MAMU
CENA 180 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA • ISOLA
VSI RIBIŠKI INCIDENTI
str. 4
OD BORISA BENČIČA DO SIDHARTE str. 12
PROMET |E ŠE NAjMANI NEVAREN
(Mef) Če bi se vsem težavam naših šolarjev posvetili tako kot njihovi vami poti v šolo, potem bi bila naša šola nekaj zares lepega in prijaznega. Za pet razredov prvošolcev je namreč konec brezskrbnega otroškega veselja saj so vstopili v svet nenehnega tekmovanja. Začel seje njihov osebni boj za obstanek.
Prve dni so sicer vsi še dokaj enaki, čeprav je res, da so nekatere pripeljali starši z avtomobilom, drugi so prišli z dedkom peš, tretje je pripeljala kar starejša sestra, nekateri pa so prišli kar sami. Življenje vsakega od njih je v veliki meri že zarisano vnaprej. Včasih smo temu rekli usoda a je socializem to materialno nedokazljivo stanje duha preprosto ukinil in ga zamenjal z enakimi možnostmi za vse. Danes vemo, da usoda vendarle obstaja, čeprav je ne gre mistificirati ampak ji raje
rečemo kar prihodnost omejenih možnosti. Dejstvo je namreč, da bo otrokom bolj izobraženih, socialno varnih in ambicioznih staršev zagotovo lažje kot tistim, katerih starši so komaj pogledali v osnovno šolo, se borijo za vsakdanji kruh in jim je to tudi zadnji cilj v življenju. V množici reform, ki jih je doživela naša osnovna šola v zadnjih letih žal še ni bilo tiste, ki bi skušala uveljaviti šolo enakih možnosti. To bi preprosto pomenilo, da bi se učitelji morali bolj posvetiti tistim učencem, ki so štartali z nižjega zaletišča, da bi morali dobiti šolske knjige in potrebščine ceneje kot tisti, ki ob nakupu niti ne pogledajo na ceno in da bi na izlete ter šole v naravi res lahko odšli prav vsi učenci nekega razreda.
"To pa že preveč diši po komunistični uravnilovki" boste verjetno rekli tisti, ki veste, kaj to sploh pomeni. Oni, ki niti tega ne vedo pa bodo morda rekli: "Dobro je napisal". Spremenilo pa se itak ne bo nič. Ne v eno ne v drugo smer.
{C Banka Koper
5, september 2002
k) h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/6401110 www.sifra-nepremicnine-sp.si
DROGA
Ne oziraj se proč, kaj te bo sram, nič ne bom zinil, saj te sploh ne poznam.
Čisto na kratko pogled je obstal, in misel je padla: Oj, če bi te poznal, bi te bolje pogledal še z druge strani, morda se tam skrivajo še lepše stvari.
www.slo-istra.com
izolske spletne strani
PTT’s I\OT DEAD
V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa paludi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
Ribarjenje v rujnem
Oni dan sem se podal na morje. Izplul sem iz piranske luke, s premcem drzno usmerjenim proti Savudriji, odločen, da naredim incident. Po točno 14 minutah plovbe, barka je bolj počasna, šest vozlov in nič več, sem presekal sredinsko črto. Zgodilo se ni nič. Sonce je še naprej sijalo in rahel vetrič je kodral gladino. Zlezel sem v kajuto in si iz ladijske zaloge izbral steklenico rujnega, ter si natočil enega. In ga popil - tako za korajžo. Kmalu sem ujel ribo. Takoj sem nazdravil ulovu in sedaj zares storjenemu incidentu. V piranskem zalivu, čez črto sredine, sem ujel ribo. Težak ribiški incident. Počuti! sem se poredno in kmalu sem zvrnil še enega, akjti ujel sem še eno ribo. Pri tretji pa se je zgodilo. Ovčica na nebu je prekrila sonce, vetrič je utihnil in nekaj je bilo narobe. Nekaj sem videl. Prej na sončni bleščavi se ni opazilo, sedaj, ko se je svetloba zmehčala pa je bilo jasno videti na obeh bokih rdeče belo šahovnico. Podrgnil sem s prstom po luskah, pa še krepko s krpo. Nič. Šahovnica ni hotela izginiti. Osumil sem naše ljube sosede, da ribe barvajo in jih spuščajo, kot oni trdijo, v svojo savudrijsko vaio. V mali krmeni štivi sem imel nekaj stare barve in pa razredčilo. Vzel sem najmanjšo ribo in poizkusil še s tem. Brez rezultata. Šahovnica je bila tu. In ni mi preostalo drugega, kot da sem še enega. Premaknil sem se proti Savudriji in malo pred severnim rtom vrgel sidro. Dolgo je trajalo in potem sem na hitro ujel še tri. Dobro sem si jih ogledal, šahovnice ni bilo. Od olajšanja pa nisem takoj opazil nenavadnih repov. Običajno ima riba rep v obliki črke v. Te pa so imele rep kot narobe obrnjeni w. Takoj sem stisnil še enega, kajti ta rep je bil povsem tak, kot naš simbolični Triglav v grbu, le zvezdice so manjkale; no, kot kaže, sem bil še vedno v piranskem zalivu. Okrepčan in potolažen sem odplul naprej. Po levem boku pasiral severni rt, se usmeril korajžno proti jugu, mimo sosednjega rta proti južnemu. V tem trenutku sem se počutil kot razsvetljen. Na hitro sem še enega in obšlo meje spoznanje. Iz kajute sem potegnil pomorsko karto in na njej je jasno videti, česar še nikoli nisem opazil: da ima Savudrija na koncu tri rtiče, tri glave. Torej lahko Šavudrijo tudi mi preimenujemo v troglavi rt, triglavski rt. No, sedaj pa vas imam, spoštovani gospodje Hrvati. Vi nas s savudrijsko Vaio, mi vas lepo nazaj s triglavskim rtom. Holt, kaj pa severna stena. Severna stena manjka. Počasi, da zbistrim um, sem še enega. In takoj sem se spomnil: Kanegra. Kamnolom v Kanegri. Tam je severna stena, malo pomanjšana sicer, obrnjena približno na sever, le Čopov steber manjka. No, pa ne bodimo malenkostni. Sklenil sem, da bo za danes dovolj ribolova^ in incidentov, krepko sem prijel krmilo in obrnil barko nazaj. Še orej sem moral še tretjič v kajuto, kajti v steklenici je nastopila popolna oseka. Počasi sem srkal še enega in premišljeval o slabih in dobrih plateh mojega spoznanja. Sklenil sem, da pustim dobre plati po strani in se posvetim slabim. V prvi fazi bi nas dragi sosedje obtožili, da smo kakšne meglene noči kaj čarali po koncu Savudrije. Toda to bi kaj hitro potihnilo. Slej ko prej bi se spomnili kaj primernega ali neprimernega. Praksa pokaže, da so pač Hrvati precej bolj spretni in vztrajni pri določanju meje. Resda njihova dejanja in izjave niso recimo najbolj evropske, ampak njihov način deluje. Po še enem sem vedel, kaj bi storili. Na rt bi privlekli kup gradbene mehanizacije in dinamita. In bi eno glavo odbili. Prav škodoželjno bi se režali; izvolite Slovenci triglavski rt z dvema glavama. No, to pa še ne bi bilo vse. Material, katerega bi dobili, bi flegma nasuli na sredino sredinske črte in naredili majhen otočič. Če bi bil bolj ostre oblike, ga bi imenovali hrib Franjo, če pa bi se naredil bolj okroglega pa otočič Tomac, recimo. Mož v rumenem puloverju
bi jim poslal ostro protestno noto, sosedje pa bi odgovorili, da če že imajo pedoče v zalivu (Vali), bodo imeli pa še otok. Sicer pa bi nam blagohotno ponudili pol otoka v last. Naša stran bi to označila za nesprejemljivo in zahtevala umaknitev otočka, kar pa se, seveda kot z nasadi školk, ne bi zgodilo. Čez primeren čas bi Hrvaška potegnila novo sredinsko črto, to pot med otočkom in piransko punto. Note bi romale sem in tja, ustanavljale bi se ekipe ekspertov, komisije in podkomisije, kar bi bilo koristno za zaposlovanje na obeh straneh. Politiki in diplomaciji pa tudi ne bi bilo slabo. Dolga leta bi imeli kaj početi; vse v rok službe ali mandata. Plače niti niso tako slabe, dnevnice so, pa še kakšen manjši privilegij gre zraven. In pa še kakšna večerjica ali kosilce na račun davkoplačevalcev. Pa tudi popijejo enega ali dva. Tudi sam sem ga. Vedno bolj črnih misli sem bil. Bilo mi je jasno, da bi se kmalu spomnili, da sojini ostale še dve glavi na Savudriji in stvar bi jim postala zelo všeč. Kar nekaj plim in osek bi se zamenjalo v zalivu in čez čas bi kakšen naš državnik, danes še guli šolske klopi, nastopil na TV. Nadel bi si resen obraz, udaril po mizi, ma non troppo, in izjavil, naje koprski zaliv nedeljiv. Ribe, in ene in druge, so bile izvrstne.
Pečar Iztok
Homoreska s kozo?
Le kaj je gospodu Cahu, da namesto ovac pred spanjem šteje koze? Ali muje kozje mleko boljše od kravjega?
Kdo ve? Sestavek, kjer nastopajo Cahove koze (pardon koza), je napisan v taki megli, da se še popasti nebi mogle, saj bi trave ne videle, brez zdrave primorske burje.
Počakajmo torej na burjo, pa bo vsem jasno. Ko bo zapihala in spodila Cahovo meglo, bomo videli. Ne samo kozo, pač pa tudi njenega kozla in kozličke, ki se pasejo na naših (tujih) dvoriščih. In takrat se bomo končno vprašali zakaj Cah hvali kozo, ki jé tuje zelje? Zakaj je raje nc hrani pri sebi doma, s svojim zeljem? Saj veste, koza poje prav vse kar vidi in tako seje v megli (ko je nihče ni videl), spravila še na naše korenje, zelje in kar dobrega je bilo. Oblankov je le še za vzorec.
Saj ne, da bi sosedovi kozi privoščili kaj grdega, le na domov bi jo radi nagnali, ker ni lepo, da se pase na tuji njivi in "kiti s tujim perjem".
Ko bo sosedova (Cahova) koza spet na svojem (ali pri Cahu, če jo ima toliko rad), boste videli, da ni bila skromna. Bila je
požrešna, ona, njen kozel, kozliči.zato naj jo hrani sosed sam
in naj si jo drži doma ("magari na nočni omarici če muje všeč"). Kozo naj torej ima kdor jo ljubi, predvsem pa naj jo drži na svojem dvorišču. Še najbolje bo, če jo da na dieto, saj je v zadnjih letih s svojim kozlom in kozliči pojedla in poteptala toliko zelja (škampov, bobičev in drugega), da bo zdaj na svojem dvorišču našla premalo hrane.
Nauk zgodbe?!? Tale: Sosedova koza je dobra dokler pri sosedu tudijé!
"Primorski pujs" (naslov v uredništvu)
TL/ Študentski servis Consorzio studentesco servizi
STUDENTE^
zavod za posredovanje del dijakom in študentom
Župančičeva 14/111,6330 Piran-Pirano, tel. 05/671 00 20, fax.: 05/671 00 21
OE IZOLA, Nazorjeva 2 (ZA REŠEVALNO POSTAJO) Izola, tel.: 05/663 40 15
Urnik: 8.00-16.00
VELIKA PONUDBA DEL !
10. november 2002
CASPARINI, KRAJCAR, KREBEL), MARC, PEČAN...
Letošnje volitve bodo zagotovo ene pomembnejših v desetletje dolgi samostojnosti naše države. Posebnost jim daje dejstvo, da bomo izbirali predsednika države, ki bo dokončno zamenjal eno od ikon slovenske suverenosti, nič manj zanimivo pa ne bo na lokalni ravni, kjer so karte tako premešane, da je vsako napovedovanje izidov volitev sila rizično opravilo.
12 KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE
Kandidata za predsednika države lahko predlaga 10 poslancev, seveda pa so predlagatelji tudi politične stranke. Seveda pa je treba vedeti, da tudi podpora politične stranke še ni dovolj, saj morajo strankarsko izbranega kandidata pisno podpirati vsaj trije poslanci ali 3000 volilcev s svojimi pred okenci upravnih enot potrjenimi podpisi. Tisti ki se odloči, da se bo spustil v boj za predsedniški položaj brez podpore strank, kot samostojni, strankarsko neopredeljeni kandidat pa mora zbrati 5000 potrjenih podpisov volilk in volilcev. Za zbiranje teh podpisov podpore kandidatom so na voljo posebni obrazci, ki jih delijo volilni štabi kandidatov, na voljo pa so tudi v upravnih enotah.
Zbiranje podpisov poslancev in volilcev bo trajalo do 16. oktobra do polnoči, ko morajo vsi kandidati, tudi tisti za župane in občinske svetnike biti oddani republiški ali občinski volilni komisiji. Za letošnje volitve predsednika države je značilno, da skuša večina tudi tistih kandidatov, ki jih sicer podpira katera od političnih strank, ustvariti vtis nestrankarstva in so se raje kot za lažjo pot - podporo stranke - odločili za zbiranje pet tisoč podpisov volilcev. Zgolj s podporo stranke bodo kandidirali le: predsednik LDS Janez Drnovšek, kandidat Združene liste Lev Kreft in predsednik SNS Zmago Jelinčič. Kljub podpori SDS in Nove Slovenije se je Barbara Brezigar odločila, da bo kandidirala kot neodvisna kandidatka, enako seje odločil tudi France Arhar, ki ga sicer podpira SLS pa tudi Anton Bebler, ki ga kandidira DeSUS bo iskal podporo volivcev. Na to zahtevno pot zbiranja podpore volivcev so se doslej podali še: Štefan Hudobivnik, Jure Cekuta, Marko Kožar, Tomaž Rozman, Dušan Mihajlovič in Blaž Svetek.
Na izolski upravni enoti so povedali, da kakšne posebne gneče pri njih še ni opaziti, zagotovo pa bo drugače takrat, ko bodo k podpori svojim neodvisnim kandidatom pozvale politične stranke, saj se ne gre igrati z ugledom stranke in njenega kandidata. Obrazcev za podporo imajo dovolj, pa ne le za predsednika države ampak tudi za kandidate na lokalnih volitvah.
DVA NOVA KANDIDATA ZA IZOLSKEGA ŽUPANA
Čeprav je do datuma, ko morajo biti dokončno oddane vse kandidature, še več kot mesec dni vse kaže, da bomo tokrat imeli vsaj 4 kandidate za izolskega župana. Pred osmimi leti jih je bilo 6 (Srečko Baričič, Ivan Bizjak, Janez Jug, Vojko Maver, Breda Pečan in Celestina Ražman, v drugi krog pa sta prišla Bizjak in Pečanova, ki je takrat postala županja), pred štirimi leti smo imeli 5 kandidatov ( Ivan Bizjak, Aleksander Frantar, Janez Jug, Breda Pečan in Alojz Zorko, Pečanova pa je bila izvoljena v prvem krogu). Tudi letos bomo najverjetneje ostali pri petih, čeprav je do konca roka za prijavo kandidatur še več kot mesec dni.
