Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo tetno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: r>ri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka S. Štsv. rač. poštne hran, 12.549 zhaja vsako nedeljo- V. UTO Murska Sobota, 4. decembra 1938, Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 49. Naš veliki praznih Dvajset let je minulo ko so se slednjič uresničile naše davne sanje: Dobili smo našo svobodno državo. Cena za našo svobodo pa je bila ogromna. Plačali smo jo z dragocenimi življenji naših najboljših sinov, ki so dotrpeli na krvavih poljanah sirom evropskih bojišč. Rane še danes niso za-celjene, še danes nam vstrepečejo srca, če poromajo misli v ono mračno dobo, ko so dan za dnevom krvaveli ljudje naše krvi in jezika. Zgodovinska nujnost je zahtevala za milijone trpečih, ponižanih in razžaljenih plačilo in nagrado. In tako se je iz mračnosti porodil naš prvi december, ki ostane nam Jugoslovanom največji in najpomembnejši praznik — praznik našega zedinjenja. Letošnji prvi december pa je tem pomembnejši, ker na ta dan slavimo kar dvojno slavje. Dvajset let je prešlo od onih usodnih dni, ko smo se Slovenci, Hrvatje in Srbi odločili, da si zgradimo svoj svobodni dom, ki bo dostojen nas, naši preteklosti in naši bodočnosti. Dvajset let je poteklo, odkar je pokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, spojil tri slovanske narode na jugu v mogočno državno enoto. On, naš največji sin našega naroda, ki je dotrpel na marsejskih tleh, ki nam je v poslednjih trenutkih svojega življenja, narekoval nam vsem sveto oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo", je prelil tri narode v eno telo, da so postali nerazdružljivi bratje in sestre med seboj, da so postali svobodni otroci mogočne matere Jugoslavije. Ta mogočna vez, ki nas spaja, ni v vseh dvajsetih letih nikoli popustila. Kljub vsem sporom in nasprotjem, kljub trenutnim razprtijam, zagrenjenosti in užaljenosti, kljub naporom nekaterih ljudi, da bi zasukali kolo zgodovine mimo nas in proti naši volji, smo ostali glede te točke še vedno popolnoma edini. V našem zdravem narodu je še vedno toliko vere in enodušen odpor proti vsem tistim, ki bi hoteli skovati kapital iz notranjepolitičnega položaja in nas postaviti nazaj v ono dobo, ko je bil naš jezik zaničevan, ko smo morali jesti grenki kruh sužnjev. Dovolj je bilo mučeniške krvi, dovolj žrtev, dovolj ponižanja. Ob mislih na vse to nam postaja naš prvi december še svetejši. Na pomenu pa še pridobi, če pomislimo na čas, v katerem živimo in v katerem se začenja tretje desetletje našega svobodnega ustvarjanja in skupnega sožitja na svobodnih tleh. Doba ni naklonjena malim narodom in malim državam. Češkoslovaška žaloigra to potrjuje. Usoda malih narodov je danes v rokah velesil, večkrat tudi enega samega mogočneža, ki po mili volji kroji zemljevid Evrope. Vsa ta sila pase razbije od naroda, ki se zaveda svoje svobode in svojega zgodovinskega poslanstva. Tega se moramo tudi mi zavedati in ta zavest bo naš najboljši trdnjavski pas ob naših prostranih mejah, ki ga za trajno ne bo mogel prebiti noben sovražnik Zvestoba in ljubezen do zemlje, ki je bila v trpljenju porojena, s krvjo prepojena in s solzami poškropljena, naj bo naš prvi decemberski dar, na žrtvenik naše ljubljene Jugoslavije. POLITIKA Vse tri državne liste, ki bodo nastopale pri volitvah dne 11. decembra so že izročene