Insorati h« »projnuiajo in volj* triatopna vrstil: H kr., oo ho tl»kik Ikrut, n i> » 2 .i I« 'i •) i, ji „ Pri večkratnem tiskanji ho iona primorno zmanjša. R o k o p Id bo no vritiiujo, nofranknvana pisma ho no Hprojonnijo. Naročnino prejema opravnlitvo (adniinistraoija) in okHpoilioija na volikom trgu h. slov '.), 11. liad-atropji. Po poMI prejeman volja: Za oolo loto . . 10 gl. — kr. Za poileta . . f> „ — , Za ootrt lola r>o V admtnlfttraoljt vol|a: Za oolo loto . . 8 gl. 40 kr Za pol lota . 4 „ 'JO „ Za ootrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani ua ilom pošiljan v it tj 11 lil) kr. voo na loto. VrodnIStvo ua volikom trgu Ii št. O, v II. nadstropji. Iihaja po trikrat na todon in nioer v torok, Jotrtok in soboto. H Nova obrtnijska postava. Z Dunaj«, 16. decembra. Včeraj jo državni zbor vstrezaje žol)um obrtnikov sklenil, da mora vsakdo, ki hoče sa-mostojuo pričeti kako rokodelstvo, prej spri čatt, da so ga jo tudi izučil. Obravnava o tej zadevi vršila so je že prod včerajšnji m in vpisanih je bilo 15 govornikov. Prvi med njimi bil jo ho vo da Mačeko, ki pri vsaki priliki preliva mačkine solze, du bode pokopana liberalcem tolikanj priljubljena obrtnijska svobod u. lintko toži, dn je preveč zahtevati izučilni pa delavni list, eden izmed nj ji bi zadostoval. Zato naj se namesto „m" reče — z izučil m „all" delavskim spričevalom. Za njim govoril jo Neuvvirth za odsekov« predloge. Pripoznal je, da to ni korak nazaj, kakor so trdili levičarii, ti r s tem sam svoje tovariše postavil na Inž. Ob enem pa se jo pohvalil, da se je levica ua delavce v tovarnah ah fttbrikah prva spomnila ter spoznala potrebo tudi njih omenjati v obrtnijski postavi. Tudi je stavil predlog, naj ho v pr-vrin oddelku, ki določuje, du mu iiua dati spričevalo, koliko let je kdo ml učenec uli de-Invee, namesto besni ce „uiu reče .,kukor tudi'1. Dalje je nasvetoval v 4. oddelku dostaviti, naj se dokaz izučooju odpusti tudi nj ra, ki imajo od župuuu spričevalo, du so delali v kulti tovarni ali fabriki. Tretji govornik bil je Sochor, ki je trdil, da dokaz zmožnosti jako omejuje svobodo, ter pospešuje siromaštvo. Prav dobro ku je za vrnil Loblich, da se je že veliko b peg« govorilo, in du naj se skoraj žo pokažejo tudi dejanja. Konečno tiupvetujo nektere premembo, kterih naj bistveneja je bila ta, da na) spričevalo, da je kdo delal v kitki tovorni, toliko velja, kakor spričevalo, da je delal kot pomočnik pri kitkem rokodelcu. Po nasvetu poslancu Cerkavskega se obravnava potem sklene; posl. Zalliugur nasvetuje v prvem oddelku dostaviti, da je vso eno uu se je kdo rokodelstva učil pri rokodelcu ali pa v fabriki, kjer se enaki izdelki izdelujejo; v 2. otlelku pa naj se dosledno dodeue, dn naj spričevalo podpiše župao, uko se je kdo izučil v kaki fabriki. Poslauec U u s nasvetuje, da nuj se dokaz ne pregleda samo, kadar hoče kdo ob enem izvrševati več podobnih si obrtnij, ampak več obrtnij sploh, dasi so jako različne, >Sux pa je predelal celi paragraf in ga zbornici priporočal v čisto drugačni obliki. Predsednik popraša, ali se hoče gltdd nt. te predloge obravnava zopet pričeti, pa večina to zanika in predsednik sejo sklene, prej pa š« naznani, da so poslanci Paher In tovtinši izročili predlog, itnj bodo vsi, ki pošiljajo blago, odgovorni za to, du po pravici povedo, kuj je v zavitku m da nuj itnujo štrene za tekanje enuko dolgo it. Včeraj sta govorila glavna al) generalna