Pri LDS bodo v ogenj ponovno poslali nekdanjega župana in sedanjega državnozborskega poslanca Maria Gasparinija. Taje kandidaturo menda že sprejel pod pogojem, da bi funkcijo župana opravljal neprofesionalno, saj mu še dve leti traja mandat poslanca v republiškem parlamentu. Socialdemokrati so novinarje nekoliko presenetili, saj bodo namesto doslej volilno dokaj uspešnega Ivana Bizjaka, predstavili novega, mladega kandidata. Ivo Marc je po poklicu inžinir strojništva in absolvent ekonomije, poznamo ga tudi kot glasbenika, njegova tokratna kandidatura pa je pravzaprav nabiranje volilnih izkušenj.
Poletni Vlakec - Jakec od 1. septembra ne vozi več. S prvo sezono so, po besedah lastnika razmeroma zadovoljni, v izvensezoni pa lahko morebitni uporabniki naročijo vožnjo z vlakcem po Izoli. Informacije dobite v Turistično informacijski pisarni.
Čisto nov kandidat je menda Aleksander Krebelj, ki bo kandidat Zveze za Primorsko, saj je tudi njen občinski svetnik in je bil vrsto let direktor Radia Morje, zdaj pa je zaposlen v izolski Ladjedelnici.
Egidio Krajcar, predsednik Istrskega demokratskega zbora, je že pred časom napovedal svojo kandidaturo, potem je bilo slišati, da v stranki ni dobil dovolj trdne podpore, zdaj pa so se dokončno dogovorili o njegovi kandidaturi za funkcijo izolskega župana. Ob tem pa je še resen kandidat za območnega predsednika Istrskega demokratskega zbora.
Dokaj skrivnostni so pri DcSUS-u, lokalni politični strategi pa namigujejo, da bodo upokojenci, tako kot Nova demokracija Slovenije verjetno podprli kandidaturo Brede Pečan, ki bo na volitvah nastopila kot kandidat ZLSD.
KAJ PA OBČINSKI SVETNIKI?
Prav glede kandidatov za občinske svetnike imajo volilni štabi največ težav. Izbirati morajo namreč med tistimi, ki se ponujajo in tistimi, ki bi jih radi kandidirali pa se kandidaturi izmikajo. Tako je še najbolj verjetno, da bodo na listah kandidatov v glavnem preverjeni kadri iz sedanje zasedbe občinskega sveta, v vseh strankah pa zagotavljajo, da bodo imeli kandidate prav v vseh volilnih okoliših. Še največ težav imajo stranke z zbiranjem kandidatov za svete krajevnih skupnosti, kjer je delo seveda povsem prostovoljno za razliko od občinskih svetnikov, ki vendarle za svoje delo prejemajo takoimenovane svetniške plače.
BREZ LOKALIZMOV IN ALTERNATIVE?
Če smo ob prvih in drugih lokalnih volitvah v suvereni državi imeli kar nekaj neodvisnih kandidatov in kandidatov lokalnih političnih opcij pa je tokrat bera le teh izredno majhna. Pravzaprav je dokaj zanesljiva le udeležba Mladinskega izolskega centra, katerega kandidatka, Mojca Brezavšček že ima nekaj volilnih izkušenj, saj je že sodelovala na enih lokalnih in enih državnozborskih volitvah. Kaj njena prisotnost pomeni za rezultate drugih kandidatov je težko napovedovati, saj bo najverjetneje dobila predvsem glasove tistih, ki se volitev sicer sploh ne bi udeležili.
Pri nadstrankarski Listi z nasmehom, kije pred osmimi leti že sodelovala na volitvah občinskih svetnikov, pa se menda še dogovarjajo o tem, da bi izbrali svoje kandidate za občinski svet, seveda pa bodo za kaj takega vsi "novinci" morali dobiti podporo volivcev, ki pa vendarle ni težko dosegljiva. Za priglasitev liste kandidatov za občinske svetnike je namreč treba zbrati 15 izjav o podpori volivcev, za kandidiranje na županskih volitvah pa je dovolj že 100 podpisov volivnih upravičencev z območja Občine Izola.
Junior d.o.o. - Industrijska cona 9/e - Izola
GROSISTIČNA PRODAJA - ZA PROMOCIJO IN PROSTI ČAS
T-SHIRT (BARVANE) POLO (165g) TRENIRKE (za odrasle)
BREZROKAVNIKI
Vse cene so brez 20 % DDV.
=	373,00	SIT
= 1.161,00 SIT = 2.700,00 SIT = 2.450,00 SIT
r Informacije:
Tel./Fax.: 05/640 04 98
od 8h-16h(ob delavnikih)
VSE ARTIKLE LAHKO TISKAMO IN VEZEMO - PO DOGOVORU !
Iskanje meje v Piranskem zalivu
USPEŠNEIŠA RIBIŠKA PIPLOMACIIA
V ponedeljek dopoldne so Hrvaški ribiči za dobrih šest ur prevzeli oblast v spornem morskem trikotniku, južno od namišljene sredinske črte v Piranskem zalivu in tako pravzaprav pomagali pri iskanju praktične rešitve mejnega in s tem ribiškega mednarodnega zapleta.
KOT V AKCIJSKEM FILMU
Začelo se je takrat, ko je izolskega ribiča Braneta Grgureviča obkrožilo sedem veliko večjih hrvaških ribiških čolnov in zahtevalo, naj se umakne iz "hrvaškega teritorialnega morja" ter ga pri tem obkladalo z vse mogočim. Brane se je kasneje res umaknil, čeprav sta mu na pomoč prišla slovenska ribiča. Na majhni površini se je tako postopoma zbralo kar enajst velikih hrvaških plovil in dolgo sta kljubovali samo obe piranski barki, ob 12.30 pa je na kraj dogajanja najprej priplul hrvaški policijski čoln, le nekaj minut pozneje pa je priplula hrvaška turistična ladja Sirena na kateri je bil Daniele Kolec, vodja umaških ribičev.
Kmalu za hrvaško policijo sta pripluli dve slovenski plovili (obe sposojeni od uprave za pomorstvo). Na obeh so bili slovenski policisti; ti so sicer zahtevali umik hrvaških ribiških plovil, vendar brez učinka. Pozneje sta se dvema piranskima ribičema pridružila še dva slovenska kočarja, ki sta imela že zjutraj težave s Hrvaškim ribičem, okoli 15. ure pa je prispel še Zlatko Novogradec z nekaj drugimi slovenskimi ribiči in začeli so se pogovori med udeleženci tega incidentnega stanja. Razmeroma hitro so se dogovoriti, da se vsi umaknejo z morja in se dobijo v torek dopoldne na kopnem ter^e sami dogovorijo,kako in kaj bodo delali.
USPESNO RIBIŠKO DOGOVARJANJE
In res so se predstavniki slovenskih in hrvaških ribičev zbrali na izolski ribiški ladji Jež v Piranskem zalivm, nedaleč od hrvaškega gojišča školjk pri Kanegri. Po dobrih treh urah trdih pogajanj seje izkazalo, da se znajo tudi človeško (in diplomatsko) dogovarjati. Direktor Ribe, Loredano Glavič, in Željko Majdenic, namestnik predsednika združenja ribičev iz obrtne zadruge Buje, sta prebrala isto skupno izjavo:
Slovenski in hrvaški predstavniki so se sestali, da bi se izognili incidentom in nesporazumom na morju. Dogovorili so se tudi, da se bodo še enkrat sestali, da bi določili "imaginarno ribiško mejo kot interni dogovor hrvaških in slovenskih ribičev, ki ne bo prejudicirala končne meje med državama".
Slovenski ribiški predstavniki tako predlagajo, da bi v spornem trikotniku med sredinsko črto in črto policijskega nadzora slovenske policije smeli loviti oboji, Hrvaški ribiški predstavniki pa so menili, da je tak dogovor neuresničljiv zaradi različnih zakonodaj in različnega načina ribolova. Zato so predlagali začasno ribiško razmejitveno črto med sredinsko črto Piranskega zaliva in med črto policijskega nadzora. Poudarili so, da je to samo interni, ribiški dogovor, ki ne prejudicira končnega dogovora o meji na morju. O končnem dogovoru naj bi odločali v soboto, 7. septembra Do tedaj naj bi obe delegaciji dobili ustrezno podporo med ribiči. Predvsem pa velja do sobote popolno premirje: v spornem trikotniku ne sme ribariti nihče.
NESTRINJANJE Z MALOOBMEJNIM SPORAZUMOM
Poleg tega so oboji sprejeli soglasno stališče, da sporazum o obmejnem sodelovanju (sops) ne odgovarja stanju na morju in da ga je treba spremeniti. Hrvatje trdijo, da nikakor ne gre za ustrezno reciprociteto (po velikosti morja), pa tudi zakonski in drugi predpisi so preveč različni, da bi bilo mogoče govoriti o skupnem ribolovu. Slovenski ribiči trdijo, da jih ne zanima ribolov do Vrsarja, tudi količine so zanemarljive in niso vredne pozornosti. Hkrati razumejo, denimo poreške ribiče, ki bi morali slovenskim dopustiti ribolov pred njihovo obalo, sami poreški ribiči pa ne bi smeli priti na lov v slovensko morje, ker je Poreč (na kopnem) že zunaj območja obmejnega sporazuma, (povzetek: Boris Šuligoj -Delo)
SREČANJE ŽUPANOV IN RIBIČEV
Na pobudo koprskega župana Dina Pucerja so se župani treh obalnih občin danes v Kopru srečali s predstavniki slovenskih ribičev iz Izole, Kopra in Pirana Namen srečanja je bila seznanitev z vsebino pogajanj, ki so jih imeli slovenski in hrvaški ribiči v torek (3. septembra) na morju ob hrvaškem gojišču školjk v Portoroškem zalivu ter zlasti priprava na skupno srečanje treh županov z župani obmejnih istrskih občin in Istrske županije. Slednji naj bi se sestali predvidoma prihodnji teden, vsekakor pa po skupnem srečanju ribičev, ki ga načrtujejo v soboto. Sicer pa so trije župani - poleg Pucerja, še izolska županja Breda Pečan in piranska županja Vojka Štular - prepričani, daje bilo donedavno sobivanje slovenskih in hrvaških ribičev zgled sožitja, kije od nekdaj prevevalo ta občutljivi obmejni prostor in da je prav sožitje tudi edina perspektiva, ki si jo prebivalci tega prostora želijo tudi v prihodnje, (mb)
SDS PREDLAGA IZREDNO SEJO OS
Še ne dolgo tega, smo lahko prisluhnili vehementnim trditvam predstavnikov ZLSD in še nekaterih, kako bo problem ribarjenja v Piranskem zalivu s sprejetjem Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju rešen kar sam po sebi in kako bodo naši ribiči lahko lovili, ne samo v Piranskem zalivu, temveč vse do Rimskega kanala. Skratka našim ribičem naj bi bilo postlano z rožicami in na Hrvaškem naj bi jih še pogostili s soljo in kruhom ter kozjim mlekom. Tako so nam namreč prikazovali uspešno sodelovanje tranzicijskih levic Slovenije in Hrvaške prav naši tranzicijski levičarji. Ni kaj, so mojstri sprenevedanja, mojstri obljub o svetli prihodnosti, mojstri v zavajanju!
Naše mnenje je, da dokler ni ratificiran sporazum Račan - Drnovšek, tudi SOPS ne rešuje problema ribolovnega območja obalnih občin, katero sega do črte nadzora policijske uprave, saj ni jasno, kje poteka meja nadzora nad ulovom. Ne smemo pozabiti, daje že leta 2000 slovenski notranji minister Rado Bohinc dokazal svojo uspešnost tudi s tem, ko ni zmogel pravočasno podpisati pogodbe o nakupu novega policijskega čolna, s katerim bi naši pomorski policiji priskrbel nov čoln in omogočil hitrejše posredovanje na morju. Sedaj naše ribiče resnično varuje bolj božja previdnost kot pa slovenska pomorska policija v izposojenem gumenjaku. S tem lahko glede na razvoj dogodkov pride do tragedije na morju.
Menimo, da mora občinski svet izraziti podporo ribičem obale, da se jim ne zmanjša ribolovno območje ter zahtevati od države, da to ustrezno uredi.
Smatramo, da dokler ni podpisan ratificiran sporazum Račan - Drnovšek, Hrvaška ne more uveljavljati nadzora in sankcij proti državljanom republike Slovenije (Joško Joras), kateri živijo na spornem območju med reko Dragonjo in mejo območja katastrske občine Sečovlje, katera potek po levi strani reke Dragonje pod hribom.
Izražamo vso moralno podporo g. Jošku Jorasu.
Politično modro bi bilo, da izolska županja Breda Pečan skliče izredno sejo na pobudo svetniške skupine SDS, kar smo tudi pričakovali in pobudo poslali po elektronski pošti. Tajnica občinskega sveta nas je obvestila, daje županja na dopustu in da pride 2.9.2002. Presenetila nas je tiskovna konferenca županje, kjer je je izrazila mnenje, da seja ni potrebna. Zato smo sklicali tiskovno konferenco, na katero je županja odreagirala s sklicem seje predstavnikov klubov svetnikov v četrtek 5.9.2002. Vabilo smo prejeli po eklektronski pošti.
Nismo za to, da se meddržavna politika lomi na hrbtih naših ribičev, ki se jih izkorišča za cilje neke politike. Prepričani smo, da se bodo ribiči in ljudje z obeh strani meje zelo lahko dogovorili, ko bodo vprašanja meje in še nekatera druga, rešena s čvrstim meddržavnim sporazumom, na osnovi katerega bo deloval tudi SOPS. Med tem časom pa je tudi dolžnost županje, da se zavzame za svoje občane pa tudi za vsakega državljana Slovenije.
Klub svetnikov SDS, Alojz Padar
INCIDENT ZA ALKOTEST
Nenavaden, nekoliko zabaven dogodek je po svoje popestril ribiške in obmejne nesporazume z južnimi sosedi. Hrvaško časopisje je namreč poročalo o slovenskem ribiču, kije nezakonito priplul vse do istrske obale, pa seje kmalu pokazalo, daje resnica o dogodku čisto drugačna. Izolski ribič, ki ima sicer težave z zdravjem, je svoj ribiški čoln večkrat posojal kakšnim občasnim ribičem, konec prejšnjega tedna pa seje eden od teh v nekoliko razposajenem stanju odpravil na morje in odplul do istrske obale. Tam so seveda ugotovili, da je čoln z izolsko registracijo slovenski državljan, tisti, ki gaje pripeljal pa seje predstavil s hrvaško osebno izkaznico. Od škandala tako ni bilo nič.
