco Amoroso d’Aragona. Njegov tajnik pa profesor Cominetti iz Genove. Ta je vodil dopisovanje z osebami, željnimi doktorskega naslova brez učenja. Po daljšem dopisovanju in plačilu pristojbine je bil doktorand Povabljen v krasno opremljeno dvorano na lektorjevem« stanovanju v Milanu. Kandidata so oblekli v togo in po lepem nagovo-mu je namišljeni rektor izročil veliko doktorsko diplomo. Kupčija s sleparskimi diplomami je nesla »akademskemu« senatu debele milijone. »isli v Franciji vprašanje evropskega združevanja, ki je postalo predvsem zato kočljivo, ker med zahodnimi državami ni enotnega stališča c temeljih in organizaciji omenjene politične skupnosti. Francija in Zahodna Nemčija imata nadalje več pomislekov glede vstopa Velike Britanije v Evropsko skupno tržišče. Zdi se pa, da De Gaulle in Adenauer v tej zvezi ne bosta sprejela nobenega senzacionalnega ukrepa, ker hočeta z obiskom predvsem dokazati, da se je med državama in narodoma končno začela doba prijateljstva in sodelovanja. Prehitro veselje V francoskem mestu Saint Nazaire sta se dva kopača prehitro razveselila, da bosta obogatela. Pri kopanju za neko stavbo jima je nenadoma privrela na dan nafta v mogočnem curku. Vedno več se je nabiralo te dragocene tekočine. Delavca sta si od veselja padla kar v objem, ker sta pričakovala, da bosta prejela za odkritje veliko nagrado. Radost je pa trajala le malo časa. Pri natančnejši preiskavi se je izkazalo, da sta kopača s tako vnemo mahala s krampi, da sta prebila cevi naftovoda, ki je prav tam izpeljan proti pristanišču. UNIVERZA V TRIDENTU Te dni je prosvetni minister Gui sprejel posebno odposlanstvo iz Tridenta. Razpravljali so o ustanovitvi posebne univerze v Tridentu. Visoka šola bo imela samo eno fakulteto, in sicer za socialne vede. Novi časi - Na zadnji seji osrednjega pripravi javnega odbora za II. vatikanski cerkveni zbor so razpravljali tudi o predlogih za reformo našega koledarja. Ureditev koledarja ima veilik pomen za cerkveno združenje vzhodnih Cerkva in tudi za vse naše civilno življenje. Objasnimo si ta dejstva v naslednjih vrsticah. še iz šolskih klopi nam je znano, da so šteli Rimljani in narodi srednjega veka čas po »julijanskem koledarju«. Vpeljal ga je Julij Cezar leta 45 pred Kristusom. Naslanjal se je na račune egiptovskih astronomov. Ni pa upošteval razlike med sončnim in zvezdnim časom in se že čez nekaj desetletij ni več ujemalo štetje mesecev z letnimi časi. Tako daleč je prišlo, da so pomladne praznike obhajali jeseni. Vse te napake so nagnile papeža Siksta V., da je sklical astronome na posvet. Razburkani časi so pa šele papežu Gregorju XIII. dovolili, da je leta 1582 razglasil nov »gregorijanski koledar«. Ukazal je zbrisati deset dni med 4. in 15. oktobrom, da bi se običajno časoštetje ujemalo s pomladanskim enakonočjem, ki so ga preračunali na dan 21. marca. Odredil je tudi, da se črta prestopni dan v vseh letih z dvema ničla ma, ki niso mnogokratniki števila 400. TCa kor smo že rekli, je bila koledarska reforma zelo važna za vse civilno življenje tedanjega sveta. Novi koledar je prišel v rabo po vsem zapadnem svetu, le vzhodne Cerkve so ga odklanjale in se držale julijanskega. Tu pa postaja zadeva s koledarjem bolj versko-organizacijskega značaja. Katoliška Dve novi državi V nedeljo je bila proglašena v Afriki 24. in 25. samostojna država. To je bivša belgijska kolonija Ruanda-Urundi. Ozemlje je razcepljeno na dve samostojni državi. Severna polovica se je organizirala kot republika Ruanda pod predsednikom Kaya-bando. Glavno mesto je Kigali, ki je s svojimi 3000 prebivavci najmanjša prestolnica na svtu. Južni del Urundi, ki se sedaj imenuje Burundi, je postal kraljevina pod vladarjem M\vabutsom IV. Prestolnica je Usumburu ob jezeru Tanganika in ima 50 tisoč prebivavcev. Ruanda meri 26 tisoč kvadratnih kilome trov, Burundi pa 28 tisoč. Obe skupaj imata približno pet milijonov prebivavcev. Deželi sta poljedelski in živinorejski. Bogati so tudi rudniki kositra in dragocenega volframa. Prodor v osvetje V soboto so spustili v Sovjetski zvezi -v ozračje satelit Kosmos VI. Umetni trabant je obkrožil našo zemljo v 90 minutah. Lete1 je v oddaljenosti 360 kilometrov. Namen poleta je bil samo znanstven. V tem letu bodo spustili Rusi še več podobnih trabantov. V Ameriki pa se pripravljajo na polet vsemirskega letala Mercury, ki bo sedemkrat obkrožil zemljo. Letalo bo vodila posadka astronavtov. Za prihodnje leto imajo pa v načrtu odlet še večjega letala, ki bo kar osemnajstkrat letelo okoli sveta. nov koledar