govorniku in sicer zoper odsekov nasvet profesor Sax, zanj pa namesto dr. Kronavvettra izvoljeni dunajski poslanec Stourzh. Snx govoril jo dolgo in dolgočasno ter ponavljal žo sto- in stokrat ovrženo ugovore in čitnl iz knjig, kako učenjaki sodijo o pre) omenjenih spričul.h. Prav dobro danes omenja ,,TriMlne": ,,Aku so vsi narodno gospodarstvi ni profesorji taki, kakorš"n je 81x morali bi vseučiliški mladežt čestitati, du njeni profesorji kot, usta- voverni državni poslanci celo loto nimajo prilike svojih naukov predavati, vsaj je vsled t ega obvarovana pred nauki, s kterimi v de-junskem življenji m nič počet'. Stourzh imel je danes svoj prvi g'vor, pa je dosegel z njim le malo vspeha, ker so tudi ou ni držal strogo svojega predmeta, ampak je omenjal reči, ki z obrtuijo nimajo dosti ali pa nič opraviti. Poročevalec Hol-crodi zavračal je prav temeljito ugovore nasprotnikov. M a čeku, ki je zahteval, da bi učencem visokih šol ne bilo treba dokazovati svoje i /.učit vo, ako prično kako rokodelstvo, ugo-varja, da za rokodelstvo ue zadostuje samo vtiče znanje, ampak tudi ročna spretnost, ki si je pa v šolah ne morejo pridobiti. Poslancu Sohorju, ki jo govoril o zmožnostnemu dokazu državnih poslancev, odgovarja, da jim ta dokaz dajejo njihovi volilci. Kar je pa pravil o starih gradovih vitožkih roparjev, jo jako kočljiva reč, ker po tudi dandanes nahajajo krušne palačo, ktere v drugih deželah imenujejo strupene drevesa, namreč borze, kterih delovanje nt nič manj pogubljivo, kakor onih, ki jih jo omenjal Sochor. Govornik zatem dokazuje potrebo dokaz a, da su je rokodelstva učil, kdor gn hoče samostojno Izvrševati, in priporoča, naj se predlog Itusov in 8«xov znvrže, predlog Z a 11 i u g e r j o v In prvi predlog N e u w i r t h o v pa sprejme. Ravno tako naj se zavržota druga nasveta poslancev Liiblicha in Neuvvirtha, ker se bistveni) vjemata z nasvetom Zallingerjevim. Pred glasovanjem se oglasi dunajski poslu ne e. NViedenburg rekši, da je nasvet Znllingerjev prav za prav on Zallingerju razodel. Zallitiger (in zavrne, da se je o tej zadevi med konservativnimi poslanci govorilo žo prej, ■ --n .............I Dvoja vlada. Črtice iz ruske zgodovine. Po Solovjevu in Havajskem spisal J. Steklasa. Koeečno, 2. septembru, ko je carska obitelj bila v Kolomenskem, prijavi se glas o Ilovanskem, da hoče on s pomočjo strelcev članovo cesarske obitelji pokončati, bojare potolči, s pomočjo razkola pobuuiti zemljo, vzdigniti prosti narod uu oblasti in vlasteliue ter sebe proglasiti za cara. Vrstniki pripovedajo, da je to ovado izmislil bojar Miloslavski, da čim prej llovanski pade. Naj žo bo kakor hoče, Si lija jo sklenila Izpolniti ono, s čim se je grozila ob času nemirov raz-kohiiških: zapustiti Moskvo ter vzdigniti dvorjane in dt co bojanslto proti strelcem. Kukor da gre romat., odpravila se je oua iz samo Htmia kolomeuskega v Huvtn Storeževski sa-mostan; od tukaj pu je šla proti Troj ckemu ho mostnim ter se ne daleč od ii|egn, v selu Voedviženskem ustavila, ra/.potilavši po mestih pisma, v kterih poživijo služeče ljudi nu borbi proti upornim strelcem in iiovanskemu. llo vamkij je hI i.ki ioj s sinom vlovljen na cesti iz Moskve v Trojico, knmor se je bil podal na po/.iv Si lijo, ter bil odpeljan v Selo Vozdvi žensko. Olin stu bta obsojenn na smrt: obema očelu ni sinu so odrobtli glavi. Strele, za-čuvši o jiadu svojega obljubljenega načelnika, so se hoteli s početka pobuniti, ali