8. september	v
PRAZNIK (SKORAJ) OBČINE JAGODJE
Vse bo tako kot ob občinskih praznovanjih: slavnostna seja, podelitev priznanj, govori, kulturni program in nato zabava. V Jagodju oziroma krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava je to že nekako v navadi in tako so ena redkih krajevnih skupnosti, ki tako slovesno praznuje svoj krajevni praznik. Dolgoletnega člana sveta KS (12 let) in zadnjih 6 let predsednika Sveta KS, Maksa Filipčiča, smo povprašali ali se počutijo kot občina.
-	Nikoli ni bilo nobene resne pobude v tej smeri, tako v hecu pa smo to velikokrat slišali. Trenutno se bolj zanimamo za to, da uredimo problem teritorjalnih meja krajevne skupnosti, saj se ne strinjamo s predlogom, ki ga pripravlja občina in po katerem bi nam vzeli del območja ob arheološkem najdišču v Simonovem zalivu. Mi smo prepričani, daje naravna meja od križišča po cesti proti morju, predlagatelji pa pravijo drugače.
-	Je Jagodje kraj, naselje ali kaj drugega.
-	Smo naselje, ki je del Izole, vendar dovolj velik in pomemben, da bi morali doseči njegovo prepoznavnost. Zdaj imamo nekatere inštitucije, ki nosijo naziv Jagodje, druge pa Izola in tako velikokrat prihaja do nesporazumov. Že sam telefonski imenik je najlepši dokaz, daje to treba nekako urediti.
-	Kako je s prebivalstvom krajevne skupnosti.
-	Zadnji popis prebivalstva je pokazal, da nas je nekaj več, seveda pa se bo to še spremenilo, ko bodo šli v realizacijo nekateri projekti, kot je naprimer naselje Kredo.
-	Veliko se ukvarjate s cestami, na tisto največjo pa ne boste imeli veliko vpliva.
-	Nisem prepričan, da ne bomo želeli vplivati. Obvoznica se zdaj končuje v naši KS, potem pa bo šla naprej ali po dolini ali po viaduktu ali skozi tunel in o tem bomo seveda želeli soodločati, saj nam gre za naše življensko okolje.
-	Kaj pa lokalne ceste?
-	Kar nekoliko nenavadno je, da imamo še vedno nekaj makadamskih cest med našo KS in KS Korte. Veliko smo jih uredili s pomočjo samih krajanov in
PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU
Sobota, 7. septembra
-	Predstavitev brošure Zvon za Loretsko cerkev
-	Veselica v gostišču Jasna z Beneškimi fanti
Nedelja, 8. septembra
-	ob 15.30 maša v italijanskem, ob 17.00 v slovenskem jeziku
-	Veselica v gostišču Jasna z zborom Pergola
Koristna novost: BREZŽIČNI ZVONEC
Pritisnete na prenosni brezžični oddajnik in pozvoni v drugem prostoru brezžični zvonec (gre za dve mali prenosni enoti). Primerno kot pozivni zvonec za bolnike in invalide
S preprosto montažo na hišni zvonec pa ste vedno dosegljivi za obiskovalce-tudi če ste na vrtu ali pri sosedih.
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
m tipt
Ip
pomočjo občine, še pomembnejše pa je zdaj urejanje kanalizacije, saj brez tega dandanes enostavno ni več mogoče.
Težave so tam pri Belvederju.
- Dejstvo je, da bi hotel rad pomaknil cesto, ki gre :V. jfskozi njihov kamp, vendar je treba vedeti, da so bili ^stanovalci tam pred avtokampom in da brez ■'«iifflISMogovora z njimi ne bo šlo. Sicer pa je treba tam
um
arediti tudi problem plaže oziroma objekta Pod Jelvederjem, saj takšen kot je danes ni za vzgled Jturistično razvitemu kraju.
I- Kaj pa kabelska televizija?
-	Do nekaterih je že prišla, vendar še ni priključena, sicer pa sta izolska kabelska operaterja menda na sodišču in upamo, da bosta tam uredila medsebojne stvari.
-	Kakšna bo tokrat proslava?
-	Letos bo manj delovnih zmag pa zato več kulture. Udeležencem bomo razdelili brošuro o zvonu za Loretsko cerkev, ki jo je iz italijanskega jezika prevedla Jelka Morato Vatovec in je v njej lepo opisano vse kar je pomembnega v zvezi s to našo cerkvico. Tam bo tudi nastopil pevski zbor, ki ga vodi naš krajan, Miran Zadnik, zvečer pa bodo zbrane zabavali Beneški fantje. Verjamem, da nas bo na praznovanju res veliko.
-	Bo Maks Filipčič še enkrat kandidiral za svet KS?
-	Seveda, saj vse delo še ni opravljeno.
MALE TEŽAVE MALEGA MESTA
PLAVE RIBICE
Ob začetku šolskega leta so se po pločnikih pojavile plave ribice za varno vodenje otropk v šolo. To zasluži vso pohvalo, škoda le ,da je prav pri zdravstvenem domu, to je v neposredni bližini šole vodenje otrok po novih zebrah za odrasle in otroko neživljenjsko.
Pešca,ki hodi po pločniku iz smeri vrtca proti šoli vodimo po prehodu za pešce na drugo stran ulice,nakar po cca 30m spet čez ulico na isto stran.Hojo po tej označeni smeri bo v praksi težko realizirati,ker tako odrasli kot otroci hodijo po isti strani ulice naprej.Tako vsi prečkajo uvoza in izvoza na parkirišča ZD in bo v primeru nezgode na tem mestu kriv pešec (otrok).Predlagam dve možnosti ureditve:fizično zapreti z ograjo možnost hoje naravnost ali s talno označbo označiti,da je tu prehod pešcev (čeprav ne bo vse po predpisih,bo se pa dosegla fizična in pravna varnost pešcev).
Čeprav bo ob dograditvi krožišča dosti sprememb,pa mislim,da je za vmesno obdobje treba to urediti.Sedanji način hoje pešcev je razviden iz slike.
Anton Horvat
TAM KJER NI BILO TELEVIZIJE
V ponedeljek je šolska vrata prvič prestopilo kar 22.700 prvošolcev, vsega skupaj pa se bo v Sloveniji letos šolalo skoraj 176.500 osnovnošolcev in približno 106.700 srednješolcev.
Na poti k pouku pa so jim pomagali policisti, ki so poostrili nadzor prometa v okolici šolskih poslopij, v Izoli pa smo bili tudi tokrat še bolj pozorni do najmlajših in smo ponovili doslej uspešno akcijo non in nonetov, ki so se jim tokrat pridružili še gostje hotela Delfin, v teh dneh pa tudi učenci Srednje gostinske in turistične šole. Medijev se je kar trlo, še posebej na prehodu ob avtobusni postaji, nad osnovno šolo Vojke Šmuc, natančneje ob prehodih čez Prešernovo cesto pa smo zaman iskali ti tiste, ki bi popazili na male učence. Mnogi so si tako krajšali pot kar čez cesto mimo prehoda, tako kot so sicer vajeni, saj je ureditev izstopa iz šolskega parkirišča na glavno cesto po našem mnenju zelo slabo urejena in za pešce zelo nevarna. (DM)
Komunalni privezi v komercialni marini
GORDIJSKI ALI MARINŠKI VOZEL
lektorskih
V naše pa še v celo vrsto drugih uredništev je v začetku tedna z elektronsko pošto prišlo naslednje pismo, takoimenovana klasična anonimka, ki jih uredništva običajno vržejo v koš. Ker pa gre vendarle za zelo konkreten problem s katerim se soočajo številni Izolani in neizolani, lastniki različnih plovil, smo anonimko uporabili za uvod v članek o komunalnih privezih.
Seveda pa je pismo kmalu prišlo tudi do tistih, ki so v njem omenjeni na nič kaj simpatičen način, zato je takoj sledil odgovor Občine Izola, ki ga objavljamo v nadaljevanju.
Zdaj pa najprej anonimka. Objavljamo jo brez vseh slovničnih popravkov.
Spoštovani novinarji, zav vam moram anonimno pisati, ker je "naša mati županja zelo maščevalna" in z svojimi znanimi pritiski na novinarje bi izvedela tudi kdo vas je obvestil o našem problemu. Kot veste je problem izgradnje marine v Izoli se ze vleče dolgo let in ni videti se nobene rešitve. Do sedaj (01.09.2002) je veljal tihi dogovor med občino in marino izola, da marina ponudi 180 "takoimenovanih komunalnih privezov" po znizani ceni (6m barka-cca.l20.000SIT) na mesec, dokler ne izgradi potrebnik občinskih privezov.Saj je veliko pomanjkanje občinskih privezov (na čakalni listi vec kot 300 prosilcev)
Ker pa so na julijski seji županjini podrepniki z županjinim blagoslovom odločili da odidejo s seje in je bila zato nesklepčna,posledično so bila zaradi tega tudi prekinjena pogajanja med občino in lastniki marine. Tej umetniki od svetnikov (Rdeča banda: Gregork, Pavlic, Dodič, Gobbo, Domio, Jerman, Morato in Jamnik-glej Mandrac st471 01.08.2002) so s svojo odlocitvo nam povzročili veliko škodo, ker nam je marina s prvim septembrom podrazala priveze za 100% (pod izgovorom da zdaj imamo vodo in elek.) kar pa ne odraza taksne podražitve (zdaj za 6m barko cca.240.000SIT), verjetno je to bolj dokazovanje mišic med lastniki in občino v tem predvolilnem času mi pa smo žrtve tega. Tako nas bo stalo to dokazovanje mišic, kar vec kot 21.000.000SIT vec na leto. zato sprašujemo Kdo nam bo povrnil ta sredstva? Ali si upajo tejle svetniki in županja spet kandidirat na lokalnih volitvah in pol skrbeti samo za lastne interese? Kako je Domio (obc.svetnik in direktor komunale dobil občinski privez preko vrste? In kje je Domio dobil denar za tako luksuzno jadrnico (3 leta je direktor komunale, prej pa bil pred stečajem s svojo firmo, a se tolko zasluzi s provizijami)? Da pa ne govorimo se kolko umazanih stvari je med županjo in njenim možem ter v turizmu v koli, kar malo pobrskajte tud po tem ker lokalni mediji si ne upajo odkrivati pokrova s tega lonca. Za tem pismom stoji vec kot 90 najemnikov privezov (od 180). Upamo da se bo vsaj kateri novinar upal dotakniti v to osje gnezdo, ker smo mnenja da je se svobodnih novinarjev v Sloveniji (Freemail by mvw.superEva.it)
KAJ SE SPLOH DOGAJA
Pred leti je padel dogovor po katerem je Izolska marina domačim lastnikom plovil zaračunavala pristojbine po znižanih komunalnih tarifah, zdaj pa jih je presenetila s predlogom za sklenitev nove pogodbe, seveda po komercialnih cenah. Takšnih privezov naj bi bilo okrog 180, za čolne do 6 metrov pa so menda plačevali po 120 tisoč tolarjev, medtem ko naj bi zdaj plačali še enkrat toliko. Povod za podražitev privezov naj bi bilo dejstvo, da sojih opremili z vodo in elektriko, predvsem pa je dejstvo, da v marini privezov počasi že primanjkuje.
Znano je tudi, da bi moral lastnik marine zdaj že dograditi dva nova pomola, ki bi služila za komunalne priveze, vendar iz vsega tega še ni nič, saj se odnosi med občino in marino močno zapletajo. Seveda to povzroča težave tudi JP Komunala, kjer imajo prav tako zasedene vse svoje priveze in dolgo čakalno vrsto zainteresiranih lastnikov plovil.
V pogovorih s tistimi, ki so prejeli dopis marine smo lahko ugotovili, da imamo opravka z zelo različnimi lastniki: od pravih domačinov do tistih, ki so lastniki le dela plovila a so na ta način omogočili pridobitev komunalnega priveza lastniku od drugod. Pa tudi sicer so bile govorice o podražitvah nekoliko prenapihnjene, tako da velja na končno oceno tega dogajanja malo počakati.
OBČINA ODGOVARJA NA ANONIMKO
Čakali pa niso v uradu za odnose z javnostmi in so nam poslali naslednji dopis, ki ga prav tako v celoti objavljamo, saj nudi tudi drugačen pogled na isti problem.
Obveščeni smo bili o vsebini anonimnega pisma, ki kroži v slovenskih novinarskih in uredniških krogih in se pretežno nanaša na problematiko privezov v izolskem turističnem pristanišču. Ker so se na nas obrnili novinarji in novinarke nekaterih medijskih hiš z vprašanji v zvezi z nekaterimi trditvami v tem pismu, dajemo po tej poti naslednja pojasnila:
-	Na Javno podjetje Komunala Izola se je obrnilo večje število najemnikov privezov v turističnem pristanišču v Izoli, ki so imeli priveze v najemu po posebnih pogojih in tarifi -tako imenovane "komunalne" priveze. Pritoževali so se, da jim je Porting d.o.o., ki je sicer lastnik teh privezov, poslal obvestilo o odpovedi priveza pod posebnimi pogoji in po posebni tarifi in jim ponudil (različno od posameznika do posameznika) 100% do 25% dražji privez (vezano na dolžino plovila) ali kar odpovedal najem priveza z možnostjo najema priveza po komercialni ceni, ki pa je za cca. 200% višja od dosedanje.
-	Koncem preteklega tedna sta se direktor JP Komunala Izola g. Marino Domio in županja občine Izola Breda Pečan sestala z direktorjem Portinga d.o.o. g. Enricom Galassijem in njegovim sodelavcem g. Zoranom Rogeljo, da bi ugotovili, za kaj pravzaprav gre in od kod tako nenadna sprememba odnosa Portinga d.o.o. do dosedanjih najemnikov takoimenovanih "komunalnih" privezov v turističnem pristanišču ter seveda, da bi skupaj poiskali način za razrešitev neprijetne situacije, v kateri so se znašli občani Izole, ki so najemniki teh privezov.
-	Razlaga gospoda Galassija in gospoda Rogelje je bila naslednja: Ker je močno poraslo zanimanje tujcev za najem privezov v izolskem turističnem pristanišču, Porting pa je sedaj lastnik tudi nekdanjih Istrabenzovih privezov, ki jih je Porting d.o.o. oddajal kot "komunalne" priveze, razen tega naj bi jih tudi dokončno opremili z vso potrebno infrastrukturo (vodovodni in električni priključki), so se v družbi Porting odločili, da bodo na teh privezih naredili "selekcijo" in na njih obdržali samo tiste lastnike plovil, ki izpolnjujejo oba pogoja za najem pod posebnimi pogoji:
a)	da so stalno prijavljeni v občini Izola in
b)	da so 100% lastniki plovila na privezu.