Cerkev praznuje namreč največje praznike, zlasti velikonoč in božič, ob drugih dneh kot pravoslavna. Nekateri cerkveni očetje vidijo tudi v tej razliki oviro za zedinjenje ločenih bratov. Zato je prišel predlog, naj bodoči koncil uredi enoten koledar, ki bo ustrezal tako cerkvenim, kakor civilnim težnjam. Novi predlog Gregorijanski koledar namreč ni popoln, V 10.000 letih se pojavi pogrešek šestih dni Glede velike noči pa velja v katoliški Cerkvi pravilo, da se mora obhajati prvo nedeljo po pivi spomladanski polni luni. Zato pade vsako leto ta praznik in z njim vred vsi ostali premakljivi na drug dan. Razlika praznovanja velike noči in božiča pri nas in pravoslavcih znaša tudi po 14 dni in več. Želja, da bi se po vsem krščanskem svetu obhajal skupni praznik Vstajenja na isti dan, je dala pobudo za nove koledarske reforme. Za osnovo bodo vzeli predlog, ki se nahaja pri Združenih narodih že od leta 1950 dalje. Po njem naj bi se leto delilo v štiri četrtletja po 13 tednov vsako. Prvi dan v letu, kakor tudi vsako četrtletje naj bi se začelo z nedeljo. Prvi mesec vsakega četrtletja bi imel 31 dni, naslednja dva po 30. Zadnji dan v letu, ki bo imelo 365 dni, se vrine kot poseben dan, tako da lahko pade 1. januar na nedeljo. Vsako četrto leto se bo pa prištel še en prestopni dan. Po tej uredbi bo velika noč vedno ?• aprila. Prav tako bodo obhajali ob stalnih dneh tudi vse ostale praznike po vsem kr-, ščanskem svetu. L RAZPRAVA O DEŽELI V poslanski zbornici se je v torek zaključila splošna razprava o zakonskem osnutku za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Včeraj pa se je pričela razprava o popravkih in spreminjevalnih predlogih, ki so jih k omenjenemu osnutku postavili razni poslanci. V torek sta med drugimi govorila minister Medici in poročevavec komisije ca ustavna vprašanja, demokristjan Rochetti. Prvi je v glavnem odgovarjal novofašistič-nemu poslancu Almiranteju, ki je proti ustanovitvi dežele nepretrgoma govoril nič manj kot sedem ur in 45 minut. Tako je dejal, da je ustanovitev dežele zadeva notranje politike in da ne more »imeti nobenega vpliva na mednarodne odnose«. Novofašistični prvak je namreč izjavil, da se z ustanovitvijo dežele Italija hkrati odpoveduje »pravicam v bivši coni B Tržaškega ozemlja«. Na koncu svojega govora pa je minister Medici zagotovil, da bodo manjšine v okviru dežele zaščitene. Poslanec Rochetti je o manjšinah dejal, da bodo z njimi ravnali tako, kot predvideva ustava. Izjavil pa je tudi, da njegova skupina nasprotuje predlogom, naj se 3. člen zakonskega osnutka spreminja, tako da bi pravice manjšin bile natančneje določene. Več spreminjevalnih predlogov k zakonskemu osnutku so postavili komunisti. Tako so glede vprašanja manjšin predložili štiri nove člene, s katerimi naj se izpopolni programatično načelo, ki ga vsebuje 3. člen predloženega zakonskega osnutka. Razprava v poslanski zbornici se bo nadaljevala še več dni, ker so desničarske skupine trdno odločene nadaljevati boj proti deželi, oziroma otežkočiti odobritev ustavnega zakona o njeni ustanovitvi. Opčine: RAZSTAVA V OSNOVNI ŠOLI Slovenska osnovna šola na Opčinah je priredila za zaključek šolskega leta razstavo risib in ročnih del. Svoje izdelke so razstavili učenci vseh razredov, tudi prvošolčk. im prav ti so najbolj presenetili obiskovav ca, zlasti tistega, ki je obiskoval še osnovno šolo starega tipa. Tak človdk si namreč težko predstavlja, če ni videl te razstave, kaj se danes že nauče učenčki prvega razreda, po novih pedagoških metodah. Skoraj ni mogoče verjeti, da so izdelali vsa tista ročna dela res prvošolčki sami. Razstava je nudila najlepši dokaz, kako zelo je napredovala v zadnjem času pedagoška veda in kako izpopolnjeni, hkrati pa poeno stavljeni so vzgojni in učni sistemi. V sobah, kjer so bila razstavljena ročna dela učencev ostalih razredov, je bilo videti stvari, ki bi delale čast; marsikateremu obrtniku in obitnici, pa tudi umetnikom. Videli smo stvari, n. pr. nekaj risb Alenke Starc ali plastične figure Brune Carli, ki so neprimerno bolj prisrčne in doživete kakor najbolj slavljeni produkti tako irneno vane »naivne umetnosti« velikih. Obiskova-vec se ni mogel nagledati prodajavke pečenih kostanjev z otroki, ki stoje okrog njene pečice, s šolo v ozadju, ali pa toplih barv in prisrčnih figur na silikah male Alenke in tolikih drugih njenih sošolcev in sošolk, katerih imen si nismo mogli zapomniti. Marsikatera tistih risb bi bila vredna, da pride v okvir, vsaj na steni domače hiše. Razstava je bila najlepši dokaz