kasacijskemu sodišču. Sedaj se tudi že ve število vseh kandidatov, ki pri teh volitvah kandidirajo. To število ni višje od onega pri zadnjih volitvah, kandidira jih pa manj kot se je mislilo spočetka. Število vseh kandidatov znaša 2001. Od teh odpadejo na listo dr. Stojadinovi-ča 746, dr. Mačka 1013, na Ljotiča pa 242. Poleg drugih velikih shodov je bil preteklo nedeljo shod JRZ v Bje-lini, na katerem je govoril predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Shod je otvoril in vodil predsednik JRZ drin-ske banovine prometni minister Spaho. V Sisku so hoteli imeti pristaši Ljotičevega .Zbora" sestanek. Na ta sestanek pa je prišlo več sto ljudi, ki so biii oboroženi z jajci in mehko kuhanim krompirjem. Takoj, ko je nastopil prvi govornik, je opozicija začela metati na oder jajca in krompir tako da je bil shod onemogočen. PrejSnjo soboto je kasacijsko sodišče v Beogradu potrdilo listo dr. Vladimirja Mačka. Vlada je pred dnevi izdala uredbo o invalidih. Po tej uredbi, ki je zgovoren dokaz kako skrbi sedanja viada dr. Stojadinoviča za naše naj-siromašnejše, bo uživalo invalidno podporo 66.326 oseb več kakor do sedaj. Do sedaj je dobivalo to podporo vsega skupaj 71.737 invalidov, po novi uredbi pa bo dobilo invalidsko podporo 138 063 oseb, za kar bo država izdala okoli 150 milijonov dinarjev več, nego je doslej. Če se bodo javna del« po vsej državi nadaljevala v istem obsegu kakor doslej, bo Jugoslavija kmalu uvrščena med one evropske države, ki slovijo po dobrih železniških in cestnih zvezah. V ta namen je ustvarjen 4 milijardni kredit, od katerega je in bo imela tudi naša banovina velike koristi. V ljutomerskem zrezu kandidirajo poleg g. Franca Skuhale na listi dr. Mačka še Mirko Bujan iz Železne gore z namestnikom Ignacijem Nova* kom in Martin Kores z namestnikom Andrejem Mirom. Državni odbor za volitve je glede predsednikov volilnih komisij izvršil nekatere spremembe. V srezu Murska Sobota so imenovani za volišče Murska Sobota okolica Fran AliS, direktor realne gimnazije iz Ptuja, za Pertočo II. Ivan Zika, profesor iz Murske Sobote, za Selo v Prekmurju II. Vladimir Uršič, državni uradnik iz Ljubljane, Nova trgovinska pogodba med našo državo in Italijo prinaša znatno izboljšanje glede možnosti izvoza našega lesa v Italijo, kar pomeni za nekatere kraje velika pridobitev. Poleg skupnih opozicijskih kandidatur JNS in socialistične skupine je dr. Maček sprejel na listo še po eno opozicijsko kandidaturo za vsak srez dravske banovine. Tako kandidirajo med drugimi pisatelj Miško Kranjc v mursko-soboškem in dolnjelendav-skem srezu. Bivši minister Jankovič, ki spada med voditelje JRZ je o hrvatskem vprašanju rekel sledeče: »Srbi smo veliki prijatelji Hrvatov in se zato zavzemamo za enotno Jugoslavijo, ker vemo, da morejo Hrvati postati v njej srečen in napreden del jugoslovenske ga naroda. Da v reševanju tako zva-nega hrvatskega vprašanja nismo prišli dalje, ni naša krivda. Naše medsebojno življenje se mora urediti na način, kakor to določa program naše stranke to je z najširšo lokalno samoupravo. Kdor se stem ne zadovoljuje, ta se z nami sporazumeti ne more". Poleg kandidatov raznih političnih skupin so na dr. Mačkovi listi v Sloveniji tudi štirje kandidati iz tabora beograjskih staro-radikalov. Tako kandidira v dolnjelendavskem okraju upokojeni učitelj Ljudevit Seči. Finančni minister je prepovedal uvažanje v našo državo