kmalo so se opametili ter uvidili hvojo nemoč, ker so slišali, da so je v Trojici zbrala precejšna vojaka; zdaj poprosijo patrijarha, da bi se za-nje zavzel; konečno pa so poslali v Trojico poslauco prosit cara za milost. Le ta jim je bila podeljena pod pogodbo, da nimajo v bodoče miš! ti na kakšno nemire, svojevoljiitva in drzovitosti. Upravo strelskih sodnij pa je izročila St iija človeku delavnemu, njej popolnoma udaucmu in ne nevarnemu radi neisniitnosti svojo — dumneuiu tljnkti (tajniku) Saklovitemu, ki je tnl kmečkega stanu ter postal od podjaka dumnt tajnik. Notranje v r e d b e H o f i J i n e. Ne glede na kratkotrajnost uprave Hi lijine imamo vend»r Io vkljub nemirnim odntšajem gonudarstva /.azuamovati važne zakone in odredbo iz tegn čtisit. Pil jo običaj, dn so ho dolžniki, ki niso mogli plačat', izročovali posojevalcem v zažlv (sužuost), ilokler ni odslužil posojenega denarju: zdaj [ta so poskrbeli, da se v tem jio-gledu razločuje žena od moža ter tudi opredelili, kako dolgo ima za kitk znesek služIti; posojevalci pa so se morali tudi pismeno obvezati, da ne bodo okrutno ravnali s takimi tlačim'. Prepovedano je bilo terjati od udov in otrok dolgove, čo ni po smrti možev in očetov ostalo imetka. Zabranjeno jo bilo zakopati v zemljo ženo za ubojstvo možs, nego odredjeno prestopnicam glavo odsekati. Kadi upornih govorov ae ni nič več kuznilo s smrtjo nego m knuto In progonstvora. V teh merah jo opaziti veče pravednosti in blagosti nego v poprojšnih. Ali te blagosti no najdemo v borbi z in/.kolniki, proti ktorlm so se še vse po-prejšne stroge naredbe pridržale: tlogodjaj f>. l u 111 n nmiirič ni mogel dopustiti, tla se uvede blažje ravnanje ž njimi. Ko so se pa razkol-niki oslobodili od oblasti cerkvene, niso se ločili od ostalih vernih samo po svojem starem obrrdsttu, nego so se začeli v tem času pojavljati med njimi razni heretični nauki, pojavljali so se celo krlvovercl, ki so začeli spodbujati po njihovih betedah na oč ščajočo ko je VViesenburg njemu to Bporočil, kar Be lahko prepriča, ako pogleda dotične predloge, na kterih je bil zaznamovan ta dostavek. Levičarji bo zares čudni ljudje; prej bo zmerom nasprotovali obrtuijBki postavi, zdaj pa s« pri vsaki priliki bahajo, da so to ali ouo zboljšanje odsekovih nasvetov sprožili oni, da se imajo toraj obrtniki v prvi vrsti zu to nj m zahvaliti. Ko je g. predsednik naznanil, kako se bode glasovalo, začel bb je dolg razgovor o glasovanji. Levičarji so zahtevali, naj se ua,-prej glasuje o predlogu Neuvv.rtbovem, da srne kdo pričeti samostojno obrtnijo, ako mu občinski predstojnik daje spričevanje, da je v kaki tovarni ali fubnki delal. Tega mnenja ja bil tudi načelnik obrtnijskega odseka pl. Zallinger, predsednik S molka pa je želel, naj se glasuje vrstoma oddelek za oddelkom Naposled bo porazume, da se bode glasovalo Politični pregled. V Ljubljani 18. doccmbra. Avstrijske dežele. Iz Dunaja. Ministerki predsednik grof Taaffe je predložil s«oto državne pripomoči za Tirolsko 4,000.000 in za Koroško 150.000 gld. Češka šola na Dunaji. C. k. deželni šolski svet za D.ilenje Avstrijsko je naznanil okrajnemu šolskemu svetu na Duuaji, da je miuiaterstvo privolilo v napravo češke šole v X. okruji. Magistrat ima to naznaniti društvu „Komeusliy". — lijava deželnega šolskega sveta ni imela tedaj nasledkov, in deželni šolski svet je Bam pomagal to izpeljati. A brez demonštracij le ni bilo. Iz deželnega šolskega