Razen tega so vsem, ki naj bi ostali najemniki pod posebnimi pogoji, določili enotno ceno priveza 150.000 tolarjev letno ne glede na dejansko dolžino plovila od 0 do 10 metrov dolžine, za vsak nadaljnji dolžinski meter pa še 15.000 tolarjev. V to ceno ni vključen 8,5% DDV.
-	V pogajanju z obema gospodoma sta direktor JP Komunala in županja dosegla, da bo preverjanje lastništva in stalnega prebivališča ter s tem povezana pravica do priveza pod posebnimi pogoji v turističnem pristanišču izvedeno v sodelovanju med JP Komunala in Portingom d.o.o., da bi se ne dogajale nove krivice. Razen tega sta predstavnika Portinga v nadaljnjih razgovorih načeloma pristala na možnost, da bo cena priveza za plovila, krajša od 10 metrov in brez opreme, ki lahko izkoristi razpoložljive komunalne priključke (elektriko in vodo), ugodnejša (nižja po dolžinskem metru ali povezana z dolžino plovila)
-	Še nekaj podatkov: do sedaj je bilo pod posebnimi pogoji v turističnem pristanišču v Izoli najetih 131 privezov, od tega jih 88 izpolnjuje oba prej omenjena pogoja in bodo do nadaljnjega lahko obdržali najete priveze pod ugodnejšimi pogoji Pojasniti je treba, daje pri preostalih najemnikih prihajalo do očitnega izkoriščanja situacije, ko so dejanski lastniki plovil vzeli za 10 - 30% "partnerje" v lastništvu plovila stalne prebivalce Izole, da so lahko prišli do najema priveza pod posebnimi pogoji.
In še glede "krivde" ali "zaslug" za nastalo situacijo v zvezi s podpisom koncesijske pogodbe za marino, imenovanjem delovne skupine in podobno:
-	Možnost za ureditev odnosov z družbo Porting d.o.o. je bila zamujena lansko leto, ko svetniki ZZP, LDS, SLS in SDS niso želeli sodelovati na seji izolskega občinskega sveta, na kateri bi lahko potrdili koncesijsko pogodbo. Če bi bila lani koncesijska pogodba sklenjena, bi
a)	občina Izola imela do danes cca 60 milijonov tolarjev več prihodka na račun koncesijske dajatve za leto 2001 in 2002
b)	bi že bilo zgrajenih vsaj 300 komunalnih privezov ob obali Sončnega nabrežja in bi sploh ne prišlo do zapletov, ki smo jim danes priča.
-	Tudi če bi bila delovna skupina za urejanje razmer v turističnem pristanišču v Izoli na 38. seji Občinskega sveta Občine Izola imenovana, bi zagotovo ne bili rešeni problemi najemnikov "komunalnih" privezov v turističnem pristanišču in do danes zagotovo ne bilo urejeno koncesijsko razmerje za turistično pristanišče v Izoli, saj je seja potekala pred mesecem in pol (od tega cel mesec dni parlamentarnih počitnic!). Razen tega pa seje situacija dodatno zapletla zaradi uveljavitve Zakona o vodah 10. avgusta letos. Taje z določitvijo države kot pristojne za podelitev koncesije za rabo voda za pristanišča, kadar je investitor oseba zasebnega prava, ustvaril nejasno situacijo glede na že lani uveljavljeni Pomorski zakonik, ki določa za koncedenta pri podeljevanju koncesije za upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture za turistična, športna in krajevna pristanišča lokalne skupnosti. O razrešitvi te nejasnosti se bosta morala uskladiti pristojni ministrstvi (MP in MOPE), če pa pri tem ne bosta uspeli, bo moral vmes poseči Državni zbor z obvezno razlago obeh zakonov.
Zanimivo je, da v celotni situaciji v zvezi s turističnim pristaniščem v Izoli že vsa dolga leta pridobivata korist samo nekdaj imenovani in sedaj samozvani upravljalec Porting d.o.o. in z njim povezani Marinvest d.o.o. ne glede na to, v čigavi lasti sta: slovenskih ali italijanskih zasebnikov, saj že vsa ta leta ne plačuje praktično ničesar nikomur, zlasti pa ne osebam javnega prava.
Danilo Markočič, Strokovni sodelavec za odnose z javnostmi
Mladi Izolani po svetu
GENETIKA JE TAM KORISTNA VEDA
Miha Slekovec je še eden od izolskih srednješolcev a vendar ne čisto običajen. Zanima ga milijon stvari, je uspešen športnik in uspešen učenec, to poletje pa je s slovensko reprezentanco sodeloval tudi na geografski olimpiadi v Južni Afriki.
-	Slovenijo je na olimpiadi zastopala ekipa iz Ljutomera, ti pa si se uvrstil vanjo kot drugouvrščeni na državnem tekmovanju. Ste se pripravljali za tekmovanje skupaj ali vsak po svoje?
-	Ljutomerčani so se skupaj, jaz pa posebej.to pa predvsem zaradi velikih razdalj med nami. Ljutomer je bil namreč predaleč, da bi se vozil tja in nazaj na skupne priprave.
-	Kakšna je bila konkurenca na tekmovanju v Durban in kako ocenjuješ splošno znanje slovenskih srednješolcev v primerjavi s tistimi iz drugih koncev sveta?
-	Konkurenca je bila zelo močna - razlika med prvo in zadnjo ekipo je bila le 30 točk (od 200 možnih). To dokazuje, da smo bili vsi tekmovalci na skoraj isti stopnji po znanju.
-	Marsikdo si težko predstavlja geografsko olimpiado. Kako sploh izgleda takšno tekmovanje?
-	Tekmovanje obsega 4 naloge. Vsaka traja približno en dan. Prva naloga je bila analiza dveh komercialnih con: skupine manjših trgovin ob eni prometnejših ulic v mestu (v stilu naše koprske ali ljubljanske ulice, le veliko večje in bolj zgoščene trgovine) in novega nakupovalnega središča (največega na južni polobli; v 5-ih nadstropjih je več kot 500 trgovin). Zjutraj smo si oboje ogledali, popoldne pa analizirali obe coni glede na strukturo in kupno moč prebivalstva.
Druga naloga je bilo konkretno reševanje problema:	selitev
letališča iz centra mesta na obrobje in posledice s podvprašanji, ki se dotikajo vpliva letališča na okoliško industrijo (leži namreč v industrijski coni) razvoj mesta, pristanišča in regije. Zjutraj smo si ogledali industrijsko četrt z letališčem, popoldne pa reševali nalogo.
Za tretjo nalogo smo posamično reševali test iz splošnega znanja o geografiji. Vprašanja so bila v jonasovem stilu z odgovori a/b/c/d. Bila so zelo zelo težka, toda vseeno je najboljši dosegel 51 od 60 možnih točk. Sam sem dosegel izjemnih 40 točk.
Četrta naloga pa je obravnavala razvoj ruralnega obočja. Zjutraj smo si ogledali tako afriško podeželje in tamkajšnji center za pomoč kmetom in razvoj podeželja, popoldne pa reševali nalogo kako bi mi dvignili življenjsko raven tamkašnjega prebivalstva. Tudi to smo reševali skupinsko.
-	Vaše bivanje v Južni Afriki je bilo prej ekskurzija kot izlet. Kaj ti je ostalo najbolj v spominu?
Električne ograje okoli hiš -varnostni razlogi. Ogromno je namreč kriminala.
THoimfo tfrntA
oblačila za ženske in moške
V SVET DOBRO OBLEČENIH Z IZBRANIMI PROGRAMI OBLAČIL
-	Obiskali ste tudi posebno kmetijo z genetsko obdelanimi rastlinami. Kakšna kmetija je sploh to in kako oni gledajo na takšne genetske posege v naravo?
-	To je le poskusna kmetija v okviru razvoja podeželja. Ti ljudje razumejo genetsko obdelana živila kot nekaj bolj normalnega - samoumevnega kot mi, saj se taka živila lažje prideluje in večjih količinah, kar pomeni revnim kmetom
več dobička oz. najrevnejšim preživetje.
-	Se boš geografiji posvetil tudi v nadaljevanju študija ali te zanima kaj drugega?
-	Ne, najverjetneje ne. Poskušal se bom vpisat na akademijo za likovno umetnost, smer oblikovanje.
-	Vem, da si reprezentant v jadranju, da si obetaven mlad slikar, da si aktiven v gimnazijskem življenju in zelo dober učenec. Si zadovoljen sam s sabo ali bi kaj spremenil?
Letos je bilo zame zelo uspešno leto v vseh pogledih, toda zdaj me čaka še mnogo dela. Še posebej z maturo, kajti uspeh na njej je neposredno povezana z mojim nadaljnim študijem in posledično življenjem.
KAKO HITRA JE HITRA POMOČ?
To poletje je bilo kar nekaj takšnih situacij, ko je turistu ali domačemu sprehajalcu nenadoma postalo slabo in so prisotni poklicali na pomoč. Po splošni oceni je pomoč navadno prišla dokaj hitro, razen če so imeli reševalci kakšne nepotrebne težave (naprimer s prehodnostjo interventnih poti). Za pomoč ženski, ki jo je obšla slabost pri Lonki sta zdravnik in policist menda potrebovala 6 minut. Za ponesrečenca se zdi to dolga doba, za tiste, ki pomoč dajejo pa kratka. Resnica je verjetno nekje vmes. Mimogrede: ženski po posegu ni bilo nič hudega.______________________
m ŠTUKATURE PADAJO
Kaj je točno povzročilo, da so dokončno odstopile in padle na tla štukature na eni od starih izolskih hiš si lahko samo mislimo. Eni pravijo, daje kriva kabelska televizija, drugi pravijo, da je padla sama od sebe. Mi pa pravimo, daje sreča, da takrat ni bilo nikogar v bližini.
Prispele so nove kolekcije za jesen in zimo 2002/03.
Veseli bomo vašega obiska.
Morava ul. 25c Izola-Simonov zaliv Tel.: 6401-230
URBANISTI V IZOLI
Izola sicer ni kongresno mesto, vendar se nam tu in tam le pripeti, da gostimo strokovnjake s tega ali onega področja. Tako bomo že septembra gostili prevajalce, filmske animatorje, mlade pesnike in še koga, pripravljamo pa se tudi na mednarodno srečanje urbanistov. Glede na stanje našega prostora pričakujemo, da bodo rezultati njihovega srečanja vidni tudi v našem okolju._
ar,.-.r ---: r.' v
Nogomet ■ 2. SNL-3. krog
Krško Posavje : MNX Izola \-2 [2:0]
KRŠKO - Stadion Matije Gubca, gledalcev 800, sodnik Kandare (Ljubljana) 7.
SlrelCI - 1:0 Dvorančič (9), 2:0 V.
Molan (21), 3:0 Dvorančič (50), 4:0 Dvorančič (69), 4:1 StarČCViČ I8ŽJ, 4:2 Gerič (85)
MNK IZOla: Horvat 5,5, Božič 5,5,
Hadžič 5,5, (Gerič 6), Markežič 5,5,
Kocjančič 5,5 (Starčevič 6), Čavar 5,5„ Mehilli 5,5, Radovca 5,5, Gavrič 6, Božičič 5,5, Klariča 6 Izolani so tekmo v Krškem odigrali pod reflektorji in v teh pogojih se niso najbolje znašli. Povrhu vsega pa so še naleteli na kvalitetne in razpoložene domačine, ki so jim šele tik pred koncem dovolili, da se malo razigrajo in dosežejo dva zadetka s katerima so malo ublažili skoraj petardo.
3. SNL-2. krog
Korte Avtoplus : Tabor 2:0 (0:0)
MALIJA - Igrišče Kort Avtoplusa, gledalcev 100, sodnik Babnik (Ljubljana).
Strelca - 1:0 Čendak (50), 2:0 Luznar (63).
Korte Avtoplus: Sirotič, Skropeta,
Božičič, Jankovič, Pohlen, Furlanič,
Bogdanovič, Bašič, Serdinšek,
Čendak, Luznar.
Tabor Sežana: Bole, Malhar, Poklela,
Pasarič, Spetič, Vučkovič, Ilič,
Žiberna, Kneževič, Stamenov, Pahor.
Po neprijetnem porazu proti Taboru v ---------
prvem krogu so Kortežani popravili vtis v tekmi z lanskoletnim drugoligašem. Domači so že v prvem delu zadeli vratnico, v začetku drugega polčasa pa so preko Čendaka tudi povedli, zmago pa je zagotovil Luznar iz hitrega protinapada.
Veslači v Mariboru
Z mlajšimi veslači smo se udeležili regate v Mariboru in v številčni konkurenci med slovenskimi, hrvaškimi in avstrijskimi klubi dosegli naslednje rezultate:
-	enojec pionirji: Ivan Zuliani - 1. mesto; Boštjan Pavletič - 2. mesto; Luka Orazzati - 4 mesto; Jakob SvetiČiČ - 5. mesto
-	dvojni dvojec pionirji: Cresa Vadnjal, Jan Zuliani -
3.	mesto
-	enojec pionirke: Katja KOPriVCC - 3. mesto; Vanja Pavletič - 4. mesto
-	enojec mladicni: Kristjan Kerin - 4. mesto; Staš Može - 5. mesto
-	dvojni dvojec mlajši mladinci: BajkO Hrvat, Matej KrŠUl- 4. mesto
dvojni dvojec mlajše mladinke: Mateja Šttancai,
KAPUČINO
lili
a. *rT.
iJJ ISTRABENZ
PLINI
BIBBEBIADA 2002
Po enoletnem premoru smo se člani društva navijačev Ribari odločili organizirati še eno tradicionalno	Birreriado.
Malonogometni turnir se bo odvijal na igrišču OŠ Korte v soboto, 14. septembra s pričetkom ob 15. uri
V četrtek, 12. septembra ob 20. uri bomov v prostorih društva v stavbi It. OS izžrebali prijavljene ekipe (predvidoma do 8 ekip). Prijavnina znaša 15.000 SIT na ekipo za pokritje stroškov organizacije. Nagrade po tradiciji Birreriade. Kontaktna oseba:
Italo 040/522-608;
Boris 041/345-594 Posebno opozorilo: glavni parking predvidoma nad šolskim igriščem. Vse šoferje naprošamo, da ne zaparkirajo cest zaradi tgratve. Vabimo tudi tradicionalne sponzorje k sodelovanju.
Za hrano, pijačo in glasbo se bomo potrudili, pridite s čimvečjo mero dobre volje, tako da preživimo lep izolski dan.
Naj živi BIRRERIADA!
Z NOVIM PLINOM (VETROM) NAPREJ
Vabilo
OJ
Tadeia Rehar-2. mesto
RUKUMET IZOLANI ČETRTI
Na tradicionalnem Škrjančevem memorialu, v Hrpeljah so tokrat nastopili: primorska člana 1. B lige Izola in Gorica Leasing ter A ligaša Termo iz Škofje Loke in domačini.