za visok; raven slovenske osnovne šole na Tržaškem in za kvaliteto ter prizadevanja naših šolnikov. Taka šola nudi otroku bogastvo, ki mu ga ne bo mogel nihče nikdar več vzeti. Sesljan: USPELA RAZSTAVA DOMAČIH VIN V torek se je na županstvu v Nabrežini sestal odbor, ki je priredil prvo razstavo domačih vin v Sesljanu. Odbor je po pre gledu opravljenega dala ugotovil, da je pri reditev prav dobro uspela. Obisk razstave je bil nadvse zadovoljiv in vsi obiskovavci so pohvalili tako pobudo kot razstavljene pridelke. Prireditelji so posebni komisiji strokovnjakov zaupali nalogo, naj oceni razstavljena vina in naj določi nagrade vinogradnikom, ki so se udeležili prireditve. Sklenjeno je tudi bilo, da bo prihodnje leto druga razstava, in sicer v kraju, iki bo pravočasno določen. Letošnja prireditev je dokazala, da se na področju devinsiko-nabrežinske občine pridelajo kvalitetna vina, ki gredo tudi dobro v prodajo. Na razstavi so namreč v 3 dneh stočili kakih 25 hektolitrov posameznih vin. To je vsekakor spodbudno za domače kme-tovavce, da se s še večjo vnemo posvetijo vinogradništvu, ki je poleg živinoreje, glavni vir njihovih dohodkov. Tržaški občinski svet: SPLOŠNI REGULACIJSKI NAČRT ODOBREN Na ponedeljkovi redni seji tržaškega občinskega sveta so svetovavci z večino glasov odobrili novi splošni regulacijski načrt za mesto Trst. Načrt bo sedaj proučil prefek-turni upravni odbor in nato bo vrnjen občinski upravi. Tedaj bo 60 dni na razpolago občinstvu, da si ga ogleda in lahko predlaga popravke, šele po poteku tega roka bo načrt ponovno postal predmet razprave občinskega sveta. Končno bo regulacijski načrt dostavljen pristojnemu ministrstvu v odobritev. NOVI TAJNIK TRŽAŠKE KD Na občnem zboru tržaške Kršč. demo kracije je bil med drugim izvoljen no\i strankin širši in ožji odbor. Za političnega tajnika je bil imenovan dr. Guido Botteri, medtem ko je dosedanji tajnik Corrado Belci postal namestnik tajnika in referent za zakonodajne zadeve v zvezi z' deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Dr. JBotteri je časnikar in sourednik znane politične revije »Trieste«. V časnikarskih in političnih krogih ga med drugim prištj-vajo med dobre poznavavce manjšinskega vprašanja. ZRELOSTNI IZPITI S pismeno nalogo iz italijanščine so se v ponedeljek začeli po vsej državi zrelostni in usposobljenostni izpiti. Slovenskih ma- turantov iz Trsta in Gorice je letos skupno 85. Izpiti so na posameznih slovenskih srednjih šolah v Trstu. Na klasični gimnaziji je 11 kandidatov, na višji realni gimnaziji 14, na učiteljišču 21, na trgovski akademiji pa 39. Vsem kandidatom želimo dosti uspehov! RAZMERE SE SPREMINJAJO Jugoslovanski dan na tržaškem velesejmu se je kot običajno tudi letos zaključil z velikim sprejemom na jugoslovanskem kon zulatu v Trstu. Razlika med sedanjo in bivšimi prireditvami je v tem, da so bili prvič prisotni tudi dr. Branko Agneletto ing. Boris Sancin, prof. Anton Kacin in u'r. Teofil Simčič. NIŽJI TEČAJNI IZPITI Na Strokovni industrijski šoli v Dolini so z uspehom opravili nižji tečajni izpit naslednji kandidati: Bandi Jordan, Bandi Viljem, Gropajc Marjan, Kraljič Mirko, Rapoteč Boris, Zobec Oskar, Česnik Lidija, Pregare Sonja, Štrajn Sonja in Žerjal Marija. 13 kandidatov bo pa polagalo popravne izpite v jesenskem roku. TIPANA V soboto zjutraj ibi se bila kmalu pripetila huda prometna nesreča na cesti, ki pelje proti Brezjam. Z avtom »Fiat 600« ki je last našega župnika, se je peljal domačin Vincenc Kerktič proti omenjeni vasi. Nasproti mu je pridrvel vojaški tovornjak. Na ozki cesti se je bilo težko izogniti in trčenje je bilo neizogibno. K sreči ni bilo osebnih žrtev, toda župnikov avtomobil jc bil hudo poškodovan. Oblastva raziskujejo, kateri izmed vozačev je zakrivil nesrečo. Vzrok pa je, kakor že dostikrat pri nas: slaba cesta. TAVORJANA V naši občini se je že razširila volivna mrzlica. Ker je prejšnji občinski svet odstopil, 'so razpisane nove volitve za v nedeljo, 22. julija. Prejšnjo nedeljo, to je 27. junija, je potekel rok za vlaganje volivnih list. Predvidevali smo tri liste kot pri prejšnjih volitvah. Kandidati z liste, ki je nosila znak petelina, so se to pot porazdelili na ostali dve. Dcmokrščanska ima samo 1?' kandidatov, ker je komisija v zadnjem hipu črtala tri, ker niso bili pravilno prijavljeni. Na tej listi so tudi trije slovenski rojaki. Druga lista z »naklom in grozdom« ima vključenega enega Slovenca. Ti štirje* naj bi predstavljali Mažarole, Tamar h' Drejane. Po teh vaseh se pa ne opaža preveliko volivno