sveta bo izstopili odposlanci deželnega zbora (liaab, Weitlof, Kopp ;n Lu-it-kandl) in dva odposlanca dunajskega mesta oddelek za oddelkom, kakor jih nasvetuje od- (Hoft;r in Wiener) Dolenji avstrijski deželni Bek, potem za gori omenjeni pristavek Ntu vvirthov in Bledojič za dostavke Zallingerjeve. Pri prvem oddelku nasvetuje Loblich glasovanje po imen h. Zanj jo glasovalo 220 pOBlancev, nasproti pa Bsmo 75. Med poslednjimi bila sta tudi zastopnika kranjsk b velik h poseBtuikov, barona Schwegel iu Tauf ferer, pa celi Coronmijev klub. Klub levičarjev prepustil je bil svojim udom prosito glasovanje, zato se jih je prav mnogo priaru žilo desn ci, da bi se ne zamerili svojim vo-lilcem iz obrtnijskega stanu. Tudi drugi iu tretji oddelek sta biia sprejeta po nasvetu od-sekovim z majhno od Neuw,rtha v 3. oddelku nasvetovano premembo, da se nameBto beBe-dice „in" postavi „kakor tudi". Ko Be je imelo glasovati o drugem nasvetu Nuuwirtho-vem, predlaga Sturm zopet glasovanje po imenih. Nasvet Neuwirthov bil je zavržen b 147 glasovi proti 144, ker je mnogo poslancev na desnBte izrazile svoje zahtevanje v tem oziru. šolski svet ima 21 udov, 14 jih imenuje vlada iu 7 je izvoljenih (4 iz deželnega odbora m 3 iz duoajskega mesta.) Ta odpoved ima namen., da daje deželnemu odboru in srenjskemu svetu priliko oporekati vladi. — Kako zsupa-uje morejo imeti dežele do dunajskega mesta, ki v tako pravični stvari kakor jo poučevanje mul h v materinem jeziku razodeva svoje mr-zenje do drug h narodnosti. Vnanje države. Preko Pariza se poroča, da i-ta ee Rim in Petrograd porazumela, pogodbo so padpisali in pogoji niso ravno preslab:. (Da bi bila iatina 1) \ Kini je šel bivši nadškof Sembra-tovič, 10. t. m. je bil pri bv. Očetu. V Rim je tudi šel nadškof Stndler iz Bo^ne. — Ruski minister G ers je šel 13. t. m. iz Rima čez Napoij v Pak-rmo, Agenzia Štefani" javlja, da bode Angleška povabila v konferenco vse velevlasti, ki BO vdeležene pri bro-darstvu po Dunavu, tam se imajo rešiti vsa vprašinja, ki so z brodarstvom v zvezi. Konferenca se bodo začela menda mesca januarija. „Nordd. Allg. Z'g.' piše : Augleška vlada borbo samospalenja ter našli posnemovalce; nezgrevane heretike bo Božigali, Btaroobredce pa so bili s knuto. Tedaj bo preganjani bežali za švedske in poljske meje, pa tudi v stepe na Don in Kumo v Staropoljskej guberniji. Riuun te borbe z razkolniki vodila se je še druga b katoliškimi mnenji; nastal je siien prepir o tem, kdaj se Bpremeni pri sv. maši daritev, da li pri prizivu bv. Duha al« pa pri izgovoritvi besed Jezusovih: sprejmite in je-dite itd. Drugo mnenje je po trditvi patrijarbu Joakima prenešeno bilo v Moskvo po mladih ljudeh, ki bo hodili v Poljsko na latinske šole, le to mnenje je zastopal b početka znameniti Simeon Potočki, potem njegov učenec in drug njegov podjačij Semen (v mništvu Silvester) Medvjedev, ki je zapustil nam zanimive zapiske o takratnih dogodbah. Medvjedev, človek „velikega uma in učene bistroumnoBti", je bu po dokazih vrstnikov, ko je postal predstojnik v Zaikonospaskem samostanu, drug Šaklovi-temu ter silen privrženec Sofije. Vslea le teh zvez mu je bilo mogoče razširjati svoja mnenja, proti kterim so Be borila brača Lihudi, Joanikij in Sofronij, Grči, imenovani učitelji za novo moskovsko akademijo. Prepir Medvjedeva s Lihudami je občinstvo Bilno zanmal: ue samo duhovni, nego tudi posvetni, celo žene ao se shajale prep.rat o času