Slab mesec pred začetkom prvenstva so udeleženci memoriala prikazalo solidno pripravljenost, predvsem pa veliko želje in borbenosti. Izolani so v prvi tekmi izgubili najprej z domačini, v tekmi za tretje mesto pa se je pokazalo, da je tudi severnoprimorski ligaš trenutno močnejši. Po visokem vodstvu so Goričani v nadaljevanju sicer popustili, Izolani pa so v zaključnih trenutkih le prikazali svoj potencial. Rezultati - Pivka perutninarstvo : Izola 26:19 (12:10), tekma za 3. mesto - Gorica Leasing : Izola 28:25 (15:11);
IZOLANI S SPONZORJEM
Na krajši slovesnosti so včeraj predstavili novega generalnega sponzorja izolskih rokometašev. To je firma Istrabenz Plini, pogodbo vredno cca. 3 milijone tolarjev pa je, v prisotnosti županje Brede Pečan podpisal direktor firme Zorko Cerkvenik.
Vse navijače vabimo na
_______ prvenstveno nogometno tekmo 2.
slovenske nogometne liae U
------- nedeljo. 8.9.2002 med MKN Izola
in prvouvrščeno ekipo Grosuplja.
Zbor ob 15. 30 pred vhodom "Pomurka".
AVTOMOBILIZEM
Ta konec tedna (7. in 8. septembra) bo v Brnu nova dirka formule EURO 3000. Te dirke se bo s svojo ekipo Traini Corse udeležil tudi Izolan Tom Nemarnik, ki mu bo to tretja dirka v tem tekmovanju. Tom pričakuje lepo dirko in potihem upa tudi na pomemben rezultat, ki bi mu seveda zelo prav prišel pri iskanju sponzorjev za naslednjo sezono v tem tekmovalnem razredu. Program dirke v Brnu je zastavljen tako, da prostih treningov ni oziroma je samo eden v soboto dopoldne in še ta traja vsega pol ure. Glede na to da Tom dirkališče v Brnu zelo dobro pozna pa vendarle upa na dober rezultat tudi v tej hudi konkurenci.
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Temperaturna ohladitev bi bila trenutno največja "nagrada" obema ekipama. Ob polnih obremenitvah preteče kar precej znoja, pot, katere igralci/ke ne ljubijo najbolj. Vendar se bo ta zaloga še kako poznala med prvenstvom.
Obe ekipi sta v polni zasedbi, pri fantih nekaj novih obrazov, dekleta pa z povratnicami -reprezentantkami. Tudi nekaj tekem je že bilo odigranih, sobotni turnir, kljub dvema porazoma (Kozina, Gorica) kaže, da bo moška ekipa le bila prisotna pri oblikovanju vrha druge lige. Povsem drugače je pri dekletih. Žal še brez tekem, se ekipa odpravlja na Hrvaško, kjer je več ženskih ekip. Skrivanje in izgovori sosedov so razumljivi, tako Piran kot Škofije napovedujejo nove ekipe. To, da smo nasprotniki že v prvih kolih, samo doliva olje na ogenj. Še dober mesec do prvenstva, trenutno zatišje, vse v polnem zagonu, sezona, ko naj bi izolski rokomet le našel "stare poti". Tiskovna konferenca moškega delaje nakazala
želje, uresničevanje le-teh pa bo zahtevalo veliko dela. Veseli poudarek na delu z mlajšimi, strokovni kader je kvaliteten in moči naj bi se črpalo iz lastnih vrst. Pot, katera je pri ženskem delu že nekaj časa prisotna in je v naših razmerah najbolj donosna. To, da znamo "proizvajati" igralce/ke nam ne more nihče vzeti, žal je še preveč obrobnih stvari nedorečenih. Ob vseh aktih, kateri urejajo in skrbijo za "dobro voljo” in preživetje klubov se nekateri izgubijo in posledice so poznane. Recept uspešnosti je povsod enak, sestavine so pomembne, začimbe pa zaokrožijo in oplemenitijo.
http://members.xooin.virgilio.it/ArgoCiano/
Štirje izolski športniki na priprave
Državne reprezentance Kick boxing zveze Slovenije
Člani izolskega Kluba borilnih veščin TAEKWON-DO in sekcije FIL-KO SPORI club-a se bodo po izboru selektorja državne reprezentance udeležili kondicijskih ter tehničnih priprav na Rogli v dveh terminih v mesecu septembru.
Selektor državne reprezentance Q. Vlado Sitar je glede na dosežene rezultate v tekmovalni sezoni 2002 določil naslednjo sestavo iz našega kluba:
• za udeležbo na mladinskem svetovnem prvenstvu (tekmovanje v septembru) mednarodne kick - boxing organizacije IAKSA (International Amateur Kickboxing Sport Association) so izbrani iz našega kluba: SinanbegOViČ
Admir, Vivoda Marko, Svetianovič Dario
- za udeležbo na Članskem evropskem prvenstvu (tekmovanje v oktobru) svetovne kick - boxing organizacije WAKO (World Association Kickboxing Organization) je izbran POPOVIČ SaSO
Po opravljenih pripravah in doseženih rezultatih treninga bo selektorski Team Kick - boxing zveze Slovenije, v sestavi: selektor - Vlado Sitar (Ptuj), ter pomočnika - Bolan Korošec (Izola) ter Tomaž Barada (Maribor), 3 kratni svetovni prvak v kick - boxingu, 2 kratni svetovni prvak v Tae Kwon - Do, ter 2 kratni svetovni prvak v WAKO PRO light contact; član FIL-KO SPORI club-a od 1993-1998; določili po težnostnih kategorijah in stilih tekmovalnih borb državno reprezentanco.
Glede na poletne treninge in priprave našega kluba pod vodstvom glavnega trenerja Bojana Korošca (slednji je v Izoli tehnično in kondicijsko pripravljal poleg naših članov kluba tudi tekmovalce klubov iz Postojne, Ljubljane, Zagorja ob Savi in Maribora), lahko pričakujemo, da se bodo obeh tekmovanj udeležili vsaj trije naši člani.
Na pripravah državne reprezentance se bo odvijal pod vodstvom glavnega inšpektorja WAKO in IAKSA za light contact ter mednarodnega sodnika Dflfna Filiputa tudi nadaljevalni tečaj državnih sodnikov, kateri je potreben za eventuelno udeležbo slednjih na izboru pripravnikov mednarodnih sodnikov. Nadaljevalnega tečaja se bo udeležil tudi naš član kluba Bojan HomOVGC, državni sodnik B licence.
Pričetek treningov bo v četrtek, 5. 9. ob 19. uri v telovadnico OŠ Livade.
Jadranje
DEKLEVA LOVI OLIMPIADO
V Cagliariju na Sardiniji se je pričelo Svetovno prvenstvo razreda 470, kjer bodo podelili prve olimpijske vozovnice prvim 10 državam v moški ter šestim v ženski konkurenci. Slovenjjo na Sardiniji zastopajo Tomaž Copi in Gregor Lisjak, Karlo Hmeljak in Mitja Nevecny ter Gašer in Luka Strahovnik v moški konkurenci, v ženski konkurenci pa Janja in Alenka Orel ter Vesna Dekleva in Klara Maučec. Pod vodstvom Viljema Orla in Mitje Margona bodo omenjene posadke poskusile Sloveniji prijadrati prve olimpijske vozovnice.	„
RADIALI POVPREČNI
Na Neusiedlersee-ju v Avstriji seje končalo Evropsko prvenstvo v razredu Laser Radiai. Zmagal je Poljak Andrysiziak, Izolan Jan Mikulin je bil na koncu 28. in najboljši od slovenskih jadralcev.
Evropsko prvenstvo jadralnega razreda Hreball SLOVENCI VSE RLIŽE VRHU
Pred dobrimi štirimi leti je v Sloveniji ponovno oživel jadralni razred Fireball, tekmovalci tega razreda pa so takrat v mednarodnem merilu še sodili v jadralsko eksotiko. Štiri leta kasneje pa se že dokaj enakovredno kosajo z najboljšimi evropskimi jadralci, kar se je videlo tudi na letošnjem evropskem prvenstvu, ki se je v soboto končalo na Laggo Maggiore v Italiji.
Na prvenstvu je sodelovalo 72 posadk iz devetih držav, med njimi tudi tri slovenske posadke in sicer: Hinko Golia - Katarina Kerševan, Srečo Jadek - Damijan Bertok in Domen Kansky - Miha Slekovec. Slednja sta letos že nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v Tampa Bay-u v ZDA, kjer sta se uvrstila v prvo polovico tekmocvalcev, na evropskem prvenstvu pa sta bila od naših najboljša GOlias - KerŠCUail ki sta po devetih regatah zasedla skupno 19. mesto in v sedmi regati osvojila izvrstno četrto mesto. JadCK id BčrtOk (Olimpie) sta bila prav tako najboljša v sedmi regati s 13. mestom, skupno pa sta se uvrstila na 25. mesto. KaiISky ili SlOkOVOC (Olimpie) sta bila na koncu solidna 43-ta.
Zmagala je švicarska posadka Moser - Moser, kije bila lani najboljša tudi na odprtem državnem prvenstvu Slovenije v Izoli, druga sta bila Čeha Musil - Danek, tretja pa Francoza Juin - Perdon. Regate so potekale v za jadranje primernih pogojih, kar pet od prvih dvanajstih uvrščenih posadk pa je že napovedalo, da bodo prišli tudi na OdpitO drŽaVPO PCVCPStVO
Slovenije, ki bo v Izoli, 18. - 20. oktobra.
Da so v mednarodni Fireball zvezi opazli napredek in organizacijski razvoj razreda Fireball priča tudi podatek, da je iZOla OZÌroitia JK Olimpie V
sodelovanju z JK Fireball Ljubljana že evidentirana kot kraj evropskega prvenstva leta 2004.
Namizni tenis
Prva mesta Arrigoniju
Po daljšem tekmovalnem premoru so prve pričele z tekmovanji kadetinje in mlajše kadetinje. V soboto je v Kranju potekal pOkal Merkurja na katerem je nastopila večina tekmovalk iz cele Slovenije. Največ uspeha so imele ravno igralke Arrigonija, katere so osvojile prva mesta v vseh kategorijah. Sami rezultati so lepo poplačilo za delo (treninge), ki so se pričeli že dvajsetega julija in potekali večkrat tudi dvakrat dnevno.
Rezultati:
mlajše kadetinje ekipno (Ropret M., Fatorič K.): Arrigoni : Logatec 3:0, Arrigoni : Merkur 3:0, finale - Arrigoni : Iskra Avtoelektrika 3:0 kadetinje ekipno (Kukovec P., Ačimovič A.): Arrigoni : Vesna 3:0,
Arrigoni : Merkur 3:0, finale - Arrigoni : Muta 3:2
uvrstitve posamezno mlajše kadetinje:
Fatorič K. 5 - 8. mesto / Ropret M. 1. mesto
uvrstitve posamezno stareise kadetinje:
Ropret R. 9 - 16. mesto / Ačimovič A. 5 - 8. mesto / Marušič N. 3 - 4. mesto / Kukovec P. 1. mesto
ŠPORTNO
DRUŠTVO
vi
'ii§
Mali S
a ^ V fitnessstudio
fitnessstudio
IZOLA/Liubljanska 51/lei. 6418-042
“	URNIK
pon-pet od 17-22 sobota in nedelja od 17 - 21
IM
Novi - specializirani programi:
-	Manj celulita
-	Redukcija maščobe na nepravih mestih
-	Pridobivanje mišične mase in oblikovanje mišic
-	Vodena vadba za skupine in posameznike
Programe vam izdelamo brezplačno, mesečne karte pa so najugodnejše na obali!
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42
OBČINA IZOLA - COMUNE ID ISOLA
ŽUPANJA
Številka: 006-07-2/2002 Datum: 4.9.2002
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji ((Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) ter 15. člena odloka o plakatiranju in oglaševanju na območju občine Izola (Uradne objave Občine Izola št. 4/98 in 6/99)
objavljam
POGOJE ZA UPORABO PLAKATNIH MEST IN MOŽNOSTI PLAKATIRANJA ZA VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE, REDNE VOLITVE ČLANOV OBČINSKIH SVETOV IN ŽUPANOV TER VOLITVE ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI IZOLA
1.	Občina Izola ponuja organizatorjem volilne kampanje za volitve 10. in 27. novembra 2002 brezplačna plakatna mesta na štirih lokacijah, in sicer na vsaki lokaciji za vsako politično stranko eno plakatno mesto dimenzije A0 format, to je 1,2 m2.
2.	Brezplačna plakatna mesta so na naslednjih lokacijah:
A.	Drevored 1. maja - v parku Pietro Coppo ,
B.	Pred križiščem Jagodje, Morava ul. - na zelenici pred semaforiziranim križiščem,
C.	Livade - na koncu Partizanske ul. ob Prešernovi cesti,
D.	Korte - pri domu KS Korte.
3.	Politične stranke morajo poslati vloge za plakatiranje najkasneje do četrtka, 3. oktobra 2002 na naslov: JP KOMUNALA Izola, Industrijska cesta, 6310 IZOLA z obveznim pripisom "VOLILNA KAMPANJA 2002".
4.	JP KOMUNALA Izola bo na podlagi prispelih vlog opravilo javno žrebanje za določitev vrstnega reda političnih strank na brezplačnih plakatnih površinah.
Žrebanje bo v torek, 8. oktobra 2002 ob 13. uri v sejni sobi Občine Izola, Sončno nabrežje 8.
5.	Plakatiranje na plakatnih mestih bo mogoče v času volilne kampanje, to je od 10. oktobra do vključno 8. novembra 2002.
6.	Po sklepu županje stalna in vsa dodatna plakatna mesta trži P KOMUNALA Izola.
Županj a Breda PEČAN
OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA
IL SINDACO
Prot. n.: 006-07-2/2002 Data: 04.09.2002
In virtù' dell’articolo 8 della Legge sulla campagna elettorale (Gazzetta Ufficiale RS nn. 62/94 e 17/97) e dell'articolo 15 del Decreto sull'affissione di manifesti e la diffusione di messaggi pubblicitari nel territorio del Comune di Isola (Bollettino Ufficiale del Comune di Isola nn. 4/98 e 6/99), il Sindaco
rende pubbliche
LE CONDIZIONI PER L'UTILIZZO DELLE UNITA' DI AFFISSIONE DEI MANIFESTI E LE POSSIBILITÀ' DI AFFISSIONE DEI MANIFESTI NEL COMUNE DI ISOLA PER LE ELEZIONI DEL PRESIDENTE DELLA REPUBBLICA, LE ELEZIONI ORDINARIE DEI CONSIGLIERI COMUNALI E DEI SINDACI, E PER LE ELEZIONI DEI MEMBRI DEL
CONSIGLIO DI STATO
1.	Agli organizzatori delle campagne elettorali concernenti le elezioni del 10 e del 27 novembre 2002, il Comune di Isola offre le unita' gratuite per l'affissione dei manifesti, ubicate in quattro punti diversi, e precisamente ad ognuno dei partiti politici un'unita' di affissione del formato A0 ossia la superficie di 1,2 mq., in ciascuna delle quattro ubicazioni.