dinarske nov-čanice za 1000 in 500 Din. Norveška kraljica Maud je umrla v Londonu po operaciji slepiča. Kraljica je bila stara 70 let. Samostojna Podkarpatska Rusija, ki je dobila po okrnitvi češkoslovaške države najširšo samoupravo, se ima boriti z velikimi težkočami. Poljaki kakor Madžari se resno pripravljajo, da bi zasedli deželico in prišli na ta način do skupnih mejš. Temu pa se odločno upira Nemčija, kar je izzvalo nevarne zapletljaje med Poljsko in Nemčijo. Poleg tega pa se na poljski in madžarski meji zbirajo tolpe, ki hočejo za vsako ceno izsiliti nemire in odtrgati to ozemlje od ČSR. Prišlo pa je že do pravcatih bojev, pri katerih je bilo posebno na madžarski strani mnogo ranjencev in mrtvih- tombol motornih vozil V petek dne 18. t. m. se je zgodila na Lendavski cesti v Soboti bal pred vhodom v Benkovo tovarno, prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Uradnik rudnika pri Sv. Martinu na Muri g. Wrana se je pripeljal na svojem motornem kolesu po Lendavski cesti navzgor proti trgovini g. Čeha ob 12.15 uri opoldne. V istem trenutku se je njemu nasproti pripeljal tovorni avto g. Voglerja iz Cankove. Oba voznika sta vozila pravilno po desni strani. Ko sta se vozili bližali vhodu tovarne g. Benka, je menil g. Wrana, da zavije tovorni avto v tovarno pa je hipoma strgal motorno kolo proti levi strani ceste, kar je imelo za posledico, da se je zaletel z vso silo naravnost v tovorni avto. Očividci te nesreče so kar obstr-meli nad tem dogodkom in so 2e videli g. Wrano mrtvega, tako silen je bil karambol. Prvi in najbližji očividec te nesreče gospod Čeh trgovec iz Sobote je takoj priskočil ponesrečenemu, ki je obležal na cesti, na pomoC, vendar k sreči je ostal g. Wrana popolnoma nepoškodovan. Razen male praske na desni nogi in precejšnje porcije prestrašenosti se mu ni pripetilo nič hujšega, samo motorno kolo je dobilo prav žalostno obliko. Tovorni avto, ki je takoj ob karambolu obstal, je utrpel na hladilniku neznatno škodo. Na kraju nesreče se je takoj po dogodku zbralo več ljudi, M so živo komentirali tožečo v nesreCi, ki ni zahtevala človeške žrtve. Predsednik glade dr. Stojadinom med muslimani Dne 27. novembra t. 1. je oredsed nik vlade g. dr. Stojadinovič imel v Bjeliui shod. Giasom časopisnih vesti, se je shoda udeležilo približno 60 000 ljudi, večinoma muslimanov. Na she du sta bila navzoča tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho in finančni minister Dušan Letlca ter nad 100 poslanskih kandidatov. Sprejem predsednika vlsde in svojega spremstva je bil veličasten in prostor, kjer je biio zborovanje, kar najlepše okinčan. Zborovanje je začel prometni minister dr. Spaho, ei mu je ljudstvo navdušeno vzklikalo. Ko se je pojavil oa bakonu predsednik vtede g. dr. Stojadinovič je zagrrneio iztisočevgrl »Živel vodja! Živel dr. Stojadinovič!" Ko je navdušenje nekoliko poleglo, je predsednik všade rekel med drugim: Pred 14 leti je stopil Nikola Pašič že kot star mož z balkona te občinske zgradbe in vas v važnem trenutku naše zgodovine pozval, da poveste svoje mnenje o programu državne ureditve in državne obrambe. Isto moram ponoviti tudi jaz danes s tega istega kraja kot čuvar politične oporoke nesmrtnega Nikola Pašiča. Pohvalno se je izrezi predsednik vlade glede sloge muslimanov in pravoslavnih v Bos ni in Hercegovini, ki se je vselej sijajno izkazala posebno pa ob osvoboditvi in ujedinjenju