spremeuitve; protivniki Medvjedovi tso nazvali n,egovo mnenje hlebo-poklonojo herezijo. Mir b Poljsko. Izmed vuanjih del uprave Sofijine je bil uajvažueji večni mir in zveza 8 Poljsko, vBied ktere je bila vojska b Turško. Kakor je bil poprej dolgo časa zadržek večnemu miru med Moskvo in Poljsko Smolensk, tako je bil zdaj zadrž.k Kijev. Po Andruševskem primirju je Poljska odstopila Moskvi Kijev samo za čas, ali Moskva ni mislila nič več odstopiti Poljskej le to za Rusijo tako važno mesto; od Bvoje Btrani pa mngia Poljska Bamo v skrajnosti potrditi na veke Andruševske ustopke. V takej Bkraj-nosti pa Be je ona nahajala v istini ravno v tem času, ko je kraij njen, znameniti Jan Sobjesk, b i zapleten v vojsko b Turško, ter sa vkljub vsej svojej podvzetnosti vendar le sam ui mogel boriti s tem neprijateljem, nego se moral obrniti do moskovskega čara b prošnjo zu pomoč in zvezo; v Moskvi pa so stopili v zvezo Bamo pod pogodbo vtčaega mira, vsled kterega bi ostal Rusiji Kijev pa tuli druge pridobitve Andruševske. L. 1686 je bil akleuen ta mir; Sobjeski se je zjokal, ko ga je podpisal: tako tegoten je bil ta mir za Poljsko iu tako koristen toraj za Moskvo I (Dalje prih.) Izvirni dopisi. % Dunaja, 15. dec. Obe zbornici držu»negB zbora imele ste včeraj seje. Prva je rešila postavi o izjemnem stanu v Dalmaciji in o pob ranji davkov v I. četrtletji prihodnjega leta, drugo pa je sprejela poatavo o neki premembi volilnega reda za Galicijo, poteoi pa nadaljevala razpravo o obrtni|»ki poaiavi. Med predlogi, ki so se izročili zbornici , bilo je poročilo budgetnega odseka o stroških za areisko železnico, ki presegajo v proračunu nastavljene zneske. Danes se ;e ta postava sprejela. Med predlogi, ki so se danes izročili zbornici, je poročilo vojnega odBeka o vojaSkih novincih za prihodnje leto, ki pride jutri na • vrsto, dalje postavni načrt, ki določuje, da naj rudarji delajo 10 ur na dan, da naj ob nedeljah počivajo, da otroci v rudnikih ne smejo delati, ženske pa le pod raznimi pi>-gojami. Ta postava bo gotovo dobre nasledke imela ne samo za delavce po rudnikih, ampak za delavce sploh. Ker nadejati se smemo, da se bodo kmalo enake postave in določbe sklenile tudi za druge delavce. Tudi za družinsko življenje imelo bo to dobre vspehe. Delavci so dozda j le po noči prihajali domu, in ee niso mogli dosti pečati s svojo dmžino, odslej pa bodo zamogli vsaj ob nedeljah bivati dcoa in se radovati s Bvojimi. S cer pa se je rtč danes sprožila tudi pri obravnavi obrtnijske postave, pri kteri je poslanec dr. Fuchs na-Bvetoval reso učijo, naj vlada skrbi za to, da bodo imeli vai priliko ob nedeljah in praznikih počivati, in naj strogo gleda na izvrševanje dotičinb ukazov ali postav. Danes je mimsterstvo izročilo zborn ci tudi postavo v pomoč Tirolcem in Korošcem. Postava Be ima v pretres izročiti poBebnemu odseku 24 udov, ki se ima voliti že v eni pri-hodujih sej, da zamore še pred razhodom pričeti svoje delovanje. Dunes bda je tudi zvečer seja, ki je trajala od 7. do 3/4l0. ure. Tudi jutri Be ima prva seja pričeti ob desetih dopoludne, druga pa ob Bedmih zvečer, ker hoče zbornica po vsaki c-^ni pred prazniki dognati obrtnijsko poatavo Pravijo, da bomo imeli tudi v nedeljo Bejo, ako ae namreč postava jutri zvečer dovrši, da jo potrdimo tudi v tretjem branji. Ako pa bi ne bilo mogoče postave že jutri dovršiti, irna biti v ponedeljek, oziroma v torek zadnja Beja. Ise Koroškega, 1. dec. (Železniški