navdušenje. Ljudje pravijo, da se jih spomnijo samo ob volitvah. To bo res, če povemo, da Drejane im Tamar Se kolovoza nimajo. Vse morajo znesti na hrbtih, če bo po volitvah boljše, pa res n/fft#c*/f/ vina Ne, niso vsi zdravniki prijatelji vina, a po večini so. Imajo pa zdravniki - prijatelji vina svojo posebno mednarodno organizacijo, ki ima redne letne kongrese, na katerih se razpravlja o resnih vprašanjih, kot: »Vino in zdravje«, »Vino kot hrana«, »Vino kot zdravilo« itd. Italijanski zdravniki prijatelji vina dosedaj niso imeli posebne organizacije, pač pa deluje že dve leti društvo »Prijatelji vina«, ki je izšlo iz organizacije poklicnih pokuševavcev vina (ONAV Ordine Nazionale Assaggiatori Vino), s sedežem v Astiju. Društvo »Prijatelji vina« je organiziralo svoj letošnji glavni sestanek bolj na široko in se je zato povezalo z »Akademijo za trto in vino«, z »Mednarodno zvezo zdravnikov - prijateljev vina« in posebej so povabili še mnogo vidnih oseb, predvsem vseučiliških profesorjev. Tako se je potem zbralo prvi dan v Firencah, drugi dan pa v Sieni znatno število odličnih gospodov, prijateljev vina. Najlepši prispevek na zborovanju je bila razprava senatorja prof. V. Buronza o »vinu in umetniškem navdihnje-nju«. Glavni zaključek dvodnevnih zasedanj ie, da se tudi v Italiji osnuje sekcija mednarodnega zdravniškega odbora za znanstveno proučevanje vina in grozdja. OVČEREJA NA SVETU V zadnjem desetletju se je na vsem svetu reja ovc pomnožila za nekaj več kot 200 milijonov glav in znaša danes okoli 920 milijonov živali. Največji porast je število ovc doseglo v Avstraliji in Rusiji, v Argentini pa je število padlo. V Jugoslaviji je število narastlo za par stotisoč glav, v Italiji pa padlo za 300.000 glav. V posameznih državah so leta 1961 redili ovc (v milijonih). Avstralija 153, Rusija 133, Kitajska 59, Nova Zelandija 50, Argentina 48, Indija, Turčija, Južna Afrika in ZDA med 32 in 40, Anglija, Španija, Iran, Urugvaj in Brazilija med 20 in 30, Jugoslavija 11, Grčija, Bolgarija, Ita lija in Pakistan vsaka po 9 milijonov glav. pri gnojnih vnetjih vek in pri turih, hladni obkladki pa pri srbečici in lišajih; v kozmetiki uporabljamo tople kamilične obkladke, za nego obraza. Napravimo pa jih tako: leže obložimo umit obraz s toplim kamiličnim obkladkom in ga pokrijemo z debelo krpo. Čez četrt ure snamemo obkladek z obraza, kožo pa namažemo za 10 minut z mastno kremo. Postopek nato zopet ponovimo. Po drugem mazanju s kremo, kožo masiramo nato pa obrišemo preostalo kremo s suho krpo; o zaradi belilne zmožnosti kamilic je priporočljivo svetlolaskam, da splaknejo lase po umivanju še s kamiličnim čajem. Ako dodajo čaju še žlico limoninega soka in posušijo lase na soncu, bodo ti še .svetlejši. Doma si lahko same pripravimo vodo za lase, ki bo ublažila srbenje in vnetje lasišča, obenem pa bo obelilo lase. 15 dkg suhih kamiličnih cvetov prelijemo z 1% litra vrele vode. Ko se tekočina ohladi, jo precedimo in ji dodamo 1 del alkohola ter 1% g modrega kamiličnega olja. S to tekočino namažemo lase in lasišče, posebno če so mastni in lepljivi. Omenjena tekočina se tudi ne pokvari preko zime. Ondina ŽENA IN DOM It. It. Peta usede 17. Glavni inženir je bil ves iz sebe. »Saj to ni mogoče, gospod Prašnik! Vaša soba je vec.no zaklenjena. Poleg tega ste imeli tudi možnost spraviti važne načrte v železno blagajno...« »To sem pa res pozabil, gospod inženir.« se je Prašnik opravičeval ves obupan. »Prav zelo si očitam to pomanjkljivost.« Inženir Mirt je zmajal z glavo. »Ne, ne tega bi ne 'bili smeli pozabiti. Sicer se mi zdi zelo čudno, kako je mogel tat vdreti v vašo delovno sObo in odnesti vse načrte.« »Tudi jaz tega ne razumem. Vrata sem vedno zaklepal in ključ oddajal.« »Je mogoče vlomljeno kakšno okno? Ne mislim samo v vaši sobi, morda v uprav nem poslopju, ker sta obe stavbi v zvezi.« »O tem bi pa gotovo kaj slišali.« »Vsekakor, toda kako je kdo prišel noter Saj imamo vendar vratarja.« »Z njim sem že govoril, a ne ve ničesar Povedal pa mi je, da je bil zvečer v tovarni gospod Lipič. Skupaj sta pregledala hodnike in vsako kljuko še posebej poskušala.« »Gospod Lipič je bil v tovarni? Kdaj pa?« »Sinoči.« »Pa saj ni mogoče! Po kaj je neki prišel?« »Morda je kaj pozabil. Vem samo to, da sta pregledala z vratarjem vse upravne prostore.« »Potem pa stopiva k njemu. On mora za zadevo zvedeti. Ce je prišel zvečer nadzorovat tovarno, je gotovo imel kakšen vzrok.