2.	Le unita' di affissione gratuite sono ubicate rispettivamente:
A.	in Viale I Maggio - nel parco Pietro Coppo,
B.	prima dell'incrocio di Jagodje, Via Moro - sull'area a verde antistante l'incrocio semaforizzato,
C.	a Livade - allo sbocco di Via dei Partigiani presso Strada Prešeren,
D.	a Korte - presso l'edificio sede della CL Korte.
3.1 partiti politici devono presentare le rispettive domande per l'affissione dei manifesti entro e non oltre il giorno giovedì', 3 ottobre 2002, inviandole al seguente indirizzo: AP "KOMUNALA" Isola, Strada Industriale, 6310 ISOLA, con sulla busta obbligatoriamente riportata la scritta: "CAMPAGNA ELETTORALE 2002".
4.	Sulla base delle domande pervenute, l’AP "KOMUNALA" di Isola effettuerà' il sorteggio pubblico dell'ordine di apparizione dei partiti politici sulle unita' di affissione gratuite.
Il sorteggio si svolgerà' martedi', 8 ottobre 2002, all'aula riunioni del Municipio, Riva del Sole n. 8, Isola.
5.	I manifesti potranno essere affissi sulle unita' in oggetto nel periodo destinato alla campagna elettorale ossia dal 10 ottobre fino l'8 novembre 2002.
6.	Per delibera del sindaco, la gestione del noleggio delle unita' permanenti e di tutte le unita' addizionali, destinate l'affissione di manifesti, compete all'AP "KOMUNALA" di Isola.
Il Sindaco Breda PEČAN
Sobota 7 sept ob 21 uri,
POMJAN - gostilna pri Mirotu
Prvi sredješolski jour
ZMELKOOW
SOTTOMAYOR
Vstopnina 1000 sit, s flayerjem ali Mandračem pod pazduho 800 sit
V okviru medobmočnega srečanja PIHALNIH ORKESTROV in Poletnih kopalnih godb,
vas vabimo V nedeljo 8.9. na zaključni koncert na katerem bp nastopil
PIHALNI ORKESTER iz Doberdoba
Prireditve, ki ob nedeljah privabijo mnoge Izolane in turiste v park Pietro Coppo, so spodbudile območno izpostavo Sklada za kulturne dejavnosti, da za prihodnjo sezono načrtuje tudi lutkovne matineje.
OTROŠKI EX TEMPORE
Študijski krožek "rastimo z mladimi" želi v Izoli razvijati različne programe za delo z otroki in mladostniki v katere se bodo mladostniki vključevali tudi kot izvajalci. Krožek deluje od meseca maja letos. 28. septembra se bo predstavil z ulično prireditvijo.
23. avgusta je krožek organiziral extempore v Livadah in na Sončnem nabrežju. Udeležilo seje približno 2(1. otrok. Izbrali smo štiri rizbice, ici so nam bile všeč. Alice Štampar, Adelino Kolatahi, Deana Maslo in Aleksandra Cvetkoviča prosimo, da pridejo v četrtek ob 18. uri v prostate Društva prijateljev mladine, kjer jim bomo podelili nagrade.
DVE VRHUNSKI KULTURNI PRIREDITVI V ENEM TEDNU
Redko se zgodi ,da v tednu dni imamo v Izoli dve tako kvalitetni prireditvi kot minuli teden.V sredo so nastopali v okviru programa IMAGO-PODOBA SLOVENIJE po svetu znani DONSKI KOZAKI s svojimi pesmimi in plesi,v soboto pa MEDNARODNI SIMFONIČNI ORKESTEER MLADIH -Ymiso. Ne bi se spuščal v strokovno oceno nastopa, to naj storijo poklicani, povem le , da je nastop mladih instumentalistov iz mnogih evropskih držav bil izreden in je žel temu primemo priznanje občinstva,ki je napolnilo vse sedeže.
Pri koncertu nas je v drugem delu zmotila hrupna glasba od soseščine,energičen poseg g.županje jo je utišal (na žalost se je nekaj podobnega dogodilo že lani).
Nastop Donskih kozakov je bil verjetno tudi enkraten, sam ga nisem videl (kot tudi mnogi drugi občani), ker je pri obveščanju o prireditvi prišlo do nerodnosti. Časopis Primorske novice je dan pred prireditvijo naznanil, da bo prireditev v četrtek in nas mnoge zavedel (Mandrač je že teden prej pravilno oznanil čas prireditve !) po Izoli pa tudi praktično ni bilo videti plakatov za ta nastop (vsaj od centra do Jagodja ne). Zaželjeno bi bilo, da se obvestila za take prireditve nalepijo vsaj na novih panojih po Izoli.
Horvat Anton
11 Sindaco Breda PEČAN
V okviru krajša turneje po Sloveniji se nam bosta na skupnem koncertu predstavila dva zbora iz nemškega mesta Gladenbach:
moški zbor
MGV1851 GLADENBACH
in ženski zbor TOllATt dirigent: prof. Hans Joachim Scholz
Koncert bo v soboto 7.9.2002 ob 20.30 na Manziolijevem trgu
(v slučaju slabega vremena v kulturnem domu v Izoli.)
v uvodu bo zapel Moški komorni zbor Izola.
Vljudno vabljeni
galerija ALGA IM •*
Vabimo vas na otvoritev li®	//	;1
razstave slik .	C4-'
METE ADAMIC-BAHL Msl?#
v četrtek 5. septembra 2002 ob 20.00
galerija INSULA
razstava MLADI
Beti Bricelj, Joni Zakonjšek, Klemen Gorjup, Klavdij Zalar in Tilen Žbona.
Kulturni center Izola v sodelovanju s JSKD Izola
„azs,ava Kulturnega društva slikariev amaterjev Tolminske v Gregorčičevi ulici 21. «18.00 ztoo
kavarna ZVON Razstavlja Aleksander Adam Fly Bar Razstavlja DdVIO GfCCJOfiČ
Razstava slik Marlene Zorjan iz Izole v galeriji Krka Zdravilišča Strunjan
Marlen Zorjan je rojena leta 1972 v Kopru. Leta 1997 je diplomirala na Pedagoški fakulteti (smer likovna pedagogika) pri prof. Bojanu Kovačiču in prof. Ivanu Mršniku na temo "Likovne prvine in prostor, oblikotvorni proces". Poučuje na SGTŠ Izola in od leta 1995 vodi likovno delavnico za otroke pri Zvezi kulturnih društev Mestne občine Koper. S svojimi likovnimi deli je sodelovala na skupinskih razstavah galerija Alga Izola (1993), Mestna galerija Ljubljana (1993), galerija Fara Škofja Loka (1994), galerija Alga Izola v okviru ex-tempora (1996, 1998 in 1990), križni hodnik Minoritskega samostana Piran v okviru ex-tempora (1999), samostojna razstava na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (1997), samostojna razstava v Gledališču v Kopru (2000). Septembra 1999 je dosegla 2. mesto na ex-temporu v Grožnjanu za delo "Grožnjanska okna" in oktobra 1999 3. mesto na ex-temporu v Kortah za delo "Vek človeka". Maja 2002 prejme 1. nagrado na Ex-temporu v Marezigah.
Razstava prinaša pred gledalce dvanajst akrilnih platen novejšega datuma.
Društvo upokojencev Izola
V počastitev 50. letnice ustanovitve Društva upokojencev okraja Koper
Vas vabimo na
PROSLAVO
v soboto, 7. septembra 2002, ob 17. uri v večnamensko dvorano Bonifika v Kopru.
Program bo pester in bogat. V programu sodelujejo:
- slavnostni govornik Vinko Gobec, predsednik zveze DU Slovenije - pozdravni nagovori: Ivan Jenko, predsednik ZDU Koper; Dino Pucer, župan MO Koper; Breda Pečan, županja občine Izola; Vojka Štular, županja občine Piran.
- pihalni orkester iz Boršta - pevski zbori iz Izole, Ilirske Bistrice in Kopra - plesna skupina FLIP iz Pirana - recitator Franc Gombač - pesnica Helena Sajko - folklorna skupina iz Gračišča.
Program bo vodila in povezovala Majda Bažec.
Po kulturnem programu Vas vabimo pred dvorano na družabno srečanje s plesom.
Za prevoz v Koper in nazaj v Izolo bo na razpolago avtobus - posebna vožnje, kot sledi: odhod iz avtobusne postaje v Izoli ob 15., 15.30,16. ter 16.30 uri; povratek iz Kopra izpred OŠ Pinka Tomažiča ob 21. uri - prva vožnja, za ostale vožnje pa po dogovoru.
Vljudno vabljeni!
Art KINO - Odeon
sreda 11.9. ob 21 uri premiera psihološke drame
zaključek male poletne oscariade
Bal smrti - Monster's Bali
Oskarji 2002: 2 nominaciji in oskar za najboljšo žensko vlogo! Berlinale 2002 / režiser: Marc Forster gl. vloge: Billy Bob Thornton, Halle Berry, Heath Ledger
Monster’s Bali je film, ki seje z Oskarjem za Halle Berry, ki jo je prvič v zgodovini dobila temnopolta igralka, zapisal v zgodovino. Za udarno filmsko zgodbo so se zanimali znani režiserji in igralci, vendar scenarista Addica in Rokos nista hotela na to pristati - na srečo: saj to, kar je naj večja odlika filma, so prav njegovi ostri robovi in brezkompromisnost. Naslov filma se nanaša na večer, ko na električni stol posadijo Lawrencea Musgrovea. Za dogodek je zadolžen Hank Grotowski (Billy Bob Thornton), rasist s pedigrejem, v njegovi zaporniški ekipi pa je tudi njegov sin Sonny, ki pa družinskega sovraštva ni podedoval. Iz tega nastane tragičen konflikt, ki tudi na videz brezčutnemu Hanku pusti posledice. Po spletu naključij se Hank zaplete tudi v nekakšno bolestno razmerje s temnopolto Musgroveovo vdovo Letico, ki ji življenje na nobeni fronti ne prizanaša - sama pa nima dovolj moči, da bi si ga uredila tako, da bi bila srečna. In ko se zapleteta rasist in temnopolta vdova, se prava drama šele začne...
Z MAJHNO POMOČJO PRIJATELJEV
Koncert za Mediteran festival
VLADO KRESLIN, ZORAN PREDIN, JANI KOVAČIČ, ANDREJ TROBENTAR, FRANCI BLAŠKOVIČ, MEF
& NOB in drugi dobri in znani prijatelji iz Nove Gorice, iVSaribora, Ljubljane ....
v četrtek 26. septembra
ob 20.00 url na Manziolijevem trgu
Število vstopnic omejuje velikost trga, zato predlagamo rezervacijo kart v Graffitu (64 18 303). Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj s svojo Območno izpostavo Izola vabi na
PREVAJALSKO SOLO
v Izolo v času od 4. do 6. oktobra 2002.
NAMENJENA je mladim prevajalcem, študentom in dijakom, ki se že preizkušajo - ali pa si to želijo - v prevajanju tujih, predvsem sodobnih literarnih besedil. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega jezika in seveda materinščine. PROGRAM Prevajanje poezije, proze in dramatike iz sodobne angloameriške (poudarek bo na humornih besedilih), španske in hispanoameriške (prevajanje drame argentinske pisateljice Alejandre Pizarnik in kubanskega romanopisca Elisea Alberta), francoske (prevajanje Molierovega Don Juana in modemih pesnikov) in italijanske literature (Giovanni Boccaccio, Antonio Tabucchi in modemi pesniki), predavanja in pogovori o strokovnih vprašanjih v zvezi s prevajanjem literature. PREDAVATEUÌ IN MENTORJI Martina Ožbot - za italijanski jezik, Primož Vitez - za francoski jezik, Jakob J. Kenda za angleški jezik in Veronika Rot za španski jezik.
PRIJAVE IN PODROBNEJŠE INFORMACIJE tel. 01 2410 500 ali 2410 516, faks 01 2410 510, e-mail dragica.breskvar(5)slkd.si - do 20. septembra 2002._
V	ožjem družinskem krogu smo se tudi letos počitniško nastanili na kmetijah nad Logarsko dolino, ob panoramski cesti, ki vodi mimo ledenodobne poselitve v Potočki zijalki. Podnevi smo si ogledovali naravne zanimivosti, vedno pa tudi kako kulturno znamenitost. Letos so bili na vrsti solčavski muzej z izkopaninami Potočke, splavarski muzej v Lučah, radmirski muzej mašnih oblačil blizu Ljubnega. Povsod predvajajo tudi projekcijo ali pa obširno razlagajo. Muzeji so prirejeni za vse okuse.V Radmirju se lahko razveselijo vezilke, saj se lahko seznanijo z različnimi tehnikami vezenja in vezilskih materialov pa lahko vidijo kako so po raznih dvorih to delali - tudi avstrijska cesarica Marija Terezija.
Lani smo ob obisku koroških Kort (nemško Trogern) zaradi časovne stiske opustili ogled Obirja in zato smo šli letos. To območje ima le razložena naslelja ali samotne kmetije. K obirski cerkvi smo prišli, ko je ravno zvonil poldan in potem, ko smo že oklevali, kam pravzaprav gremo v ta nenaseljeni hrib. Asfaltirana cesta pa nas je opogumljala, da smo vztrajali. (Spremljali so nas le nemški napisi, slovenskih je bilo le par pod na novo odprtim mednarodnim prehodom Pavličkovo sedlo). V Obirju smo nameravali obiskati tamkajšnjega župnika Humerja. Ura za obisk ni bila ravno prava, pa smo si prej ogledali napise na nagrobnikih okoli cerkve. Samo slovenski in prav nič popačeni (Božič. Sitar, Novak, pečnik, Smrtnik, Furjan, Plaznik, Piskernik, Krničar, Spec, Mak, Rigelnik, Mihelič, Kuhar, Hribar, Brstičnih, Podvršnik, Ojster, Šumi, Sitar, Perč, Kelih, Rtač in drugi.), tako kot v koroških Kortah!
Obisk pri 97-letnemu gospodu je bil posebno doživetje. Vesel je bil, da ga kdo iz matice obišče. Na tekočem je z vsemi kulturniškimi in zgodovinskimi tokovi. V bogati knjižnici hrani vsa pomembna slovenska dela, obdajajo ga moderna tehnološka sredtva, v sredini dnevne sobe ima klavir, saj je bil več desetletij glavni vodja slovenskega koroškega pevstva.
V	svoji častitljivi starosti je duhovno čil. Mojega zeta, nekdanjega poslanca, je pozdravil tako: 'Slovenijo ste prodali!". Ob slovesu mi je gospod podaril knjigo, ki je izšla pred dvema letoma ob 70- letnici njegovega mašništva in je pravzaprav knjiga o njegovem delu in boju za ohranitev slovenstva na Koroškem.