uradniki in „Schulverein"). Vaš goBpod dopi-satelj omenja v svojem dopisu iz Celovca, št. 134, da so železuiški uradu'ki nu čelu „schul-verein"-ovega vodstva v spodnjem Dravbregu, v Mariboru in na Zidanem mostu. Temu moram dostaviti, da Bploh na vseh postajah južne in rudolfove železnice, kamorkoli se gre, ta čudna cvetica se razcvitati poskuša. Naj prvi uzrok temu je potrpežljivost slovenskega občinstva, ki Be rado ptujeinu priklanja, češ da bo kaj denarcev v deželi pustil. Temu ni kriva nikakova železniška direkcija, marveč miroljubnost Slovenca, ki ai ne upa nkomu nasprotovati. Da Nemec rad slovenskega svojega tovarša pri predpostavljenih črni, je že večkrat bilo slišati ne le pri železnicah, ampak to je v.ie povsod, ter ie golo kruhobarstvo. Kor se že o železniških uradnikih izraziti hočem, Vam pojasnim, kar sem večkrat že pri železnicah videl in slišal. Nemec je gospodar, je načelnik na slovenskih postajah, domač sin pa na Tirolskem. Nemec č ta slobodno „Freie Presse", „Kike-ribi" in „IIans Jorgcl-na", Slovenec pa še ne Bine ,,Slovenski Narod11 ali ,,Sloveuca" v roko vzeti, koj mu poreče nemški kolega: „Pan-alavist, Leutverdummer itd." in to kar mu tukaj predbaciva, skuša tudi pri priliki dohoda kakovega višjega nadzornika vporabiti in š:j Bog znaj kaj dostaviti. Gjrje mu , če je ud čitalničen ali kakovega bralnega društva. Orno-vati kaj t&cega, Bog ne daj 1 Mihoma se d;-rekcji poroča, da ljuistvo šunta, kmalo pride kazen, da je iz službenih obzirov na Tirolsko premeščen. Takh premestenj je že bilo dokai. Omenim le dveh; pokojni g. Zabred iz Logatca bil je premeščen pred nekaj leti na Francens-feste, ker je privolitvi za deželnega poslane« glasovati pomagal. To je bilo pn poprejšah vladnih idejah še mo oče. V novejši dobi pa se je pripetilo tudi to leto še, da so nekega gospoda P. iz spodnjega Štajerja premestili na Brener (Tirolsko), da ne bode več v slovenske noviDB dopisoval in tudi nikakove čitalnice več osnoval, da tudi mu ne bode prilika, Slovence mirne poapihavati. Tako se pripeti slovenskim uradnikom, ki so narodni; le zato, ker ga je Nemec, Bog zna, ua kakov način, začrnii. Namec pa nasprotno slobodno osnuje nemška društva, tg tira za nemški „Schulvereiu", je govorn-k pri nemško liberalnih shodih itd. in kar je največji razloč.k je ta, da Nemec kot ptuiec na sluveskih postajah Korošfcte, Š a-jarske in kranjske dežele se ponaša kot gospodar in modrijan, da pri direkciji več velja, kakor njegov slovenski tovariš. Ssorej na v-jeb omenjenih slovenskih krajih vid mo Nemca za načelnik«, postaje, Slovenec če tudi modre|š, mu je podložen, a ta ž« počrnjen na vse veke, ovi pa nedolžen ko volk v ovčji koži, je vreden počaatenja. In kdo je temu največ kriv? N kdo drugi ko preb;?/a!c< slovenskih krajev. Ncoiec postane načelnik, Slovenec pa podložirk, če ravno sta obedva za eno postajo proBila. Ta čudov.tost ae tako-le zgodi. Na primer: Izpraznjena je po kakovi bodi naklučbi Blužbu načelnika na postaji N., razpisana ne bode, ampak to izve le Nemec kmalo, Slovenec pa po posebni naključbi, pa le kedar je že prepozno in je Nemec Nemcu postajo že oddal. Tirjatve občinstva ta novi nemški kandidat kmalo spozna, to mu je že prednik povedal, da mora v prošnji reči, da slovensko razume, ker direkcije žele željam občinstva zadostovati. Takoj bo ta modrijan predrzne v svojej prošnji izreči, da tudi slovensko zua. Kaj da Vam zna. ste že vsi predragi čitatelji