naše države. Kakor stari Pašič, ki je z veseljem prihajal k vam, tako prihajam tudi jaz. Prihajam, da vas pozovem, da 11. decembra oddaste svoj glas za politiko sedanje vlade in za državotvorni program. Da glasujete za slogo za enakopravnost, za delo, za mir in red ter za lepo in srečno bodočnost Ju goslavsje. Tej politiki se mora Jugoslavija zahvaliti, da bo v teh dneh proslavila že 20 rojstni dan v blagostanju in napredku. Na njenih mejah Je mir, vse njene site pa so posvečene velikemu delu narodne obnove. Kaj smo delali in kaj storili v teh treh letih od kar smo prišli na oblast, tega ne bom našteval, smelo pa moram rečti: Storili smo več, kot vsi drugi skupaj pred nami. Glede hrvaškega vprašanja pa je reke!: Nihče ne bi bil morda bolj srečen kot jaz, ko bi se za to vprašanje našla nefca rešitev. Mi to rešitev želimo. Neželimo pa kakršnekoli rešitve. Mi nočemo rešitve, kakršno nam pre dlaga dr. Maček. So meje, ki jih ne smemo prekoračiti, razen če bi imeli namen uničiti to državo, ki smo jo s težkimi boji in krvjo ustvarili. En kralj, en narod, ena država, to je naš program. V teh mejah so možna pogajanja, izven njih bo čakal dr. Maček v opoziciji še ostalih 99 let, ki si jih je napovedal. Zborovale! so govor predsednika vlade riasdušeno odobravali. Kandidatne liste Državne kandidatne liste za bodoče volitve so že vložene in od pristojnih oblasti potrjene. Na listi, ki jš načeljuje naš predsednik vis de dr. Milan Stojadinovič, so poleg pristašev JRZ tudi njeni zavezniki. To so: zemljoradniki iz skupine Djordjeviča, Jugosiovenska narodna stranka ministra Hodžere in kandidati radikalno-social. stranke. Za razliko od državne liste dr. V. Mačka, na kateri se nahajajo kandidati najrazličnejših barv in najrazličnejših političnih smeri, so se zbrali na državni listi dr. M. Stojadinoviča samo oni kandidati, ki jim je vsem skupen isti program: En kralj, en narod in ena država, zbiranje in sodelovanje vseh zdravih in konstruktivnih sil ju-goslovenskega naroda. To so glavne točke in vodilne ideje programa JRZ in njenih kandidatov. Kruh in delo za vsakega državljana Jugoslavije, socialna pravica, enakopravnost pred zakoni, red, delo in napredek — to so skupne parole in skupni program vseh kandidatov na državni kandidatni listi dr. Stojadinoviča. A kaj vidimo na drugi strani ? Medtem ko hoče Hrvatska seljačka stranka samostojno Hrvatsko, g. Lj. Davidovič je za federacijo, J. Jovano-vič zagovarja široko avtonomijo, skupina okrog glavnega odbora hoče zopet ožjo samoupravo, JNS bi rada integralno jugoslovenstvo, a levičarji, marksisti, komunisti pa bi radi razpad in zmešnjavo. Razumljivo je, da kandidati dr. Mačka ne morejo s takim razcepljenim programom pred narod. Zato tudi ne morejo imeti skupnih zborovanj in govoriti o skupnem programu, ker ta sploh ne obstoja. Druži jih le eno in to je želja po vladanja. Listo g. dr. Mačka lahko primerjamo z babilonUtfm stolpom, ki so ga zgradili iz mržnje in sovraštva. To je splošen ufcis če primerjamo kandidatne iiste iz ob«h taborov in tega vtisa se bo mogel znebiti vsak voiiiec, ki bo šel 11. decembra na volišče, da izpolni svojo državljansko dolžnost. Tega se zavedajo tudi sami kandidati na listi dr. Mačka, ki nočejo imeti sestankov ne shodov za širše ljudstvo. Njih delo je podtalno in s tem že sami ne verujejo v uspeh dae 11. decembra. Jugoslovanska radikalna zajednica, ki je največja politična