Iz Obirja je naša pot vodila v Borovlje. Nikjer dvojezičnih napisov, čeprav smo potovali po slovenskem etničnem ozemlju! Če ne ob poteh, bomo kaj slovenskega srečali v cerkvah ( ki so vse zunaj in znotraj obnovljene). No,
/
PLESNI KLUB FREDI IZOLA
Pridružite se nam v čarobnem svetu plesa!
Zagotovimo mladim in manj mladim veselo, sprosteno in zabavno učenje latinsko ameriških, standardnih in športnih plesov in druge koristne oblike d r u že n j a. Smo plesni klub, ki verjame, da je ples najlepši način sporazumevanja med ljudmi in hkrati tudi jezik, ki je razumljiv povsod po svetu. Ples je prvinska potreba po druženju, hkrati pa posebna vrsta sprostitve in razvedrila. Prav zato smo v Plesnem klubu Fredi Izola pripravili bogato pomidbokiilturnega ali športnega programa, skupaj 16 šolskih ur (8 krat po dve šolski uri) ter tudi nekaj novosti.
Za vse, ki želite spoznati:
'osnove hip hoju in lockinga
‘osuovr j.izz-plcsa
‘osnove latinsko-anicriškili plesov
'osnove standardnih plesov
*10 športnih plesov v tekmovalnem programu
‘družabne igre za najinlajše
... in tudi novosti:
Hitri program za pororne pare Tekmovalni program show plesov in disco dance Odprte VIP plesne skupine (držeiije.ples. zabava) Valete in maturanstki plesi Trebušni plesi
Vuk ili se boste veščine prvili plesnib bornkov, sjtom.iv.ili tehnike in poreklo ples.,, moderne kombinacije in vrsto tinigili stvari, ki so človeku potrebne v veseli družbi. Vabljeni tildi vsi otroci od tretjega leta starosti dalje. Sestavili bomo plesni vlakec in sc igrali.
Informacije: Plesni klub Predi Izola, Gregorčičev.! 21,6510 Izola Pokličite nas lahko vsak delavnik od ‘>.00 do I0.00 tire.
Uradne ure v Klubu so v septembru 2002 in to vsak četrtek od 17.00 do l").00 ure. Telefon: OS/ 6419 606, GSM 041/ S02 224.
'»'fr
Ztt lepe in prijetne urice Plesni klub Fredi Izola
OD BENČIČA DO SIDHARTE
V drugi polovici septembra bo v Izoli drugi festival slovenske filmske animacije poimenovan Alpe Adria Anima.
Festival bo trajal vse od srede, 25. septembra, ko bodo v sklopu Art filma zavrteli izbrano risanko, do sobote 28. septembra, ko bo na Manziolijevem trgu zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad. Nagrajevali bodo v kar petih kategorijah, ena od nagrad pa bo poimenovana po Borisu Benčiču, prezgodaj umrlemu slikarju in tudi filmskemu animatorju. Letošnji festival bo zelo zanimiv za mlade, saj bodo prvič tekmovali tudi animirani filmi v kategoriji glasbenih videov. Pogovor z idejnim očetom festivala, Konijem Steinbacherjem, bomo objavili v četrtek.
smiDfe

tod v Borovlju in v Železni Kaplji je bilo nekaj literature (časopisi, infonnacije), na križevem potu ne! Nato smo šli pogledat boroveljsko znamenitost: puškarstvo. Muzej se nahaja v dvorcu in prikazuje lovstvo skozi zgodovino. Lepo urejana okolica, lepo urejen muzej. Hvale vredno: vsak oddelek ima obrazložitev tudi v slovenščini! To sem želela pohvaliti v knjigi obiskovalcev, pa se z uslužbenko muzeja nisem mogla sporazumeti, ker ni znala slovensko, jaz pa ne nemško.
Svoje oglede ljudje primerjamo z domačim krajem. Tako smo smo se mi spraševali:
-	Zakaj še nimamo na kulturnih spomenikih napisov z osnovnimi podatki o njih?
-	Kdaj bomo imeli prikaz o najvažnejših zadevah izolske preteklosti. Le železnica, Rex in prireditve niso vse!. O ribiškem muzeju smo sanjali še pred letom 1960, ko je odhajalo marsikaj v smeti. Tudi kovček risb izolske čipkarske šole!
-	Kdaj bo imela izolska glavna cerkev fasado, saj ta stvar ni le stvar vernikov, kaj?
-	Kdaj bodo imele Korte, s svojo najstarejšo slovensko šolo v Slovenski Istri, muzej šolstva?
Nada Morato
KIUB BORILNIH VEŠČIN T /\ E KWON — 130 IZOLA In sekcija.
PIL — KO SPORT’ CLUB
TRENINGI - ALLENAMENTI VPIS - ISCRIZIONE
PON. LUN.: 19,00 - 20,30 O.Š. Livade TOR. MAR.: 19,1 O - 20,45 O.Š.Vojka Š ČET. GIO.: 19,00 - 20,30 O.Š. Livade PET. VEN.: 19,1 O, - 20,45 O.Š.Vojka Š.
5 IX 2002
Comunità italiana: vedere per credere...
Ecco la redazione de “Il Mandracchio" alla ripresa del lavoro dopo la salutare pausa estiva. Come è abitudine sottolineare dopo una primavera così così ed un’estate che più bizzarra non si poteva immaginare, l’autunno che ci troviamo di fronte non potrà che essere burrascoso e temporalesco. Dal punto di vista meteorologico, ma non solo: per concludere alla meglio i pochi mesi che rimangono fino alla fine di questo non troppo fortunato 2002, e per prospettare - per quanto possibile - un 2003 più equilibrato e meno sottoposto ai condizionamenti politici ed economici che, l’abbiamo constatato, sanno essere peggiori di quelli climatici.
In primo piano, naturalmente, le prossime elezioni presidenziali, amministrative e minoritarie. Se per l’elezione del Capo dello Stato la nostra Comunità dovrà soprattutto scegliere tra i personaggi che si troveranno in lista con la speranza che a vincere sia comunque il meno peggio, per quelle amministrative l’impegno dovrà essere più concreto, anche nel nostro piccolo mondo isolano. Affinché alla carica di Sindaco venga eletta una persona che oltre a conoscere la problematica minoritaria abbia anche la volontà di risolvere concretamente i problemi che a livello comunale e generale riguardano la nostra presenza sul territorio e nella vita puoìhica. Affinché nei banchi del Consiglio Comunale vengano a trovarsi dei consiglieri che, alla voce “comunità nazionale italiana", non arriccino il naso come a dire “ma questi cosa pretendono?”. Affinché i due consiglieri che per legge e per statuto comunale devono essere eletti direttamente dai nostri connazionali, vengano identificati tra quelle persone che per qualità, capacità ed impegno meglio potranno rappresentarci nel parlamentino comunale e impegnarsi nella soluzione dei nostri problemi a tutti i livelli.
Infine, da non dimenticare, contemporaneamente si svolgeranno pure le elezioni per il rinnovo della Comunità Autogestita della Nazionalità italiana. Il cui Consiglio formato dai primi nove eletti dalle nostre liste dovrà nel prossimo mandato reggere e sorreggere -pur tra tante intemperie - la nostra soggettività politica, culturale, scolastica, legislativa. Autunno caldo, anzi caldissimo, quindi. Cui vanno aggiunti i problemi legati ai finanziamenti comunali e repubblicani per il prossimo anno, la storia infinita di Palazzo Manzioli, il rispetto del bilinguismo, le attività che, nonostante tutto, riusciamo ancora a pollare a termine. Tutto questo in aggiunta al nostro essere, nel bene e nel male, cittadini di questa città, di questo tenitorio e di questo Stato: meno male - come continua a sostenere qualcuno - che siamo appartenenti alla comunità nazionale minoritaria più e meglio protetta d’Europa. Qualche anno fa, a chi era scettico di fronte ad un messaggio pubblicitario si diceva “vedere per credere”!
La nostra Redazione si impegnerà anche in futuro per far vedere, a voi cari lettori, la cortesia e la buona volontà di crederci!
Silvano Sau
wmx*,
I bambini della prima con la loro maestra Foto: C. Chicco
Scuola elementare:
Inizio con molto ottimismo
Come ogni anno a settembre, per sapere come gli operatori scolastici si preparino a svolgere i delicati compiti loro assegnati abbiamo interpellato il preside della Scuola elementare Dante Alighieri, dottor Luciano Monica, che ci ha parlato di novità e problemi dell’Istituto. “Continueremo con lo svolgimento del progetto Cucina italiana coinvolgendo tutti i ragazzi e gli insegnanti, cercando di far partecipare nel modo più adeguato i genitori. Stiamo allestendo un 'aula di educazione musicale, attrezzata con le nuove forniture di strumenti Orf provenienti dall’Italia. L’insegnamento dell’educazione musicale e dell’educazione sportiva verni effettuato anche in alcune classi dei più piccoli da insegnanti di materia.
Particolare cura è stata dedicata all’estetica dell’ambiente con la riverniciatura di alcuni vani e dell’atrio esterno e la messa in funzione dell’impianto della diffusione del suono. Con quest’ultima operazione il campanello sarà sostituito da una musichetta e verrà costituito un gruppo di alunni che preparerà brevi notiziari occasionali.
Tali operazioni sono indispensabili per migliorare ih livello e il gradimento delle offerte perché come scuola della minoranza dobbiamo suscitare interesse dando il massimo sia in attrezzature sia in preparazione e professionalità degli insegnanti. A questo proposito possiamo ritenerci soddisfatti con la distribuzione delle ore rapportate alla qualifica degli insegnanti.
1 problemi, continua il nostro inteivistato, sono sempre legati anche alla disponibilità finanziaria. Tra i lavori non realizzati va ricordato l’innalzamento della recinzione al teirazzo del primo piano che attualmente per motivi di sicurezza non può essere usato dagli alunni più grandi. Difficile risulta pure la contrattazione con la municipalità per l’uso e la gestione delle arce esterne.” il preside, alla fine del nostro colloquio, ci rassicura che gli operatori scolastici affrontano il nuovo anno scolastico con la dovuta partecipazione, il dovuto impegno e la dovuta tranquillità che, accompagnati dalla professionalità, danno senz’altro i risultati attesi.
Marino Maurcl
In conformità al decreto sull’indizione delle elezioni amministrative del presidente della Camera di Stato (GU-RS n.66/02) e in conformità della decisione del presidente del Consiglio della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola (Foglio Ann. Uff. Comune di Isola del 11 agosto 2002) il 2 settembre cominciano a decorrere i termini per lo svolgimento delle attività elettorali per le elezioni amministrative che si svolgeranno domenica, 10 novembre 2002.
Dal 2.9.2002 al 16.10.2002 gli elettori della comunità nazionale italiana di Isola potranno designare i candidati o le liste di candidati per le elezioni dei consiglieri al Consiglio della CAN (9 seggi), ai seggi garantiti nel Consiglio Comunale (2 seggi) ed ai seggi garantiti nei Consigli delle Comunità locali bilingui (4 x 1 seggio). Oltre alla designazione, in questo periodo si potranno depositare le firme di sostegno alle candidature, su appositi moduli che saranno disponibili presso l’Unità amministrativa (Consiglio Comunale e consigli delle Comunità locali) e presso la Commissione elettorale particolare comunale che ha sede al 1. piano del Comune (per le candidature al Consiglio della CAN). I moduli avvallati dall’Unità amministrativa di Isola dovranno pervenire alla Commissione elettorale particolare comunale entro e non oltre le ore 19.00 del 16 ottobre 2002.
Le candidature singole o di liste di candidati per i seggi al Consiglio comunale ed al Consiglio della CAN dovranno avere il sostegno di 15 firme, le candidature per i seggi alle Comunità locali di 10 firme.
Il 21.09.2002 gli elenchi elettorali particolari verranno esposti al pubblico negli uffici della CAN. Sino al 26.10.2002 i connazionali cittadini sloveni, iscritti negli elenchi particolari potranno richiedere a voce o per iscritto alla Commissione per gli elenchi, di effettuare rettifiche degli elenchi elettorali.
Dal 16 al 22 ottobre la Commissione elettorale procederà alla verifica delle candidature ed al rilascio delle delibere.
Il 23.10.2002 verrà eseguito il sorteggio dell’ordine di stampa dei candidati sulle schede elettorali.
Il 26.10.2002 verranno pubblicate le singole candidature o liste di candidati convalidate.
Nei giorni 5, 6 e 7 novembre si svolgeranno le votazioni anticipate per quei cittadini che per giustificati motivi saranno impediti il 10.11.2002.
Il 10.11.2002 si svolgeranno le votazioni generali.
S. Maria d’Alieto di Isola
Non c’è più religione
restaurata entro il 2003?
Sta crescendo bene la restauranda chiesa S. Maria d’Alieto di Isola. Verrà consegnata al pubblico, stando alle dichiarazioni del titolare del progetto, l’architetto Daniela Tomšič della Sovraintendenza ai beni culturali e naturali di Pirano, entro il prossimo anno. Come previsto, cioè.
Infatti, l’architetto Maja Stepanov che diede il via all’opera aveva parlato del 2003 come data della conclusione dei lavori.
Nell’incontro avuto con la
Tomšič, questa ci aveva detto che il tutto poteva essere terminato entro l’anno in corso. Però, in un certo momento del percorso sono venuti a mancare i mezzi finanziari per l’accelerazione dell'opera. In questo periodo sono quasi terminati i restauri degli affreschi e degli stucchi, ornamenti bellissimi d’epoca barocca. Ricorderemo che la S. Maria d’Alieto, nella sua particolare forma ottagonale attuale, venne eretta nel Settecento e questo sulle fondamenta di una chiesetta romanica dell’undicesimo secolo. Sono dati questi contenuti negli scritti dell’architetto Daniela Tomšič che ha svolto un’interessante ricerca sulle chiese di Isola.
G.S.
Ripresi a rilento i lavori all’interno di Palazzo Manzioli. Quando l’apertura? Chi vivrà vedrà...	Foto. C. Chicco
“Si dice e non si dice”
Occupiamoci del verbo domandare. Diremo subito che non è ben detto: domandare l’autorizzazione. Meglio: chiedere l’autorizzazione. Si fa oggi confusione fra i due verbi; in genere si chiede per avere, si domanda per sapere. La distinzione non è facile; e nemmeno quella fra domanda e richiesta. Insomma, chiediamo un orologio per non essere costretti a domandare l’ora.
G.S.