večkrat sami priliko imeli to jezikoslovje ali boljše rečeno preklinoBlovje poslušati, da je groza, druge reči navadno itak ne razume. Zdaj ko novi načelnik pride, se kmalo sliši, ta baje slovensko zna, ali le Bamo ba;e — skušnje nikdar ni v slovenščini delal. V obziru narodnega ponošaja so madjarji nam v izgled, tam zahteva vlada od železnic, da vsak mora madjarskega zmožen biti v govoru iu v pisavi in to mora pred za to priredjeni komi siji dokazati, bodi si sluga ali uradnik, niže ali višje stopnje, tam ni zadosti, ako zna par madjarekih kletvic, ondi mora istinito dokazati, kar pri nas že na papirji zadostuje. Neverjetno je skoraj, da Slovenec tako potrpežljivo prenaša ptujčevo zaničevanje in gotovo prevelik greh se dela slovenskemu narodu s tem, da lastni sinovi bivajo na nemških postajah, podložni ptujcem , iztirani iz lastne domovine v ptuje kraje, da tam pokoro delajo, zaradi predrznosti nekdajnega slovenskega ob čevauja s svojimi sorojaki; med tem ko se Nemec šopiri na krasni tleh mile slovenske domovine, in protivuo zmirja tlovensikega kmeta, ktere.mu mora včasi postreči iz službenih ob-zirov in ki se uo da takoj prestrojiti v pruskega Nemca. Res srečnega se čuti ta Nemec, ki tako dobro slovensko zna in v zahvalo 2ato tudi kratili pokaže svojo ježaato kožo; nem-čurjtv najde kmalo, in če je ca kaki manjši postaji dobi tudi kakor izšolan mož kmalo kakovega pridružmka, ler osnuje tako imenovani „Schulverein". Nekateri občani mislijo, to bode pa res hasnilo občini, če ta blagi „Schulverein" denarjev doklada za šolo, za didiral, tudi v vseh treh razredih propal, ko ga ne bi bila iz usmiljenja zmagujoča stranka v I. razredu izvolila. Od lani še je njegova slava bolj otemnela, toraj si je lahko mislil, kakšna 0B0da da ga pri letošnjih volitvah čaka. To je menda bil vzrok, da je mesec dni pred volitvami iz Maribora izginil v „reich", ud koder je bil prišel ter nekoliko dni pred volitvami vse svoje častne službe odložil. Mestni zastop mu je z veliko naglico svojo zahvalo izrekel in mu obljubil, da bo njegova podoba v mestni hiši obešena v večni spomin. In tako je menda dr. Reiser na stran djan. Po 151etnem županovanji Be je popolnoma zdelal. Ker je tedaj pri letošnjih volitvah šlo za to, od ktere stranke da bo novi župan, in ker se je letOB po spremenjenih občinskih štatutah prvokrat imel voliti celi zastop na tri leta, zato ste si omenjeni strauki še z večjo silo nasproti stopile. Tudi letos je zmagala Btranka koroškega predmestja v lil. in II. razredu popolnoma in ktero se dun danes brezobzirno preveliko nov-1 v I razredu deloma. Pred volitvijo v I. raz- Cev potrosuje. Tak nemški načelnik Vam je predsednik „Schulverein-a" in ker je pomagal denarjev dobiti za šolo, ga tabo srečni občinski zbor imenuje za častuega občinskega uda, mu sporoči zaupuico in Bicer nemško, svojemu slovenskemu načelniku ; in tako je res- redu se jo namreč po mejtu razglasilo, da bodo se tudi Slovenci in konservativci volitve vdelež li, in to je obe stranki tako prestrašilo, da ste se o šesterih kandidatih združili in potem še se za dva kandidata ,,zglihaliw, tako da je v I. razredu vsaka stranka le z dvema nično, da je Ntinec najsrečnejši mož med Slo-! svojima prodrla. Iz ravno tega predmestja v venci, Vaš domač sin pa sluga ponižen pri III razredu zavrženega dr. Schmiedererja in ptujih. Ia pomislite si, tako čestitanje sprejme I še zraven njegovega brata v I. razredu Bpet