organizacija v državi, stopa v poslednjo fazo svoje volilne akcije. V teh dneh, ki še preostanejo do volitev, bodo kandidati JRZ seznanili voliice s tem, kar je bilo že napravljenega in kar se bo napravilo. Za JRZ niso potrebne ob ljube, za stranko dovolj jasno govore desedanjs uspehi, ki jih je na vseh poljih dosegla dosedanja vlada dr. M. Stojadinoviča. Ugled in spoštovanje, ki ga uživa v državi nosilec JRZ liste dr. M. Stojadinovič, osebnost naših kandidatov, kakor tudi sam program, ki ga zasleduje JRZ, so najboljše priporočilo za Jugoslov. radikalno zajednico, ki bo brezdvomno izbojevala dne 11. decembra svojo veliko ia pomembno zmago! Volitve. Vsi časopisi so dnevno polni poročil o volilnih shodih in agitacijah. Razumljivo je, da vsaka stranka agi-tira v svojo korist. Agitacija pa bi morala sloneti na dejstvih, ki jih bo vsaj približno mogoče uresničiti. Neprimerno je obljubljati volilcem stvari, ki jih ne bo mogoče uveljaviti. Tudi podeželski narod je danes tako izob-razen, da ne verjame pretiranim obljubam raznih agitatorjev. Agitatorji se s pretiranimi obljubami osmešijo in namenu bolj škodujejo kot pa koristijo. Naravno je, da se volilci, kakor vselej tudi danes, v mišljenju delijo, če se pa situacijo in namen volitev stvarno prevdari, bi moralo vendar povsod zavladati večinsko prepričanje, da je najbolje glasovati za kandidat- DVOLETNO JAMSTVO SAMO ZA PRI NAS KUPLJENE MINERVA ORION ™««INWERK »'»J NEMEC JANEZ, MURSKA SOBOTA. Velika izbira rabljenih aparatov z jamstvom. Zamenjava rabljenih aparatov najugodneje. STROKOVNO POPRAVILO IN POLNENJE AKUMULATORJEV. no listo predsednika vlade, g. dr. Stojadinoviča. Skoro vsi gospodje nosilci seaanjih kandidatnih iist in tudi mnogo kandidatov so v preteklih 20 letih sodelovali v raznih naših vladah toda v dobrobit našega ljudstva so pa le malo napravili. Le ozrimo se nazaj pa bomo z lahkoto ugotovili, da so se splošne razmere pri nss, posebno pa gospodarske in socialne, od leta 1926 do leta 1935, stalno slabšale. Naši kmetovalci, dasiravr.o so imeli dobre letine in pomnožili živinorejo, so živeli v največji denarni stiski, ker ni biio kupcev, da bi vsaj po primerni ceni odkupili poljske pridelke in živino. Nič boljše se ni godilo delavcem. Brezposelnost je bila velika, ker niso tedsnje vlade nudile delavcem zaposlitev. S tem so bili prizadeti tudi trgovci, gostilničarji in razni obrtniki, kajti če ni imel kmetovalec in delavec denarja, si ni mogel nabaviti potreb nih stvart temveč je bil primoran skromnejše živeti in opustiti nabavo oblek, obuvala ter raznega orodja in materijala. Današnja vlada, pod modrim vodstvom g. dr. Stojadinoviča, je zbolj-šala življenske in gospodarske razmere že v letu 1935 in danes lahko rečemo, da je gospodarska in splošna kriza pri nas v glavnem minula. Temu se imamo zahvaliti današnji vladi, ki je s pravilnim pojmovanjem ziala odpraviti aedostatke. Trgovske k : godbe, ki jih je sklenila s tujimi državami, so omogočile izvoz naših poljedelskih in d/ugih produktov in s tem tudi zvišanje cen temu blagu. S posebno pogodbo je uredila zaposlitev naših poljskih delavcev v Nemčiji in Franciji fcamor jih odhaja letno na delo več tisočev, ki prinašajo v domovino prav visoke svote prihranjenega denarja. Z razpisom raznih del na cestah železnicah, mostovih, tovarnah i. t. d. nud? brezposelnim zaposlitev in s tem tudi povečanje lokalno trgovskega obrata. Tudi