Sul calar dell’estate ritorniamo puntualmente con il nostro corsivo sulle pagine de “Il Mandracchio". A proposito: Come è stata quest'estate isolana? Se partiamo da un’analisi fisica dell’aspetto della nostra cittadina possiamo ritenerci più che soddisfatti. La sua immagine, infatti, è cambiata notevolmente. Le sue proposte culturali e gastronomiche si sono arricchite. Non sappiamo ancora se tutto ciò lascerà un’impronta positiva sul turismo nostrano. Anche perché, come è nostra prassi, i buoni propositi (leggi prezzi) sono stati cambiati in corsa. Insomma, il pelo si può anche perdere, ma il vizio no e poi no. E questo indipendentemente dalle condizioni meteorologiche.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16 alle 19
ATTIVITÀ CULTURALE
Martedì 24 settembre 2002. ore 20.30. Auditorio di Portorose SERATA DEL CINEMA ITALIANO
“SANTA MARADONA”
Regia di Marco Ponti Interpreti: Stefano Accorsi, Anita Caprioli, Libero De Rienzo, Mandala Tayde Probabilmente il miglior esordio italiano dell’ultima stagione cinematografica che fa di Marco Ponti un autore da cui è lecito aspettarsi molto in futuro. La storia, ambientata a Torino, vede due amici per la pelle poco propensi a valicare l’indefinibile confine che separa la giovinezza dalla maturità.
Organizzazione:	Comunità
Autogestita della Nazionalità Italiana di Pirano
Mercoledì 25 settembre 2002.
ore 19. Palazzo____Besenqhi
(salone al pianoterra) SERATA LETTERARIA Presentazione del volume “Fondi librari e biblioteche a Capodistria” di Ivan Markovič Il volume, edito dalla Comunità Italiana di Capodistria, è stato realizzato grazie al contributo del Ministero per la Cultura sloveno. Saranno presenti gli autori. Organizzazione:	Comunità
Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola
TOURNÉE DEI GRUPPI CULTURALI
Sabato 14 settembre 2002
Il Coro HALIAETUM della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola, diretto dal maestro Claudio Strudthoff, canterà nella chiesta di Gradisca d’Isonzo (GO) alla Santa Messa delle ore 19. Alla fine della funzione, il gruppo si esibirà in un breve concerto.
Domenica 15 settembre 2002
Il Coro HALIAETUM della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola, diretto dal maestro Claudio Strudthoff, si esibirà a Rovigno alla Rassegna di Santa Eufemia organizzata dal Coro RUBINO di Rovigno. La manifestazione si terrà nella chiesa di Santa Eufemia. L’inizio è previsto per le ore 21.
Domenica 20 settembre 2002
Il Coro HALIAETUM della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola, diretto dal maestro Claudio Strudthoff, sarà in concerto nella chiesa di San Daniele del Friuli (UD). Inizio della serata alle ore 20.
AVVISI
La Comunità degli Italiani »Pasquale Besenghi degli Ughi« di Isola avvisa che, dopo la pausa estiva, i suoi gruppi culturali e sportivi hanno ripreso le attività. Gli interessati a partecipare alle varie forme di attività sono invitati a richiedere informazioni presso la segreteria dell’associazione in Via Gregorčič 76 (pianoterra), ogni lunedì e venerdì dalle ore 10 alle 11.30 e ogni mercoledì dalle ore 16 alle 18.
Si informano gli interessati al canto corale che il Coro misto HALIAETUM della Comunità degli Italiani »P. Besenghi degli Ughi« ha riaperto le iscrizioni. I coristi ed il loro direttore, il Maestro Claudio Strudthoff, vi aspettano ogni lunedì dalle ore 19 alle 21 nella sede della Besenghi in via Gregorčič 76 (pianoterra).
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore* responsabile:
Andrea Šumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, C. Siljan, R.
Siljan, A. Šumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tei.,fax: ( + 386 5) 641 50 31,
641 58 53
www.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALNE
Komaj je mimo ribiški praznik že je v zraku čutiti konec glavnesezone in mesto se počasi že pomakne v nekakšno letargično stanje iz katerega le tu in tam pobliska kakšen bolj zanimiv dogodek, ki štrli iz policijskega zapisnika tako kot fižolov raženj sredi koruzne njive. Novinarsko to sicer ni ravno vzpodbudno ampak saj poznate novinare: če dogodka ni si ga preprosto izmislimo.
LJUBEZEN BREZ MEJA
Brazilske nadaljevanke so pravi dolgčas proti dogodkom v tej izolski družini. In tudi prejšnji teden je eden od jezdecev apokalipse imel opravka s svojo zakonsko družico, tokrat pa je bil on tisti, ki je delil udarce. Soproga je dobila lažje telesne poškodbe, tako da sojo odpeljali do bolnišnice na hribu, kjer so jo oskrbeli in pridržali na opazovanju. Ker je mož še naprej nekaj grozil in sploh povzročal kažin so ga pridržali, napisali pa kar nekaj prijav. K sodniku za prekrške bo moral zaradi ogrožanja javnega reda in miru, kazenska ovadba pa ga čaka zaradi grdega ravnanja, povzročitve lažje telesne poškodbe in ogrožanja varnosti.
Policisti so sicer še pripisali, da ju imajo zaradi njunih vsakodnevnih sporov že "poln kufer", na svoj način pa vendarle tudi prispevata k popestritvi dogajanja v Izoli. Seveda pa je vprašanje, kako bostarazpoložena takrat, ko bodo začeli prihajati računi za njuno obnašanje.
DOMINE JE IGRAL
Ni povsem jasno, kaj je hotel doseči neznanec ali neznanci, ki so na parkirišču zamenjali registrske tablice na treh avtomobilih. Če bi jih pobrali bi bilo bolj jasno, ampak tokrat so jih le zamenjali med seboj, oziroma so zamenjali po eno tablico na vsakem. Lastniki so bili nad ravnanjem seveda presenečeni (sploh ni jasno, kako so to ugotovili) zdaj pa so menda že vzpostavili medsebojne odnose in si že spet izmenjujejo registrske tablice, tako da sebo vedelo kdo je kdo.
REŠIL SEJE V MARINO
V prejšnjem Mandraču smo že poročali o tem, da so neznanci z ribiške ladje ukradli zložljiv rešilni čoln vreden blizu 900 tisoč tolarjev. Sredi tedna so čoln našli v izolski marini in ga vrnili lastnikom, kaj je počel tam in kdo se je z njim reševal od velikega pomola do marine policisti še raziskujejo.
LOTTO NA POLICIJI
Neznani uporabnik bankomata je na enem odizolskih bankomatov dvignil večjo vsoto denarja. Kartico je vzel, denar pa pustil v bankomatu in imel je več sreče kot pameti, da je mimo prišel dovolj pošten občan, ki je denar očitno odnesel na policijsko postajo. Ker se pozabljivež doslej še ni javil na banki imate priložnost, da pridete do tega denarja na izolski policijski postaji. Seveda brez naporov in sreče ne bo šlo. Povedati namreč morate: kje ste dvigali denar, koliko sta ga dvignili in kakšne so bile okolioščine dviga, povrhu vsega pa boste morali to svoje dejanje dokazati še z bančnim potrdilom o dvigu omenjene vsote denarja. Če imate vse to, potem vas na policijski postaji čaka tombola.
MOBITELE SE KRADEJO
Dedek je policistom prijavil, daje neznanec na Lonki njegovi vnukinji ukradel mobilni telefon. Ker je vreden 25 tisočakov bodo policisti malo bolj natačno pogledali, kdo ga ponuja na črnem trgu mobilne telefonije.
ALKO TOP TEN
Prav veliko vinjenih ni bilo tedni na cestah, tisti, ki so bili, pa so bili kar lepo nadelani, saj je rekorder tokrat napihal zelo dobrih 2.52, za srebrno medaljo pa je bilo treba napihati kar 1.74 g alkohola na kilogram krvi.
OTROCI KRADLI OTROKOM
Izolski policisti so včeraj zjutraj prijeli 22-letnega Koprčana in 14-letnega Izolana, ki sta včeraj zvečer vlomila v 6 sob depandanse hotela Simonov zaliv v Izoli.
Tam sta na škodo 10 otrok iz Radovljice ukradla več denarnic z denarjem in mobitel. Skupno sta otroke oškodovala za 70.000 sit. Seveda se bosta ob morala za svoje početje zagovarjati pred preiskovalnim sodnikom.
POLICISTI LUTKARJI
Prvošolci izolskih osnovnih šol, še bolj pa njihovi starejši vrstniki so bili verjetno presenečni, ko so izvedeli, da so se izolski policisti prelevili tudi v kulturnike oziroma v lutkarje.
V sodelovanju s Skladom za ljubiteljsko kulturno dejavnost in Zvonko Radojevič so namreč
pripravili kratko lutkovno igrico s katero so prvošolce seznanili z nekaterimi zlatimi pravili varne poti v šolo in obnašanja v prometu nasploh.
Prvošolci so poleg lutkovne predstave dobili v dar še posebno pobarvano, policisti pa bodo predstavo ponovili tudi v Marezigah in še na nekaterih šolah v Koprski občini. Seveda pa bodo tam vloge lutkarjev prevzeli koprski policisti.
MALI OGLASI
-	Doktor romane PRODAM po ceni 80 Sit za izvod. Tel. 641 44 22
■	Grozdje Izabela cca 40kg, zrelo čez en mesec ZAMENJAM za kaki. Tel.: 641 44 22
-	PRODAM DEKLIŠKO KOLO (za 4-8 let starosti.) cena 8.000SIT tel. 641 90 11
■	PRODAM MOUNTAIN BIKE Bottecchia, star 2 leti, zelo dobro ohranjen! tel 641 7303
■	V IZOLI KUPIM stanovanje do 40m2 ( ne v starem delu!) za gotovino, tel 041 635 233
■	PRODAM SKUTER Yamaha reg. do 6.8.2003, cena 150.000 SIT. tel 040 398 501
■	KUPIM DVOSOBNO stanovanje v Izoli, tel 031 499 568
■	V IZOLI NAJAMEM sobo, garsonjero ali enosobno stanovanje, tel 041 574 794
■	4 MLADE MUCE tigraste, lepo vzgojene, oddam dobrim lastnikom, tel 031 286 227
-	Učiteljica v pokoju nudi pomoč učencem nižjih razredov osnovne šole, pri učenju in pisanju nalog. tel. 6417 601
-	Prodam mobilni telefon Ericsson R600, praktično nov (star niti mesec dni). Cena po dogovoru. Tel.: 041/287-905
-Enosobno, komplet opremljeno STANOVANJE oddam dvema študentkama v
Ljubljani (bližina Tivolija). Tel.: 641 30 35 ali 031 892 823.
-	Ugodno PRODAM BOBNE črne barve Power Special Jamaha (5 kosov) s stojali in činelami, malo rabljen. Informacije na tel.: 041 590 352
-	STAREJŠI OSEBI ali ŽAKONSKEMU PARU po dogovoru nudim pomoč, info: 01/256 11 70
■	KUPIM ENOSOBNO stanovanje v Izoli ali Kopru, tel 031/ 388 766
■	OPREMLJEN VIKEND 15km iz Ljubljane zamenjam za večsobno stanovanje z garažo v Ljubljani ali prodam, tel: 05/ 641 44 22
-	Ugodno prodam šestkotno raztegljivo mizo za jedilnico. Še zapakirana, popolnoma nova. tel 6417601
1«,%»«,«: .......
JC team K noianov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 kola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektoetchnikaCa) mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik/elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354/ Tisk: B1ROGRAF1KA BORI, Izola
S petkovimi in sobotnimi produkcijami se je zaokrožila letošnja Mednarodna poletna gledališka šola na kateri je sodelovalo skoraj sto mladih gledališčnikov za katere so tokrat skrbeli mentorji iz več držav, od Anglije do Jugoslavije. Po pripovedovanju udeležencev je bila tokratna enotedenska šola najkvalitetnejša doslej, to pa se je videlo tudi po predstavah, ki so jih pripravili na različnih koncih posezonske Izole.
KALINKA JE ODGNALA NEVIHTO
Deževalo je v Kopru, deževalo je v Strunjanu, nad Izolo pa so se oblaki nekako razpirali in pod njimi so folkloristi skupine Donski Kozaki plesali, peli igrali in se smejali do ušes, skupaj z njimi pa številno občinstvo, ki je še enkrat potrdilo, da ima folklora vedno dovolj zvestih gledalcev in poslušalcev. In če k temu dodamo še mnenje nekaterih, da je Izola "rdeča občina" potem ni nič čudnega, da je bil za mnoge to najlepši dogodek tega poletja.
Mladi glasbeniki, združeni v filharmonični orkester mlade srednjeevropske pobude so navdušili številno občinstvo, ki je znalo prisluhniti njihovemu izredno dinamičnemu in presenetljivo prefinjenemu igranju. Mnogi so bili prepričani, da je bilo v njihovem nastopu več žara in doživetosti kot v julijskem nastopu slovenskih filharmonikov, zato je že padlo tudi povabilo za naslednje leto.
MLADI POSEZONSKI TURISTI
Izolo so že drugi dan šole obiskali j petošolci iz Lucije, ki so si prišli ogledati muzej Parencane, poleg tega pa so jih učiteljice popeljalef še do Besengijeve in Manziolijeve palače, ki pa so si jih ogledali le od zunaj, ker so bila vhodna vrata varno zaprta.
MOTOHOV KO
.SEVEDA IMAM KOMUNAl.Ni fRtVEZ ... 9A7 ASM VENDAR. DOMAfilN ... TOLE 3E TA SAMO MOJ NOVI MAU \ ČOLNIČEK , KI Ml OA VE \	?0 DARU. PRA4
Ì V PRIJATE!.?...	>
IWittiiLAK NA SVETO
Muzejska lokomotiva, ki seje v Izoli naselila ob 100 letnici prve vožnje takoimenovane Parenzane (od kod ji to ime še ni povsem jasno) je pred dnevi dobila zaščito kot je nima noben izolski kulturno zgodovinski spomenik. Zaščitni J oklep je sofinancirala evropska skupnost, izdelali pa so ga domači obrtniki.
Konec meseca bomo v Izoli gostili drugi festival animiranega filma na katerem se bodo prikazali vse animirane filme, ki so v Sloveniji nastali v zadnjih dveh letih, posebej bogata pa bo tokrat predstavitev animiranih glasbenih videov, ki so postali zelo popularni. Tako bomo videli nov animirani video Siodharte, Ane Pupedan, Traffic Religion in še nekaterih znanih slovenskih skupin. Videli pa bomo tudi nov film domačega ustvarjalca Konija Steinbacherja:	z
naslovom: Izdelovalec mask.
Milit HM NE KOMPLICIRA
Tudi o takšni-lc razmejitvi ■■ piranskega zaliva so razmišljali nekateri v dneh, ko smo bili še
•v • i	Morska b «a m«*
prepričam, da se bomo o wj.m snu razmejitvi Piranskega zaliva lahko dogovorili z našimi Južnimi sosedi.
Potem sc je pokazalo, da bodo ribiči dosegli dogovor prej kot zunanji ministri in mednarodna arbitraža postaja vse bolj primerna za obe državi.
Vsepovsod, kjer so jo ; doslej uporabili so končali, s sredinsko mejo. Bo Slovenija edina, ki bo iztržila več?