« »Seveda,« je zinil Prašrfik, ki mu je postala vsa stvar skrajno mučna. Ni čutil nobene krivde, a se mu je zdelo, da vsi. gle daio nanj z nekim nezaupanjem. Kot ogenj se je razširila novica, da so vdrli v sobo za načrte in odnesli važne, risbe. Zvedela je tudi Deli Vrbnikova in je takoj v pisarni povedala to novico Dragici. »Pomislite, gospodična Vornik, sinoči sc neznanci vdrli v tovarno.« »Nemogoče,« se je začudila Dragica. »Kdo bi neki bil? Saj v delovnih prostorih se ne nahaja nič takega, kar bi vabilo tatove. Denar je vendar v blagajni...« je zmajala z glavo. »In vendar je tako. Tatovi so bili v sob: za konstrukcije. Neke važne risbe so odne sli. Kaj bodo z njimi počeli, ne vem, ker niso bile niti dokončane.« »To pa je nekaj drugega,« je Dragica odvrnila s premislekom. »Večkrat sem že slišala o tehničnih vohunih.« »če je pa tako, je zadeva nevarna. Po moji pameti se potemtakem nahaja tat med sodelavci.« »Kako pridete na to misel, ljuba Deliča?«, je zmajala Dragica z glavo. »Če je to res, se mi pa naš gospodar kar smili. Do koga naj pa še ima potem zaupanje? Brez za upanja pa ne more delo iti dalje v takem podjetju.« »Jaz pa mislim, da je prav tako,« je spet zatrdila Deliča. »Pomislite, da ni sledu o kakem vlomu. Tat je prišel v poslopje po redni poti, če ne s pravimi ključi, pa s ponarejenimi. Te si je pa moral prej preskrbeti. Kaka tuja oseba bi tega ne mogla. Prav rada bi vedela, kdo se je vtihotapil v sobo tega novega inženirja Prašnika. Če bi Deliča ne gledala skozi okno, bi gotovo opazila, kako je Dragica pobledela in si stisnila roke na prsi. »Ne morem pa razumeti,« je čebljala Deli kar naprej, »čemu zaupajo novim inženirjem take važne stvari. Treba se je prej prepričati, ali so vredni zaupanja. Kdo jamči, da nima mladi inženir sam prste vmes?« Deli ni pričakovala odgovora, tudi se ni ozrla, ko je Dragica razburjeno vprašala: »Prašnik se imenuje?« »Tako, da. Menda še ni dolgo pri nas.« Dragica se je ugriznila v ustna. Izgovorila je ime mladeniča, ki ga je nadvse iljubila a kljub temu zaničevala, ker jo je tako prevaril. Ni več mogla nadaljevati razgo vora. K sreči so prav v tistem hipu poklicali njeno tovarišico v sosednjo sobo. —O— Vilko Lipič je zamišljen pogledal mladega Prašnika in se je nato ozrl h glavnemu inženirju: »Je to vse, kar mi imate povedati?« »Da, te točke in sklepanje se je,utrdilo v meni, gospod šef.« Tovarnar je pokimal. »Dobro, lahko gre ste, gospod Prašnik.« Gledal je za odhajajočim, ddkler se niso zaprla vrata za njim »Kakšno je vaše osebno mnenje, gospod Mirt? Povejte popolnoma odkrito.« Nekaj hipov je trajalo, preden je inženir spregovoril. »Nekaj mi lahko očitate, gospod Lipič, in sicer da sem novemu inženirju že prve dni poveril važne naloge.« »Hm, to bi morda tudi jaz storil. Kaj je pa vas privedlo do tega?« »Pravzaprav sam ne vem. Neko čudno zaupanje do mladega inženirja. Morda že zato, ker ste ga vi takoj sprejeli v službo, obenem z inženirjem Brenkom.« Gospod Lipič se je nasmehnil: »Vaše besede mi jemljejo možnost, da bi vam kaj očital, če bi sploh imel vzrok za to.« »Da ni vzroka, tega nisem hotel reči.«. »No, tudi jaz nisem vzel tako resno. Vendar je pa razumljivo, da se nahajamo v mučnem položaju. Kako-naj se ohrani zaupanje? Ali morda vi menite, da je prišel kdo od zunaj?« Inženir je odkimal: »Ne verjamem. Mož no pa je vse.. Svoje sodelavce poznam prav dobro. Oba nova inženirja seveda malo manj.« »Brenka in Prašnika? Ne, ne morem si misliti,« je tovarnar zmajal z glavo. »Brenk je pri nas samo zato, da se izpopolni v praksi. Torej on ne more biti. Gospod Prašnik?« Spet je zmajal z glavo. »Rešil je Ar.i iz valov. Življenje je zastavil. Ne, Mirt, mladenič takega kova ni zmožen podlega dejanja.« (Dalje) Še nikoli v svojem življenju ni bil prišel v tako tesen ir direkten stik z naravo kot na tem svojem begu. Tudi prej je včasih odletel sam ali z ženo in prijatelji na izlet v naravo, v tropsko, umerjeno ali arktično, toda nikoh ni bil odvisen od nje in nikoli je ni doživljal tako intimno, Ostala mu je tuja; bila je kot zgolj dekoracija sveta in vir surovin, ničesar pa ni pomenila za njegovo notranje doživljanje. Kadar je zaslišal peti ptico, jo je v mislih mehanično katalogiziral v njeno zoološko vrsto in razred, in štirinožne živali so mu bile zanimive samo kot znanstvni fenomen biološke energije in prilagajanja okolju brez zavestnega razumskega sodelovanja. Zdaj pa je občutii v živalih resnično živa in prijateljska bitja, celo edina živa bitja, katerih se mu ni bilo treba bati, saj ljudi se je moral izogibati. Vse človeštvo je tedaj štelo le še nekaj stotin milijonov ljudi in celina