v pogledu prosvete in socialne politike je današnja vlada mnogo koristnega naredila. Posebno važno je za povdariti starostno zavarovanje delavcev in zboljšanje invalidnine vojnim invalidom. Prijateljske razmere z našimi sosednjimi državami so danes najboljše, dočim so bile pred nastopom vlade g. dr. Stojadinoviča, dvom Ijive. Delo današnje vlade je bilo v zadnjih treh letih kronano s prav dobrimi uspehi. Za blagor naroda in domovine je naredila več kot vse dosedanje vlade zadnjih 15 let. Če so se v lokalnih zadevah dogodile kakšne neprijetnosti, je treba temu oprostiti in imeti upanje, da se bo to popravilo. Trezen volilec bo vse to dobro pretehtal in če želi sebi in svoji domovini dobro, bo dne 11. decembra oddal svoj glas za listo predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča, ker je on s svojim delom dokazal, da sna uspešno delati v blagor naroda in domovine. Shodi JRZ v Sloveniji Notranji minister g. dr. Korošec je imel preteklo nedeljo tri shode v Sloveniji in sicer v Preski občina Medvode, v Grcsuplju in na Vrhniki. Udeležba je bila povsod prav velika. Narod je g. dr. Korošca in njegovo spremstvo povsod navdušeno sprejel. Na shodih je obširno govoril c naii notranji in zunanji politiki. O triletnem uspešnem delu vlade, ki je meogo storila za dižavo in narod. Po končanih govorih so ministru dr. Korošcu navzoči povsod priredili dolgotrajne ovacije ter vzklikali njemu, dr. Stojadinov.ču, voditeljem JRZ in Jugoslaviji. Poleg dr. Korošca sta na shodih govorila tudi gg. Rudolf Smersu in Miioš Stare. Dne 28 novembra predooldne je g. dr. Korošec bil na shodu JRZ v Novem mestu. Pričakovala ga je ogromna množica naroda, šoloob;ezni otroci, ki so imeii v rokah male zastavice, društva z zastavami in mesina godba, ki jeneutrujeno igrala koračnice. Zborovanje je potekio mirno, narod je navdušeno vzklika! vladi in Jugoslaviji. Tudi v Trbovljah in na Jesenicah so se 27. 11. vršili shodi JRZ Na teh shodih je govoril odposlanec ministra socialne politike g. Ostojič iz Beograda. Proslava 10 letnice Zadružne elektrarne v Beltincih. Dne 24. novembra t. I. se je vršila v Beltincih proslava 10 letnega delovanja Zadružne elektrarne. Ob 9. uri je bila sv. maša za umrle člane, ob 12. pa je priredilo načelstvo v gostilni Horvat skupen obed, katerega se je udeležilo skoraj »seh 63 zadružnikov. Na proslavo sta tudi priila g. banski svetnik Klekl i dosedanji poslanec g. dr. Klar. Iz nagovora, ki ga je ob tej priliki obdržal zadružni predsednik ing. Mi-kuž, je bilo razvidno, da se je v električno napravo v Beltincih leta 1928 investiralo 262 000 Din, v teku nadalj-nih 10 let pa še 57.000 Din, tako da znaša skupna investicija celotne naprave 319.000 Din. V splošnem je govornik zlasti povdarjal, da so skoraj vse stroške za to napravo krili zadružniki sami, ker je prejela zadruga leta 1929 samo 10.000 Din podpore od bivšega oblastnega odbora v Mariboru, leta 1936 Din 5.000 in leta 1937 pa Din 3.000 od kr. banske uprave, torej skupaj na podporah 18.000 Din, dočim so krili ostanek investicije v višini 301.000 Din iz lastnih sredstev in iz najetega posojila. Vse to jasno priča, da so se člani zavedali v polni meri svoje dolžnosti do te naprave, ker so prostovoljno nudili zadrugi več, kakor pa so bili obvezani po pravilih ustanovljene za druge. Zlasti so podprli zadrugo z vpisom večjega števila deležev ob ustanovitvi: veleposest. grofica Z