vsaka direkc ,a, ne Bamo železnižke, tudi druga za dobro. Da na spodnjem Dravbregu in ne daleč od tam se tako godi, se ne bo nihče več čudil, soj je ua meji Koroške, kjer se hoče slovenstvo oporeči, da pa v slovenskem središči pobrala iu izvolila. Kakšni Btrah so Mariboržani pred Slovenci dobili, vidi ae tudi iz tega, da so ai naročili 1000 iztisov „Celjanke", ter jo zastonj med volilce razdelili, ker jih je podučevala , kako : se imajo nevarnih Slovencev braniti. Slovenci Šajerske in Krajuske dežele to dopuščate, j pa iz različnih, dobro premišljenih razlogov je vnebo vpijoči greh. če Slovenca premestijo i vendar niso volli. na Nemško, ako slovenske novine prebira, kam j Sploh pa je vkljub živi agitaciji bila vde-bodo pa Nemca premestili, ker drugega jezika Uežitev precej mlačna, pač večjidel zato, ker ue zna? (postavljeni kandidatje obeh strank mnogim Kje sto merodajni narodnjaki, neodvisni) niso bili po volji; vsaj S;ovenci in konserva-možje, poslatci in oubovšč na, gnjezdo „Schul-jtivni Nemci za nobenega ne bi mogli z dobro vestjo glasovati. Koroška stranka želi nov moBt črez Dravo dekliško šolo v Koroškem predmestju; v in vere,na" kmalo razuesete, pravicoželjne direkcije južne in rudoifove sedajne c. kr. železnice Vam bodo voljno vatregle, če Be potekate za Vaše sinove, ki so kri Vaše!tem ate Bi menda Btranki nasproti, drugače krvi in domovino slovensko slavijo, če tudi na ptujem. če se ove kune iznebite, nehalo se Vam bode poj>evati : „Die Wncbt am Rhein", „daB deutsche L-ed", ,,die Wacht an der Kulpa" pa ste obe enih misli, ktere zajemate iz „Tu-geapošte" in nekteri tudi iz ,,Cfljauke." Ker ima stranka koroškega predmestja veliko večno, bi že tudi lehko uganili, kdo itd., nastale bodo č,talnice in pele se bodo]da bo bodoči župan, ali bržkone ta stranka i/. krasne Blovenake pesni: „IIej, rojaki 1 opasujmo uma Hvitle meče". Iz Maribora, 16. dec. (Molitve v mestni zastop.) Letošnje volitve v mestni zastop Mariborski, ki so bo vršile dne 11., 13. in 15. decembra, so bile iz več obzirov važne in zanimive za mesto Mariborsko in tudi za njegove slovenske prebivalce. Zavoljo tega Vam pošljem o njih kratko poročilo z nekterimi opazkami, ki vteguejo v marsičem pojasniti tukajšne razmere. Kakor pri lanskih dopolnilnih volitvah, bile ite tudi letos med meščani dve stranki, kterih ena se je potegovala za notranje mesto in koroško predmestje, druga pa za graško predmestje ; prva ima največ pristašev med obrtniki in nižjimi meščuni, druga pa med tako imeuovano staro-meščansko gorilo, ki je do iaui izključljivo v mestnem zastopu vladala Pri lanskih volitvah Bte bu te dve stranki prvo-krat poskusile iu stranka koroškega predmestja je po celi \rati zmagala, tuko da bi bil sum župan lteiuer, ki je v vseh treh rzzredih kan- raziičnih razlogov ue bo upala voliti, in tako bo najbrž novi župiin sedanji županov namestnik notar Btterl, kterega je zmagonosna stranka v III. razredu zvrgla, v II. pa 8{et pobrala, češ da bi jej vteguil še prav priti. Sioveucev je v Mariboru gotovo dve tretjin1, in najmanj tretjina se jih tudi svoje narodnosti zaveda, pa ti vendar zdaj nimajo v mestnem zastopu nobenega zaBtopuika; tako tudi konservativni Nencci ne ; da bi pa tudi cerkev in duhovski stan imela svojega zastopnika, kakor je skoro povsod v večjih mestih, tudi na Dunaji, na to še tukaj nihče ne misli. V občinskih razmerah bode bržkone v.e pri starem ostalo , in kakor do zdaj večji