je bila zato zunaj večjih središč malo obljudena. Tako se je z lahkoto izogibal naselbin. Gotovo ga je dala vlada Srečnega sveta vsepovsod iskati, da bi ga ekzemplarično kaznovala za njegov idejni upor, tudi za strah drugim. Zato ji ni smel pasti v roke. Zdaj, ko se je prost potikal po gozdih in gorah, se je tudi dokončno iznebil strahu, ki je prej večno glodal v njeni. Kljub temu, da je bil najbrž ves uradni aparat Srečnega sveta v gibanju, da bi ga ulovil, se je čutil vendar bolj svoboden in na svoje lastno začudenje tudi bolj srečen. Ni imel več mučnega občutka, da je neprestano nadzorovan in da je odgovoren višjim mestom za vsak svoj korak. Kadar se je zdaj znašel sredi ne dotaknjenega pragozda v gorovju, ga je prevzela opojna sla nad 3>o otatak d e s o (j ci K. z. »6. življenjem. Vrgel se je na mehki mah na kaki sončni jasi, se zazrl v Oblačke, ki so pluli po nebu, in v vrhove dreves, ki so se počasi in veličastno zibali v vetru, ter se začutil tako srečen, kakor ni bil še nikoli, niti v svoji otroški dobi. Nikogar ni bilo, ki bi mu mogel kratiti to srečo in svobodo. Poslušal je petje ptic in zdelo se mu je, da izražajo isti občutek sreče nad svojim svobodnim življenjem. In ponoči je razločil isti občutek srečne, divje svobode iz glasov nočnih živali, ki so se oglašale v gozdu. Vedno bolj je čutil, da postaja tudi sam del te svobodne, srečne narave. Sam sebi se je čudil, kako je mogel toliko časa vzdržati življenje Srečnega sveta in kako da že prej ni odkril te svobode in sreče, ki sta čakali nanj tu zunaj. Vendar mu je bilo tudi jasno, da je mogel odkriti in uživati ta novi osrečujoči življenjski občutek 'le zato. ker je svojega duha rešil spon strahu in miselnega kalupa. Pri tem se ga je lotevalo kar sočutje do človeštva, ki naprej v slepi veri in pokorščini služi gospodarjem Srečnega sveta. Včasih, zlasti prvi čas, je bil lačen, ker si ni mogel preskrbeti dovolj hrane. (Dalje) Boian Pavletič 8. NOGOMETNIH PRVENSTEV Uvrstilni del šestega svetovnega nogometnega prvenstva je bil razdeljen na evropsko, južnoameriško, srcdnje-sevcrnoameriško ter afriško-azijsko področje s skupno 18 skupinami. Iz Evrope je izšlo 9 finalistov, iz Južne Amerike 3, eden iz Severne Amerike, eden pa bi moral priti iz afriško-azijske skupine. Tu pa so nastale precejšnje težave, ker mohamedanske države niso marale igrati proti Izraelu, tako, da je. ta prišel do področnega finala brez borbe. Ker pa pravila Mednarodne nogometne zveze takega primera ne predvidevajo, so izžrebali Izraelcem nasprotnika izmed evropskih reprezentanc, ki so v svojih skupinah zasedle druga mesta. Zrcb je padel na Walles, ki je brez težav premagal Davidove potomce. Britanci so imeli tako na prvenstvu vse svoje štiri otoške reprezentance. Število udeleženk tega prvenstva je bilo zopet večje kot na prejšnjem. Med večja presenečenja sodi izločitev obeh dvakratnih svetovnih prvakov Italije in Urugvaja že pred finalnim turnirjem. Skoraj pa bi se jima pridružila še, Sovjetska zveza, ki si je šele z dodatnim srečanjem proti Poljski priborila vozovnico za Švedsko. Jugoslavija si je komaj v povratnih tekmah proti šibki Grčiji in Romuniji zagotovila napredovanje. Formula finalnega turnirja je bila ponovno prenovljena. V osminki finala so moštva tekmovala v štirih skupinah po štiri moštva, vsako proti vsakemu. Dve prvouvrščeni iz vsake skupine sta napredovali v četrtfinale, dalje pa so igrali po izločilnem načinu. Prvouvrščeni iz skupine »A« je igral proti drugemu iz skupine »B«, drugi iz skupine »A« proti prvemu iz skupine »B« in tako dalje. Do presenečenj je prišlo že v osminki finala. V 1. skupini se je poleg favorizirane Zahodne Nemčije, uvrstila v četrtfinale skromna Severna Irska, medtem, ko sta mnogo močnejši Argentina in Češkoslovaška izpadli. V 3. skupini so ostali med drugimi praznih rok tudi Madžari, v četrti pa so Angleži izločili Sovjete. Brazilci so mleli svoj enasprotnike z osupljivo lahkoto. Le Angleži so jim odvzeli točko. Jugoslovani so se ponovno srečali z Zahodnimi Nemci. In zopet je bil strelec Rahn, ki je z enim samim zadetkom izločil »plave«. V nadaljevanju prvenstva so Brazilci — katerim so izbirali reprezentanco zdravniki — še nadalje, pometali. V četrt ure so zmleli Ruse, Francija je prejela šest težkih golov. Švedi so si najprej privoščili Sovjete, nato pa še Nemce ob dobrohotni pomoči sodnika, kot se rado dogaja prirediteljem. V finalu za 3. mesto je presenetljiva Francija, ki je pripeljala s seboj najboljši top prvenstva Fontaina (13 golov) pregazila Nemčijo. Sam Fontaine je dosegel 4 gole. Brazilija je zaključila prvenstvo na podoben način. Skriti upi švedskih navijačev se niso izpolnili. Južnoamerikanci so uvedli nov pojem: »nogometni ples«. Odplesali so ga kot veliki mojstri. Skupno so dali na turnirju 16 golov, prejeli 4. Bili so zdaleka najboljše moštvo šestega svetovnega nogometnega prvenstva. Sev. Irska 4 1 0 3 7 8 2 Grčija 4 1 0 3 3 8 2 Finalist: Zah. Nemč:ja 4. skupina: Madžarska, Nizo eniška, Vzh. Nemčija. Madžarska — Vzh. Nemčija 2:0 .Nizozemska — Madžarska 0:3 Vzh. Nemčija — Nizozemska 1:1 Vzh. Nemčija — Madžarska 2:3 Madžarska — Nizozemska 3:3 Nizozemska — Vzh. Nemčija: spo- razumno odpovedano. Lestvica: Madžarska 4 3 1 0 II 5 7 Nizozemska 3 0 2 1 4 7 2 Vzh. Nemčija 3 0 1 2 3 6 1 Finalist: Madžarska. 5. skupina: Norveška, Sovjetska zveza, Turčija. Norveška — Turčija 0:1 Sovjetska zveza — Turčija 1:0 Sovjetska zveza — Norveška 5:2 Norveška — Sovjetska zveza 0:3 Turčija — Norveška 2:1 Turčija — Sovjetska zveza 1:2 Lestvica: Sovjetska zv. 4 4 0 0 11 3 8 Turčija 4 2 0 2 4 4 4 Norveška 4 0 0 4 3 11 0 Finalist: Sovjetska zveza 6. skupina: Anglija, Lukseirburg', Portugalska. Luksemburg — Anglija 0:9 Portugalska — Luks.emburg 6i0 Portugalska — Anglija 1:1 Anglija — Luksemburg 4:1 Luksemburg — Portugalska 4:2 Anglija — Portugalska 2:0 Lestvica: Anglija 4 3 1 0 16 2 7 Portugalska 4 1 1 2 9 7 3 Luksemburg 4 Finalist: Anglija. 1 0 3 21 5 Podskupina 7. skupine: Abesinija, Ciper, Izrael. Ciper — Izrael 1:1 Izrael 1— Cifler 6:1 Izrael — Abesinija 1:0 Izrael — Abesinija 3:2 Uvrščen v 7. skupino: Izrael. 7. skupina: Italija, Romunija, Izrael. Romunija odstopila. Izrael — Italija 2:4 Italija — Izrael 6:0 Finalist: Italija. 8. skupina: češkoslovaška, Irska, škotska. Škotska — Irska 4:1 Irska — škotska 0:3 Češkoslovaška — Škotska 4:0 Škotska — Češkoslovaška 3:2 Irska — Češkoslovaška 1:3 Češkoslovaška — Irska 7:1 Lestvica: Češkoslovaška 4 3 0 1 16 5 6 Škotska 4 3 0 1 10 7 6 Irska 4 0 0 4 17 3 0 Dodatno srečanje: Češkoslovaška — Škotska (v podaljšku igre) 4:2 Finalist: Češkoslovaška. Afriška podskupina 9. skupine: Egipt, Sudan, Gana, Nigerija, Maroko, Tunizija. Egipt in Sudan odstopila. Gana — Nigerija Nigerija — Gana Uvrščena: Gana. Maroko — Tunizija Tunizija — Maroko Dodatno s r e č a n1 j e: Maroko — Tunizija 1:1 Uvrščen: Maroko (z žrebom). (Dalje) 4:1 2:2 2:1 2:1 7. svetovno prvenstvo Svetovni prvak: BRAZILIJA; (2. Češkoslovaška, 3. Čile, 4. Jugoslavija) Prijavljencev: 56. — Odstopilo: 5 (Egipt, Indonezija, Kanada, Romunija *n Sudan). Udeležencev: 51 (Abesinija, Anglija, Argentina, Belgija, Bolgarija, Bolivija, Brazilija, Ciper, češkoslovaška, Čile, Ekvador, Finska, Francija, Gana, Grčija, Gvatemala, Honduras, Irska, Italija, Izrael, Japonska, Jugoslavija, Južna Koreja, Kolumbija, Kostarika, Luksemburg, Madžarska, Maroko, Mehika, Nigerija, Nizozemska, Nizozemske Antile, Norveška, Paragvaj, Peru, Poljska, Portugalska, Severna Irska, Sovjetska zveza, Surinam, Škotska, Španija, Švedska, Švica, Tunizija, Turčija, Urugvaj, Vzhodna Nemčija, Walles, Zahodna Nemčija in ZDA). Opravljenih srečanj: 124. (21 uvrstilnih, 32 finalnih). UVRSTILNA SREČANJA EVROPSKO PODROČJE 1. skupina: Belgija, švedska, Švica. ^Vedska — Belgija 2:0 Belgija — Švica 2:4 Švica — Belgija 2:1 švedska — Švica 4:0 Belgija — Švedska 0:2 Švica — švedska 3:2 Francija — Finska Bolgarija — Finska Bolgarija — Francija 4 3 0 1 4 3 0 1 4 0 0 4 srečanje: 10 3 9 5 3 10 Lestvica: ^vedska Švica Belgija "Odatno ... _ »vica švedska - . Finalist: Švica. 2. skupina: Bolgarija, Finska, Franclja. Finska — Francija 1:2 Francija — Bolgarija 3:0 Finska — Bolgarija 0:2 Lestvica: Francija Bolgarija Finska Dodatno Bolgarija 4 3 0 1 4 3 0 1 4 0 0 4 srečanje: Francija 5:1 3:1 1:0 10 2 6 6 4 6 3 12 0 :0 Finalist: Bolgarija. 3. skupina: Grčija, Sev. Irska, Zah. Nemčija. Sev. Irska — Zah. Nemčija 3:4 Grčija — Zah. Nemčija 0:3 Grčija — Sev. Irska 2:1 Zah. Nemčija — Sev. Irska 2:1 Sev. Irska — Grčija 2:0 Zah. Nemčija — Grčija 2:1 Lestvica: Zah. Nemčija 4 4 0 0 11 5 8 Avgusta meseca bodo v Leipzigu na sporedu plavalne tekme za evropsko prvenstvo tako za moške kot za ženske. Vse države so osredotočile svojo dejavnost na to važno tekmovanje, le Zahodna Nemčija ne misli nastopiti in to le zaradi politike. Kdo bo dosegel na tekmah v 50 metrov dolgem bazenu največ slave? Sovjetska zveza ima dobre plavav-ce v prostem slogu, čeprav so se Rusi odlikovali prav v prsr.em in hrbtnem slogu (Barbier in Kolesnikov). Tudi v metuljčku so Rusi (Kuzmin) dobri. Rusinje pa nenehno nazadujejo. , Velika nada Madžarske je Csikany (hrbtni slog), ki je zelo mlad in telesno krepak. Odlikuje se še stari Dobay, medtem ko Katona še ni v polni moči. Med zenskami.se odlikujeta 30-letna Killermannova in Eger-varijeva (400 mešano). Zelo močni v plavanju so v zadnjih letih Švedi, ki neprestano napredujejo na vrednostni lestvici. Odlikujeta se zlasti Lindberg (100 m prosto) in Almstedt (hrbtni slog); dobre so tudi štafete. Švedska ima odlično žensko ekipo, saj ima vrhunske plavav-ke, kot so: Cederqvist (400 m prosto), Rylander (1500 m prosto) in Stenback (100 m metuljček). Veliko presenečenje, predstavljajo Finci (v Rimu se je odlikovala štafeta (4x200 m). Najmočnejši so Su-vanto '(prosti in metuljčkov slog), Kayhnen in plavavka Sundqvist (metuljček). Nizozemska je nekdaj imela »šibke« plavavce, letos pa sta Mensonides (prsni slog) in Kroon (prosti slog) odlična evropska plavavca. Nizozemke Lasterie in Tigelaar (prosti), Van Velsen (hrbtni), Dageberger in Heem-skerk (metuljček) pa so brez konkurence v Evropi. Tudi De Nijs je odlična plavavka. Od Francozov se odlikujeta hitri Gottvalles in mojster hrbtnega sloga Christophe. Tudi Francozinje se izboljšujejo, kar velja posebno za Pia-centinijevo (200 hrbtno). Nemčija je razdeljena na dva dela tudi v plavanju. Vzhodna Nemčija ima odlične plavavke. posebno v prsnem slogu. Beyer, Drevvs in Gobel so najboljše na svetu. Dobre plavavke so še: Pechstein (100 m prosto in 400 m mešano), Holletz (hrbtno). Fuhrmann in Noack (metuljček). Med ženskami, razen Urselmannove, ki če-sto ne tekmuje, pa ni vrhunskih tek-movavk. Tudi Angleži se resno pripravljajo na evropsko prvenstvo. Vsekakor so zelo močni v skoraj vseh disciplinah. Tudi Jugoslovani bodo nastopili v Vzhodni Nemčiji. Kakšen bo uspeh? O tem še ni mogoče ničesar reči, a je znano, da bodo tekmovali ^zagrizenostjo in da bodo verjetno presenetili marsikaterega strokovnjaka plavalnega športa. Italijani gledajo precej optimistično na evropsko prvenstvo, seveda ne na končno zmago temveč na uspešen nastop. Odlikovali so sc letos Della Savia in Rastelli (prosto), Lazzari (prsno), Dennerlein (metuljček) in plavavke Beneckova (sta sestri), Sa-ini, Veschi, Serpilli in Marcellini. (dt) k m 1 11 lil* P c./* >u i QJ >«5 0) >«5 C 5 s naji d -J 6 ■*"* a 43> gnu C i—- >(/) CL 0 3 E n 43 n i- .. 1/5 O 'f' = e3 '2*5 o" rt i, TJ T3 O P ^ ti £ £ c rt •- N 4d Pl P rt Ste g < O >u o ’> rt rt >g N S o C & rt o C o ~ a rt 2 iz rt .£ 2 aE: o Oj .g g ”g c o ar rt >J . :£ O ~ _ C Ti C O ••-H « p Oij — n rt ^ > o i? rt W ^ oj ,—. c •’“> a 3 rt 4- ‘C x> c/3 rt a0- - c 33 DU OJ J3 N P te rt N OJ XI CJ >CJ------ OJ > > • I c ■ rt —' -2 CS -S n ro TJ U OJ - E 7 n O g, n, c “ N T3 ‘S « 4^ XI P rt ' DO OJ C OJ >> OJ T3 ,r-1 £ rt rt C/) M o ► i s ,| £ +-• a c o X o T3 33, O C > tj . rt N c O T3 C O O >cj rt C ra rt C N •c ro o* nn c rt • N rt : n E g c 2 2. rt rt 7^ . p-; OJ - 3 g -S C e/3 O - g >tJ S S V ^ 00 (/) P •—i P rt —» OJ OJ c n ,2ž,^2 OJ CJ > 3 3- P CJ , O U C O (/) i/i rt lh rt • 3 ^ - 4 K 6 g Ul* ■» nj n .rt « I I S ° :«3« «3 9 g5 S»c5 h 5 i « o ° ~~ >o OJ rt Tj . 33 X3 , rt "Š |8 •£J v) -nA5 «5 > a -2 -o n -J 5 10 E e n ~ 15 “ cio« &> ■u - 1 ^ a -a °“g E •-£ Tj <_i >N C3 rt >o ti »H OJ OJ ,«Ti ^ « ra n s- rt rt rt ni b0 « « §5 . >2 b D. 2 J .rt 2 co c/i £ OJ rt DO DO ° N 2 ■ O) -P oj O >N >o rt — OJ N Qj olj rt ¥ ,:, . • -— ,, - t | i I i i 0.1 ■a* C .fj rt c 3 CJO a rt 3 C DO c •'H OJ O C P C g go n H — oj rt ._, c S • S« rt rt x> ~JT E rt c >0 DO OJ - . rt • i L-i 1 ar , cj , >u • oj >cj > o ^ e c a o -H X> «■-> c o . 3 x rt . rt ^ > c rt c3 s! .ft E rt rt CQ!« i> oj >-y) v_ rt » &3 >-< £ (.j p. a 2 OJ OJ '.5 , OJ OJ o? 55 c •—• a L, (/) oj % o s Š O Ih a a ^ a E ro T3 >CJ O •*= 1 5 •" £ « " 3 c. ZH3-“ • • T3 2 E« «2 ■22. g 5 § c n ct .CJ 33 V) 03 >CJ O P X £ £ (/) O >• N *' T3 * DO rt rt T3 £ £ 0) rt ••—> C/D 3 E 1j B B 4*1 E E « 43 C >o rt OJ O >N rt oZ£5 o-g S »h -E S 'a o o c o H g OE«"jS «" Ji .. g .S cj ra £ c4> S n >> DO O J3 a.£ >'/) ,rH '£ £ rt ftMfi jj « S -o n E E U C3 7T T3 ’I3 £ Oj (/) P P HH >-! id « >t/) OJ H o >- 5n ^ m O O CJ JU i -T5 X) a g j c w >U CJ KJ »■§ cl>s ■ £ £ c/) X) rt -h E o, oj a *■ 51 £ c >N oj •£ M i rt T3 j/) >o . P p2h x/5 _ O 3 » £ OJ £ T3 r-H £ £ rt 3 3 >R XJ £ >CJ O ^ 5 w "n 'E;^ J= p o o c ^ 75. u-S n u »..H £ - M T3 ■£ rt cu 7-° S s B « DO O OJ V •£ ^ J2 S £ & rR 'N OJ S, 5 9 •* p- E IVJ — DO 33 OJ 43 >U S ^ .£ rt N ,rt rt g >*- ?? E .cj rt £ O oj r—| p do So rt k* OJ .S -a* £ ■£ ^ rt £ £ ■gs e ,